Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2149(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0207/2015

Predložena besedila :

A8-0207/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/09/2015 - 5.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0293

Sprejeta besedila
PDF 370kWORD 135k
Torek, 8. september 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo
P8_TA(2015)0293A8-0207/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2015 na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (2014/2149(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki navaja, da podpisnice zajemajo „[navdih] iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope“ in člena 3(3) PEU,

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 22 listine,

–  ob upoštevanju Konvencije o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ki jo je Unesco sprejel 20. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev),(5)

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja,(6)

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) z dne 13. oktobra 2005(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2014 o participativnem upravljanju kulturne dediščine(9) in delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2015–2018(10) ter evropskem letu kulturne dediščine, ki je omenjeno v sklepih,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2011/711/EU z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (COM(2014)0477),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz novembra 2014 o sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za promet in turizem ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0207/2015),

A.  ker sta kultura in kulturna dediščina skupna vira, skupni dobrini in vrednoti, pri katerih izključna uporaba ni mogoča, njun polni potencial v smislu trajnostnega človekovega, družbenega in gospodarskega razvoja pa doslej še ni bil priznan in ustrezno izkoriščen niti na ravni strategij EU niti v razvojnih ciljih Združenih narodov po letu 2015;

B.  ker je treba v procesu odločanja upoštevati mnogovrstne učinke kulture v družbah;

C.  ker je kulturna dediščina po svoji naravi heterogena, odraža kulturno in jezikovno raznolikost in pluralizem ter vpliva na regionalni razvoj, socialno kohezijo, kmetijstvo, pomorske zadeve, okolje, turizem, izobraževanje, digitalno agendo, zunanje odnose, carinsko sodelovanje ter raziskave in inovacije;

D.  ker spodbujanje kulture, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga pospešuje sodelovanje med državami članicami;

E.  ker je povečanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, spodbujanje evropske kulturne dediščine ter krepitev konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev namenjeno spodbujanju pametne, trajnostne in vključujoče rasti;

F.  ker so viri dediščine dolgoročne dobrine, ki so pomembne za ustvarjanje vrednosti in s spodbujanjem turizma in ustvarjanja delovnih mest prispevajo k razvoju veščin in gospodarski rasti;

G.  ker so projekti kulturne dediščine pogosto primeri inovativnih in trajnostnih gospodarskih dejavnosti, s katerimi se razvijajo podjetniške in raziskovalne zmožnosti malih in srednjih podjetij (MSP);

H.   ker ima tako snovna kot nesnovna kulturna dediščina pomembno vlogo pri ustvarjanju, ohranjanju in promoviranju evropske kulture in vrednot ter nacionalne, regionalne, lokalne in posameznikove identitete ter tudi sodobne identitete ljudi v Evropi;

I.  ker so politike za ohranjanje, obnovo in varstvo, dostopnost in izkoriščanje kulturne dediščine v prvi vrsti sicer v nacionalni, regionalni ali lokalni pristojnosti, vendar ima kulturna dediščina tudi jasno evropsko razsežnost in se neposredno obravnava v okviru številnih politik EU, tudi tistih o kmetijstvu ter raziskavah in inovacijah;

J.  ker člen 167 PDEU določa, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati „postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino“;

K.  ker člen 167 PDEU določa, da je dejavnost Unije namenjena izboljšanju poznavanja in razširjanja kulture in zgodovine evropskih narodov, spodbujanju sodelovanja med državami članicami in po potrebi podpiranju in dopolnjevanju njihove dejavnosti na področju ohranjanja in varstva kulturne dediščine evropskega pomena;

L.  ker je dediščina v delovnem načrtu za področje kulture, ki ga je Svet sprejel 25. novembra 2014, vključena med štiri prednostne naloge za prizadevanja EU na področju kulture v obdobju 2015–2018;

M.  ker zaradi pomanjkanja kulturnih podatkov in podatkov na področju kulturne dediščine, ki bi bili razčlenjeni po spolu, oblikovalci politik in nosilci odločanja ne prepoznajo razlik med spoloma in izzivov pri tem;

N.  ker so informacije o možnostih financiranja iz programov EU za področja, povezana s kulturno dediščino – kot so lokalni in regionalni razvoj, kulturno sodelovanje, raziskave, izobraževanje, podpora malim in srednjim podjetjem in civilni družbi ter turizem – sicer na voljo, vendar so razdrobljene;

O.  ker bi bilo treba pri spodbujanju skupne evropske kulturne dediščine in razvoju trajnostnega kulturnega turizma okrepiti kulturno in turistično vrednost kulturnih poti Sveta Evrope;

P.  ker nagrada Evropske unije za kulturno dediščino (nagrada Europa Nostra) spodbuja odličnost, daje pozitiven zgled in pospešuje izmenjavo najboljših praks na področju dediščine po vsej Evropi;

Q.  ker so z Beneško listino o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij, Konvencijo o varstvu evropske stavbne dediščine iz Granade in Konvencijo iz La Valette o varstvu arheološke dediščine jasno opredeljeni mednarodno priznani standardi za obnovo kulturne dediščine in arheološko delo(12);

Celosten pristop

1.  meni, da je izjemno pomembno, da se razpoložljivi viri na podlagi celostnega pristopa uporabijo za podporo, krepitev in spodbujanje kulturne dediščine ter da je treba hkrati upoštevati tudi kulturne, gospodarske, družbene, zgodovinske, izobraževalne, okoljske in znanstvene komponente;

2.  meni, da je potreben celosten pristop h kulturni dediščini, če želimo doseči kulturni dialog in medsebojno razumevanje; je prepričan, da bi tak pristop prinesel boljšo socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, hkrati pa bi prispeval k uresničitvi ciljev iz strategije Evropa 2020;

3.  v okviru priprave novega celostnega pristopa do kulturne dediščine na Komisijo naslavlja zlasti naslednja priporočila:

   (a) v skladu s sedanjimi delovnimi metodami Komisije, tj. prožnimi medresorskimi dejavnostmi, naj se znotraj Komisije s pomočjo okrepljenega sodelovanja med posameznimi področji politike, ki obravnavajo kulturno dediščino, vzpostavi skupen pristop, o rezultatih tega tesnejšega sodelovanja pa naj se poroča Parlamentu;
   (b) morebitne upravičence naj se na preprost in dostopen način, npr. prek enotne informacijske platforme in izmenjave najboljših praks v EU, seznani z obstoječimi evropskimi proračunskimi vrsticami, ki so na voljo za kulturno dediščino;
   (c) razglasi naj se evropsko leto kulturne dediščine, po možnosti leto 2018, za katero bo zagotovljen ustrezen proračun in katerega cilj bo med drugim širjenje in krepitev zavesti in izobraževanja glede vrednot evropske kulturne dediščine ter njenega ohranjanja med mladimi generacijami, osnutek programa za evropsko leto pa naj se Parlamentu predloži najkasneje v letu 2016;
   (d) Komisija naj pri svojem političnem in medresorskem pristopu prizna kulturno dediščino kot premično in nepremično, snovno in nesnovno ter kot neobnovljiv vir, katerega pristnost je treba ohraniti;

4.  poziva, naj se v skladu s členom 4 PDEU v bližnji prihodnosti vzpostavi politični okvir za zgodovinsko okolje oziroma nepremično dediščino, ki bo vključeval regulativni okvir za spomenike, arheologijo in zgodovinske krajine;

5.  spodbuja sodobne ustvarjalne inovacije na področju arhitekture in oblikovanja, kjer se spoštujeta preteklost in sedanjost, hkrati pa se zagotavlja visoka kakovost in skladnost;

Evropska sredstva za kulturno dediščino

6.  je seznanjen z zavezo Unije za ohranjanje in spodbujanje evropske kulturne dediščine prek različnih programov (Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, Erasmus+, Evropa za državljane), financiranja (evropski strukturni in investicijski skladi) in dejavnosti, kot so Evropska prestolnica kulture, dnevi evropske dediščine in znak evropske dediščine; predlaga, naj EU in države članice še okrepijo spodbujanje raziskav;

7.  poziva Komisijo, naj:

   (a) vzpostavi enoten portal EU za snovno in nesnovno kulturno dediščino, kjerbodo zbrane informacije o vseh programih EU, iz katerih se financira kulturna dediščina, razdeljen pa bi bil na tri glavna področja: podatkovno zbirko snovnih in nesnovnih predmetov kulturne dediščine s primeri najboljše prakse pri varstvu in spodbujanju z vsemi ustreznimi referencami; možnosti financiranja za kulturno dediščino in podatki o stanju evropske kulturne dediščine in pomembni podatki za njeno ohranjanje, npr. podatki o podnebju in podrobnosti o že izvedenih projektih obnove; ter novice in povezave v zvezi z razvojem politike na področju kulturne dediščine, dejavnostmi in dogodki;
   (b) z namenskim financiranjem podpre študije, raziskave in pilotne ukrepe, posebej zasnovane za analizo učinkov procesov za spodbujanje kulturne dediščine in s katerimi se oblikujejo posebni kazalniki in merila za neposredne in posredne koristi kulturne dediščine pri procesih gospodarskega in družbenega razvoja, pa tudi neposredno podprejo kulturne in socialne inovacije, vključene na območja, kjer lahko kulturna dediščina pripomore k razvoju in večji kakovosti življenja prebivalstva;
   (c) okrepi nedavno določeno načelo večstranskega financiranja, s katerim se lahko pri istem obsežnem projektu dopolnjujejo različni evropski skladi;
   (d) spodbuja javno-zasebna partnerstva;
   (e) prilagodi zahteve glede rokov za vodenje projektov pri strukturnih skladih, da bodo posebne zahteve pri projektih obnove in varstva bolje upoštevane;
   (f) ponovno preuči mejo petih milijonov EUR za projekte kulturne dediščine, predložene v okviru infrastrukturne dejavnosti manjšega obsega(13), da bi bila vsaj na enaki ravni kot pri projektih Unesca, tj. 10 milijonov EUR;

8.  ugotavlja, da se lahko duh pregleda uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in zlasti načelo integriranega financiranja v določenih primerih uresničuje tudi s podporo obsežnim projektom; vendar priznava, da je treba spodbujati in podpirati tudi manjše kulturne pobude, ki so posebnega pomena za notranji razvoj in ki lahko prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, spodbujanju lokalnega in regionalnega razvoja ter socialno-gospodarski rasti na splošno;

9.  poziva Komisijo, naj v smernice za naslednjo generacijo strukturnih skladov za kulturno dediščino vključi obvezen sistem nadzora kakovosti, ki naj se uporablja v vseh fazah projekta;

10.  poudarja vlogo držav članic pri zagotavljanju visoke ravni usposobljenosti in strokovnega znanja izvajalcev, pa tudi poslovne strukture, kjer se lahko izvajajo najboljše prakse pri ohranjanju kulturne dediščine, tudi prek ustreznih sistemov preverjanja kakovosti, kot to zahtevajo mednarodne listine;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v delegiranih aktih, razpisih za prijavo interesa in pobudah za pripravo uredb o kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 inovativni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in rešitve za energijsko učinkovitost zgodovinskih stavb z nizkim okoljskim vplivom obravnavani kot upravičeni;

12.  poziva države članice, naj v zvezi z deli za obnovo, ohranjanje in varstvo preučijo možnost fiskalnih spodbud, na primer znižanje stopnje DDV ali drugih davkov, saj evropsko kulturno dediščino upravljajo tudi zasebni organi;

13.  poziva Komisijo, naj se seznani z najboljšimi praksami na področju fiskalne politike v Evropi in ustrezne med njimi priporoči državam članicam; poziva države članice, naj ta priporočila upoštevajo in izmenjajo najboljše prakse, da bi s tem zagotovile čim večjo spodbudo zasebne podpore za projekte snovne in nesnovne kulturne dediščine in čim večji učinek gospodarskega razvoja in socialne kohezije v ustreznem lokalnem okolju;

Novi modeli upravljanja

14.  pozdravlja pobudo Sveta za pripravo smernic za nove modele participativnega upravljanja na področju kulturne dediščine, tako da se poudarja vidik „skupnega vira“ in krepijo povezave med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi načrti;

15.  poziva države članice, naj zagotovijo pripravo pravnih orodij, ki bodo omogočala alternativne modele financiranja in upravljanja, kot so vključevanje skupnosti, sodelovanje civilne družbe in javno-zasebna partnerstva, da bi izvajali ukrepe, povezane s kulturno dediščino (ohranjanje, obnova, varstvo, razvoj in promoviranje);

16.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo vseevropski dialog med oblikovalci politike na vseh ravneh upravljanja, skupaj s kulturno in ustvarjalno industrijo, mrežami turističnih operaterjev, partnerstvi med zasebnimi in javnimi akterji ter nevladnimi organizacijami;

17.  spodbuja vse deležnike, ki sodelujejo pri upravljanju kulturne dediščine, naj poiščejo ravnovesje med trajnostnim ohranjanjem ter razvojem gospodarskega in družbenega potenciala kulturne dediščine;

18.  poudarja, da so projekti kulturne dediščine pri Evropskem skladu za regionalni razvoj konkreten primer upravljanja na več ravneh in uporabe načela subsidiarnosti, hkrati pa predstavljajo pomemben delež financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; poudarja pomen čezmejnih kulturnih projektov, ki prispevajo k večji ekonomski in socialni koheziji ter spodbujajo vključevanje; zato poziva k sprejetju ukrepov za krepitev in širitev podpore za financiranje prek partnerskih sporazumov med javnim in zasebnim sektorjem;

19.  poudarja, da morajo vsi novi modeli upravljanja vključevati sistem nadzora kakovosti za vse alternativne oblike financiranja in upravljanja kulturne dediščine;

20.  poziva države članice, naj povečajo nadzor nad izdatki za komponente, povezane s kulturno dediščino, in okrepijo sodelovanje v boju proti goljufijam, korupciji in morebitnim drugim nezakonitim dejavnostim na tem področju;

21.  predlaga, da je treba evropske zakonodajne predloge dopolniti z oceno učinka glede kulturne dediščine, v primeru negativnega učinka pa je treba kulturno dediščino kot izjemo izključiti s področja uporabe zakonodajnega predloga;

Gospodarski in strateški potencial kulturne dediščine

22.  ugotavlja, da kulturna dediščina prispeva k inovativnim delovnim mestom, proizvodom, storitvam in procesom in je lahko vir ustvarjalnih idej, saj se z njo spodbuja novo gospodarstvo, hkrati pa je z ustreznim upravljanjem njen vpliv na okolje majhen;

23.  priznava osrednjo vlogo kulturne dediščine v številnih vodilnih pobudah strategije Evropa 2020, kot so Digitalna agenda, Unija inovacij ter Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta, pa tudi v politiki na področju industrije v obdobju globalizacije, zato poziva, naj se v vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 v večji meri prizna pomen evropske kulturne dediščine kot strateškega vira za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

24.  ugotavlja, da bi bilo na področju kulturne dediščine možno ustvariti visokokvalificirana delovna mesta; poziva države članice, naj si izmenjujejo pobude glede razvoja usposabljanja za upravljanje in ohranjanje, namenjenega delavcem in raziskovalcem na področju kulturne dediščine; zlasti pozdravlja možnosti za dolgoročno financiranje mrež raziskovalcev, kot so štipendije Marie Sklodowska Curie;

25.  izpostavlja pomen snovne ali nesnovne kulturne in naravne dediščine po opredelitvi Unesca za evropski turizem;

26.  poudarja možnost, da se pri pripravi makroregionalnih strategij več pozornosti nameni kulturnemu turizmu, da bi bil v še večji meri vključen v strateški okvir za evropsko sodelovanje;

27.  poziva evropske institucije in države članice, naj spodbujajo in podprejo pobude za t.i. „umirjene poti“ (poti za pešce, jezdece in kolesarje), da bi ustvarili nove možnosti za kulturni turizem in turizem v naravi;

28.  spodbuja države, naj sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi organi, da bi se čim bolj povečala vrednost kulturne dediščine v naših družbah in njen prispevek k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU;

29.  poudarja, da je kulturni turizem, ki predstavlja 40 % evropskega turizma, glavni gospodarski sektor glede na možnosti za rast in zaposlovanje, njegov razvoj pa bi bilo treba še okrepiti z uporabo novih tehnologij; vendar poudarja pomen varstva kulturne in naravne dediščine, in sicer z oblikovanjem trajnostnih, manj invazivnih oblik turizma z visoko dodano vrednostjo, kjer je turistični sektor vključen v strategije lokalnega razvoja;

30.  izraža pomisleke glede stanja politik za ohranjanje, obnovo, varstvo in spodbujanje kulturne dediščine, ki je izjemno pomembna za evropsko identiteto; poudarja, da se je financiranje varovanja kulturne dediščine v nekaterih državah članicah zaradi gospodarske in finančne krize drastično zmanjšalo; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo dovolj sredstev in pobud usmerjenih v priznanje pomena evropske kulturne dediščine;

31.  poziva Komisijo, naj spodbuja odličnost, inovacije in konkurenčnost v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, tako da spodbuja delo umetnikov, ustvarjalcev in zaposlenih na področju kulture;

32.  izjavlja, da je kulturni dediščini v naložbenem načrtu Komisije za Evropo nujno treba zagotoviti vidno mesto;

33.  opozarja, da je treba izboljšati metodološki okvir, da bodo tudi statistični podatki o področju kulturne dediščine boljši; poziva Komisijo, naj predloži niz kazalnikov, ki bi se lahko uporabljali za spremljanje in ocenjevanje razmer na področju kulturne dediščine ter bi bili enotni za vse države; poudarja, da je nujno pridobiti več znanstvenih ugotovitev o vseh vidikih kulturne dediščine in jih povezati, da bi odpravili razdrobljenost na tem področju; v zvezi s tem opozarja na možnosti, ki jih daje uporaba masovnih podatkov, da se pri raziskovalnih projektih pridobi več znanja; poudarja, da je za oceno dejanske in potencialne ekonomske vrednosti kulturne dediščine bistveno bolj sistematično zbiranje statističnih podatkov;

34.  meni, da bi morala Komisija podjetja in subjekte, vključene v različne vidike ohranjanja kulturne dediščine, uvrstiti v poseben sektor, v katerem se uporabljajo tradicionalne metode z dodano vrednostjo, ki pospešujejo ekološko in trajnostno ohranjanje;

35.  priznava, da je nujno treba obravnavati brezposelnost mladih, in poudarja, da bi lahko na področju kulturne dediščine ustvarili nova in boljša delovna mesta in okrepili prehod iz izobraževanja v poklicno življenje, na primer z vzpostavitvijo kakovostnih vajeništev, pripravništev in zagonskih podjetij med MSP ter socialne ekonomije; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj razvijajo nove in inovativne možnosti financiranja v podporo usposabljanju in izobraževanju o upravljanju in ohranjanju ter mobilnosti delavcev in raziskovalcev v tem sektorju;

36.  poziva Komisijo, naj spodbuja skupne programe na področju kulturne dediščine in turizma na celostni in znanstveni podlagi, da bi jih lahko uporabili kot merilo in primere najboljše prakse;

37.  poziva države članice, naj strateško načrtujejo projekte, povezane s kulturno dediščino, s katerimi je mogoče doseči splošni regionalni in lokalni razvoj, programe mednarodnega in medregionalnega sodelovanja, ustvariti delovna mesta, trajnostno obnoviti podeželska in mestna območja in ohraniti tradicionalna znanja, povezana z obnovo kulturne dediščine;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ekonomsko in statistično analizo podjetij, upravljavskih subjektov in specializiranih poklicnih dejavnosti v sektorju ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine ter njihovega posebnega prispevka v smislu proizvodnje in ustvarjanja delovnih mest;

39.  opozarja, da je treba ustvarjati, razvijati in spodbujati možnosti za mobilnost in izmenjavo izkušenj med zaposlenimi v sektorju kulturne dediščine, tako da se jim zagotovi dejanska poklicna vzajemnost v skladu z Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, tako da se opredeli in med državami članicami izmenja minimalna raven usposobljenosti (sposobnosti in znanj), zlasti za poklic restavratorja – konservatorja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži predlog za razširitev ustreznih programov, da bi vključevali mobilnost upravljavcev kulturne dediščine in zaposlenih na tem področju (npr. upravnikov gradov), s čimer bi se izmenjevale izkušnje in najboljše prakse;

40.  poziva države članice, naj poudarijo vrednost svojega kulturnega bogastva, tako da spodbujajo študije, v katerih se kulturna in ekonomska vrednost kulturne dediščine določi tako, da se „stroški“ njenega ohranjanja preoblikujejo v „naložbe“ v njeno vrednost;

41.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v okviru naslednjega strateškega inovacijskega programa oblikoval skupnosti znanja in inovacij na področju kulturne dediščine in ustvarjalne industrije, s čimer bi neposredno podprli celovit pogled na raziskave in inovacije;

42.  ponovno potrjuje pomen spodbujanja vključevanja izobraževanja na področju umetnosti, glasbe, gledališča in filma v šolske učne načrte, saj je to bistveno za spoznavanje kulturne dediščine, umetniško delovanje in izražanje, pa tudi mehke veščine, usmerjene v ustvarjalnost in inovativnost;

43.  spodbuja države članice, naj na različnih ravneh izobraževanja uvedejo meddisciplinarne teme, povezane s kulturno dediščino;

44.  poudarja velik potencial za razvoj podjetniških dejavnosti in participativni pristop v turističnem sektorju, zlasti za turistična mala in srednja podjetja, pa tudi za zagonska podjetja, neprofitni sektor in druge organizacije, ki prispevajo k ohranjanju, varovanju in promoviranju evropske kulturne dediščine; poudarja, da so poleg kulturnih dobrin kakovost storitev in visokokakovostna poklicna znanja in veščine, usposobljeni specialisti s tega področja in navzočnost na spletu glavni dejavniki za uspeh in konkurenčnost evropskega turističnega sektorja; poudarja, da so raziskave, inovacije in nove tehnologije, zlasti na področju telekomunikacij, nujne pri približevanju kulturne dediščine ljudem; meni tudi, da bi bilo treba odpraviti nepotrebno obremenitev malih in srednjih podjetij, da se okrepi njihova konkurenčnost, in da bi bilo treba pregledati zakonodajo, ki negativno vpliva na mala in srednja podjetja v turističnem sektorju;

Priložnosti in izzivi

45.  poudarja potencial digitalizacije kulturne dediščine kot orodja za ohranjanje naše preteklosti, pa tudi kot vira izobraževanja, možnosti za raziskovanje, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, boljše socialne vključenosti, večje dostopnosti za invalide ali prebivalce oddaljenih območij ter trajnostni gospodarski razvoj; poudarja, da so za digitalizacijo kulturne dediščine za srednje in majhne ali izolirane kulturne ustanove posledično potrebna finančna sredstva ter da je ustrezno financiranje bistveno za zagotovitev širšega občinstva in večje razširjanje te dediščine; poudarja, da zaradi priložnosti, ki jih ponujajo digitalizacija in nove tehnologije, ki pa ne bodo nikoli nadomestile dostopa do izvirne dediščine ali s tem povezanih socialnih prednosti tradicionalnih oblik za sodelovanje v kulturi, ne bi smeli zanemariti ohranjanja izvirnikov ali tradicionalnih oblik za spodbujanje kulture med digitalizacijo ali po njej;

46.  podpira digitalne inovacije na področju umetnosti in kulturne dediščine ter ugotavlja, da je mogoče z uporabo e-infrastrukture pritegniti novo občinstvo in zagotoviti boljši dostop do digitalne kulturne dediščine in njeno izkoriščanje; izpostavlja pomen obstoječih orodij, kot je evropska digitalna knjižnica Europeana, ter spodbuja k izboljšanju njenih iskalnih meril, da bi bila prijaznejša za uporabnika;

47.  poudarja, da je treba izboljšati raven digitalizacije, ohranjanja in spletne dostopnosti kulturne dediščine, zlasti evropske filmske dediščine;

48.  poudarja pomen oblikovanja resnično demokratične in vključujoče pripovedi za evropsko kulturno dediščino, ki vključuje dediščino verskih in etničnih manjšin; opozarja na obstoj območij kulturne dediščine, kjer se srečujejo različni ali sporni prikazi preteklosti, pri čemer poudarja, da procesi sprave ne bi smeli voditi do zatiranja zgodovinske zavesti skupnosti; poziva države članice, naj razmislijo o etičnem vidiku in načinih predstavljanja kulturne dediščine ter upoštevajo raznolikost razlag;

49.  potrjuje, da je verska dediščina nesnoven del evropske kulturne dediščine; poudarja, da pri razpravi o evropski kulturni dediščini ne bi smeli prezreti pomena krajev, običajev in predmetov, povezanih z verskimi običaji, oziroma jih na kakršen koli način diskriminirati;

50.  meni, da je treba ohranjati zgodovinsko versko dediščino ter arhitekturo in glasbo, in sicer zaradi njihove kulturne vrednosti in ne glede na verski izvor;

51.  poudarja pomen medkulturnega dialoga v Evropi in zunaj nje, in meni, da bi morala Unija tak dialog spodbujati kot ustrezno orodje za boj proti radikalizaciji iz kakršnega koli vzroka;

52.  opozarja na posebnosti nacionalnih manjšin v državah članicah glede kulturne dediščine; zato poziva k ohranjanju njihove kulturne dediščine ter spodbujanju in varstvu kulturne raznolikosti;

53.  poudarja, da se je treba izogibati diskriminaciji verskih in etničnih manjšin;

54.  poudarja pomen podpiranja kulturnih dejavnosti skupnosti migrantov;

55.  ponovno potrjuje pomen prispevka kulturne dediščine h kulturni in ustvarjalni industriji ter k socialni vključenosti prek kulture;

56.  poudarja pomen izboljšanja dostopnosti območij kulturne dediščine za invalidne osebe;

57.  izpostavlja pomen ohranjanja kulturnih krajin in zlasti nesnovne kulturne dediščine, ki predstavlja živo kulturo in je gonilo tradicionalnih obrti, zato Komisijo poziva, naj to področje v večji meri vključi v ustrezne programe;

58.  poudarja, da je gastronomska dediščina pomembna in jo je treba zaščititi in podpirati; meni, da bi s součinkovanjem z drugimi politikami Unije, kot sta skupna kmetijska politika in varstvo potrošnikov, lahko optimizirali sredstva, dodeljena temu področju;

59.  poudarja vzajemno koristnost kulturne dediščine in turizma, saj kulturna dediščina po eni strani ustvarja znaten dohodek za turistično industrijo, po drugi strani pa turizem koristi kulturi, ker spodbuja prikazovanje in ohranjanje kulturnih dobrin in ustvarja sredstva, potrebna za njihovo ohranjanje;

60.  poudarja, da ima kulturni turizem pomembno vlogo pri ohranjanju in vrednotenju naše kulturne dediščine, ki ne vključuje samo snovne dediščine in krajine, temveč tudi nesnovno dediščino, kot so jeziki ter verski in kulinarični običaji;

61.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj še naprej sodelujejo, da bi na vseh ustreznih ravneh izvajali ukrepe za spodbujanje kulturne dediščine in kulturnega turizma, vključene v sporočilo Komisije z dne 30. junija 2010 Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352);

62.  glede na prelomne demografske in družbene spremembe poudarja pomen naše skupne evropske kulturne dediščine in načrtovanega tematskega leta za poistovetenje državljanov z Evropsko unijo in krepitev občutka pripadnosti skupnosti v okviru Unije;

63.  meni, da prek zavedanja o pomenu skupne kulturne dediščine v Evropi zlasti prihodnje generacije pridobivajo smernice ter možnosti za oblikovanje evropske identitete in vrednot, kakršno je sobivanje z drugimi ob vzajemnem spoštovanju prek meja lastne države članice; zato predlaga, naj se med drugim pri pripravi evropskega leta kulturne dediščine posebej upoštevajo mladi;

64.  pozdravlja velik uspeh, ki ga žanjejo evropske prestolnice kulture; poziva k vzpostavitvi omrežja med temi mesti, da bi bil vpliv na ustrezna območja dolgotrajnejši, da bi si mesta lahko izmenjavala izkušnje in dobro prakso, zlasti v pomoč novim kandidatom, ter bi bilo lažje pripraviti dogodke in posebne poti;

65.  spodbuja uporabo kulturne dediščine kot izobraževalnega orodja za obravnavanje družbenih vprašanj, prek katerega bi se narodi, ki živijo v Evropi, medsebojno bolj povezali;

66.  opozarja na okoljske grožnje, ki vplivajo na precej območij kulturne dediščine v Evropski uniji, in poziva, naj države članice pri dolgoročnih strategijah financiranja upoštevajo posledice podnebnih sprememb in pritiskov s strani človeka za načine varstva in obnove kulturne dediščine; priporoča, da bi morale države članice in Evropska unija v večji meri spodbujati preiskave na tem področju, da bi med drugim natančneje preučili raznolike posledice podnebnih sprememb na kulturno dediščino ter oblikovali ukrepe za blaženje teh posledic;

67.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj z opredelitvijo ogrožene evropske dediščine, pripravo akcijskih načrtov ter iskanjem možnih virov financiranja nadgradijo pobudo Sedem najbolj ogroženih, ki jo je organizacija Europa Nostra začela v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko; opozarja, da je razvoj te pobude eden od načinov, kako privabiti zasebne naložbe v izboljšave na področju kulturne dediščine;

68.  poziva Komisijo, naj bolje usklajuje in podpira prizadevanja držav članic v boju proti kraji, tihotapljenju in nezakoniti trgovini s predmeti kulturne dediščine znotraj in zunaj EU; poziva k vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice;

69.  opozarja, da je treba kulturno dediščino varovati in ohranjati, zlasti pred propadanjem v času, pa tudi pred vandalizmom in plenjenjem; opozarja pred nevarnostjo plenjenja, ki še vedno grozi številnim arheološkim najdiščem zaradi organiziranih lovcev na zaklade, zlasti najdiščem podvodne kulturne dediščine, ki so težko dostopna in jih oblasti težko nadzirajo; v zvezi s tem poziva k učinkovitejšemu sodelovanju med državami članicami pri identifikaciji in vračanju kulturnih dobrin ter boju proti nedovoljeni trgovini z njimi;

70.  poudarja vlogo, ki jo ima kulturna dediščina v zunanjih odnosih Unije, in sicer prek političnega dialoga in sodelovanja s tretjimi državami, države članice, Komisijo in Svet pa poziva, naj oživijo kulturno diplomacijo; poleg tega opozarja na potencial meddisciplinarnih raziskovalnih projektov med državami članicami EU in tretjimi državami za ohranjanje kulturne dediščine;

71.  poziva države članice, Evropsko unijo in mednarodno skupnost k trdni zavezi, da– tudi prek sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, kot sta ICCROM (Centre international d'études pour la conservation et la restauration des biens culturels) in ICBS (International Committee of the Blue Shield), ter civilnimi in vojaškimi organi, kulturnimi ustanovami in strokovnimi organizacijami – okrepijo ukrepe za zaščito, ohranjanje, dokumentiranje in obnovo evropske kulturne dediščine in kulturne dediščine tretjih držav, ki je namerno ogrožena in poškodovana med vojnami ter napadi na kulturno in versko identiteto;

72.  spodbuja sprejetje mednarodnih sporazumov za preprečevanje nezakonite trgovine s predmeti kulturne dediščine; poudarja, da mora Evropska unija skupaj z Združenimi narodi in Unescom braniti ogroženo dediščino in se boriti proti plenjenju in uničevanju kulturnih objektov na konfliktnih območjih;

73.  poudarja potencial znanja in izkušenj Unije na področju ohranjanja kulturne dediščine, poškodovane ali uničene zaradi terorizma in vojne;

74.  podpira razvoj nadnacionalnih kulturnih turističnih proizvodov, ki bi odražali skupne evropske vrednote in dediščino; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami in drugimi organizacijami, ki oblikujejo politiko na področju kulture in turizma, kot sta Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO) in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), in naj tudi v prihodnje sofinancira in spodbuja omrežja, čezmejne regionalne projekte, ter v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope tudi evropske kulturne poti, ki so najboljši primer nadnacionalnih vseevropskih tematskih turističnih projektov;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.
(5) UL L 159, 28.5.2014, str. 1.
(6) UL L 175, 27.6.2013, str. 1.
(7) Odbor ministrov Sveta Evrope jo je sprejel 13. oktobra 2005, državam članicam je bila dana na voljo za podpis 27. oktobra 2005 v portugalskem mestu Faro, veljati pa je začela 1. junija 2011.
(8) UL C 183, 14.6.2014, str. 36.
(9) UL C 463, 23.12.2014, str. 1.
(10) UL C 463, 23.12.2014, str. 4.
(11) UL L 283, 29.10.2011, str. 39.
(12) Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) je leta 1965 sprejel Beneško listino, Svet Evrope pa leta 1985 Konvencijo iz Granade in leta 1992 Konvencijo iz La Valette.
(13) Gl. člen 3(1)(e) Uredbe (EU) št. 1301/2013 .

Pravno obvestilo