Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/0125(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0245/2015

Predložena besedila :

A8-0245/2015

Razprave :

PV 08/09/2015 - 10
CRE 08/09/2015 - 10

Glasovanja :

PV 09/09/2015 - 8.10
CRE 09/09/2015 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0306

Sprejeta besedila
PDF 473kWORD 232k
Sreda, 9. september 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Predlog sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije *
P8_TA(2015)0306A8-0245/2015
Resolucija
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (COM(2015)0286 – C8-0156/2015 – 2015/0125(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0286),

–  ob upoštevanju člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0156/2015),

–  ob upoštevanju pisma Sveta z dne 30. julija 2015 s katerim je Parlament obvestil o svojem splošnem pristopu,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0245/2015),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Navedba sklicevanja 3 a (novo)
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti Poglavja I ter členov 18 in 19,
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Solidarnostni ukrepi iz tega sklepa so v skladu s členom 78(3) in členom 80 Pogodbe zavezujoči.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Začasni ukrepi za nujno premestitev so le del celostnega pristopa k migracijam, opisanega v sporočilu Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom 'Evropska agenda o migracijah' in v samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta v pripravi. Evropski parlament poudarja, da so vse razsežnosti celovitega pristopa pomembne in bi jih bilo treba nadgrajevati vzporedno. Evropski svet se je na seji 25. in 26. junija 2015 zlasti ob upoštevanju sedanjih izrednih razmer ter zaveze k okrepitvi solidarnosti in odgovornosti dogovoril o začasni in izjemni premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice v naslednjih dveh letih. Države članice naj bi se dogovorile o zavezujočih kvotah za razdelitev teh oseb.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)   Evropski parlament je v resoluciji z dne 29. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč.
(5)   Evropski parlament je v resoluciji z dne 29. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki na podlagi meril za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a, sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč. Pozval je k zavezujočim kvotam za razdelitev prosilcev za azil med vse države članice.
______________
1a Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)   Zlasti v Italijo in Grčijo je prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. Te razmere so še zaostrili nedavni tragični dogodki na Sredozemlju.
(7)   Zlasti v Italijo in Grčijo je prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. Te razmere so še zaostrili nedavni tragični dogodki na Sredozemlju. Vse to kaže na negativen učinek Uredbe (EU) št. 604/2013 za prvo državo vstopa v Unijo, kar pa na žalost še ni privedlo do začasne prekinitve uporabe te uredbe ali vsaj do črtanja navedbe prve države vstopa v Unijo. Tudi druge države članice se soočajo z velikim povečanjem števila prosilcev za azil, ki jih sprejmejo.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Glede na napovedi strokovnjakov kaže, da se bo migracijski pritisk na zunanje morske in kopenske meje Unije kratko- in dolgoročno povečal.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)   Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Statistični podatki za prve mesece leta 2015 jasno potrjujejo nadaljevanje tega trenda v Italiji. Tudi v Grčiji se je število nezakonitih prehodov meje v prvih mesecih leta 2015 močno povečalo, in sicer je to število ustrezalo več kot polovici vseh nezakonitih prehodov meje v letu 2014 (skoraj 28 000 nezakonitih prehodov v prvih štirih mesecih leta 2015 v primerjavi s skupaj skoraj 55 000 tovrstnimi prehodi v letu 2014). Velik del migrantov z neurejenim statusom, odkritih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo (leta 2014 so Sirci in Eritrejci, katerih prošnje se na ravni Unije ugodno rešijo v več kot 75 % primerov, predstavljali več kot 40 % tovrstnih migrantov v Italiji in več kot 50 % v Grčiji). Glede na podatke Eurostata se je leta 2013 v Grčiji nahajalo 8 220 Sircev z neurejenim statusom, leta 2014 pa njihovo število znašalo že 30 505.
(8)   Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013 in vključuje več kot 26 100 otrok, med katerimi je 13 000 mladoletnikov brez spremstva, kar je 7,6 % vseh migrantov. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Statistični podatki za prve mesece leta 2015 jasno potrjujejo nadaljevanje tega trenda v Italiji. V Italiji so od januarja do junija 2015 zabeležili 5-odstotno povečanje nezakonitih prehodov meje v primerjavi z istim obdobjem lani. Tudi v Grčiji se je število nezakonitih prehodov meje v prvih mesecih leta 2015 močno povečalo, in sicer se je v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu število povečalo za šestkrat, v primerjavi s celim preteklim letom pa se je povečalo za skoraj 140 % (po podatkih agencije Frontex je bilo od januarja do junija leta 2015 76 293 tovrstnih prehodov v primerjavi s skupaj skoraj 55 000 tovrstnimi prehodi v letu 2014). Velik del migrantov z neurejenim statusom, odkritih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo (leta 2014 so Sirci in Eritrejci, katerih prošnje se na ravni Unije ugodno rešijo v več kot 75 % primerov, predstavljali več kot 40 % tovrstnih migrantov v Italiji in več kot 50 % v Grčiji; od januarja do junija 2015 je bilo med prispelimi v Italijo 30 % Sircev in Eritrejcev, med prispelimi v Grčijo pa skoraj 60 %). Glede na podatke Eurostata se je leta 2013 v Grčiji nahajalo 8 220 Sircev z neurejenim statusom, leta 2014 pa njihovo število znašalo že 30 505.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)   Po podatkih agencije Frontex je bila leta 2014 pomembna migracijska pot v Unijo tudi zahodna balkanska pot s 43 357 nezakonitimi prehodi meje. Vendar pa večina migrantov, ki vstopijo po tej poti, niso migranti, ki bi prima facie potrebovali mednarodno zaščito, pri čemer 51 % teh migrantov predstavljajo kosovski Albanci.
(10)   Po podatkih agencije Frontex je bila leta 2014 pomembna migracijska pot v Unijo tudi zahodna balkanska pot s 43 357 nezakonitimi prehodi meje. Leta 2015 se je število nezakonitih prehodov meje drastično povečalo. Od januarja do junija 2015 je 67 444 migrantov in beguncev uporabilo pot prek meje med Turčijo ter Grčijo in Bolgarijo ter prek kopenske madžarske meje. To pomeni, da se je število prehodov povečalo za 962 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. To pot vse bolj uporabljajo tisti, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Po tej poti je od januarja do junija 2015 v Unijo vstopilo 17 955 beguncev iz Afganistana, 13 225 beguncev iz Sirije, 3 021 beguncev iz Iraka in 196 beguncev iz Eritreje.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Vse sodelujoče države članice bi morale hitro in celovito prenesti skupni evropski azilni sistem ter ga učinkovito izvajati, saj bi tako zagotovile skupne standarde Unije, vključno s pogoji za sprejem prosilcev za azil in spoštovanjem temeljnih pravic, kot je določeno v veljavni zakonodaji Unije.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15
(15)   Če bi se katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah kot Italija in Grčija, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 78(3) Pogodbe v korist zadevne države članice. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
(15)   Če bi se glede na sedanjo nestabilnost in konflikte v neposrednem sosedstvu Unije in glede na spreminjajoče se migracijske tokove katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah kot Italija in Grčija, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 78(3) Pogodbe v korist zadevne države članice. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17
(17)   Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1 ter postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe.
(17)   Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 in postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Ukrepi premestitve držav članic ne bi smeli ovirati pri celovitem izvajanju Uredbe (EU) št. 604/2013 in tudi ne pri proaktivni in učinkoviti uporabi vseh meril, kot so ponovna združitev družine, posebna zaščita mladoletnikov brez spremstva in diskrecijska klavzula iz humanitarnih razlogov.
____________________
____________________
1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)   Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in koliko naj se jih premesti iz Italije in Grčije. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zašito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki bodo najverjetneje potrebovali mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici, v katero bodo premeščeni. Po drugi strani bi se v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile leta 2014 sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %, ki ustreza ravni odločitev, ki so bile navedenega leta sprejete v zvezi s prošnjami Sircev in Eritrejcev.
(18)   Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in koliko naj se jih premesti iz Italije in Grčije. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zašito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki bodo najverjetneje potrebovali mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici, v katero bodo premeščeni. Po drugi strani bi se v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile leta 2014 sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %, ki ustreza ravni odločitev, ki so bile navedenega leta sprejete v zvezi s prošnjami Sircev in Eritrejcev. Da bi upoštevali spreminjanje migracijskih tokov, bi bilo treba vsako četrtletje oceniti ciljno skupino upravičencev za premestitev.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 19
(19)   Namen začasnih ukrepov je ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev bremena med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi. Ob upoštevanju ustreznih skupnih podatkov za leto 2014 in prvo četrtletje leta 2015 za Italijo in Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %.
(19)   Namen začasnih nujnih ukrepov je vzpostaviti pošten in pravičen mehanizem premestitve in ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev odgovornosti med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi. Ob upoštevanju ustreznih skupnih podatkov za leto 2014 in prvo četrtletje leta 2015 za Italijo in Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %. Komisija bi morala v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov oceniti, kolikšen delež oseb je treba premestiti iz Italije in Grčije, in ta delež prilagoditi spreminjajočim se tokovom beguncev. Mehanizem nujnih premestitev ni rešitev za dolgoročne izzive zaradi pritiska na azilne sisteme na zunanjih mejah Unije, temveč je bolj preizkusni primer za prihodnji zakonodajni predlog o stalni shemi nujnih premestitev na podlagi člena 78(2) Pogodbe in je zato zaenkrat omejen na 40 000 prosilcev. Vseeno bi bilo treba preučiti možnost, da bi se število mest za premestitve po potrebi dodatno povečalo, saj bi se tako prilagodili hitro spreminjajočim se tokovom beguncev in trendom v času uporabe tega sklepa. Vsak predlog o stalnem mehanizmu nujnih premestitev mora temeljiti na občutnejšem prispevku k solidarnosti in delitvi odgovornosti med državami članicami, vključno s precejšnjim povečanjem števila razpoložljivih mest za premestitve zaradi prilagoditve hitro spreminjajočim se migracijskim tokovom in trendom. Mehanizem bi moral biti osnovan na jasno opredeljenih merilih, vključno z upoštevanjem nenadnega pritoka državljanov tretjih držav in izjemnega pritiska na azilne sisteme, da se bo lahko sprožil na podlagi preglednih in objektivnih kazalnikov.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Komisija bi morala pri pripravi stalnega mehanizma za premestitve v skladu s členom 78(2) Pogodbe ozemlje države članice vključiti kot merilo za določanje ključa za porazdelitev migrantov.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 21
(21)  Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1, finančno podpira ukrepe za delitev bremena, o katerih se dogovorijo države članice, in je odprt za nove pobude na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa določa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico.
(21)   Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1, finančno podpira ukrepe za pravično delitev odgovornosti, o katerih se dogovorijo države članice, in je odprt za nove pobude na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa določa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico.
______________
___________________
Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Komisija bi morala nadzorovati porabo zneska v višini 6 000 EUR za premestitev posameznega prosilca.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25
(25)   Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu člena 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta10. Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo.
(25)   Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta10 (pri tem pa še posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva). Zaradi upoštevanja posebnega položaja ranljivih oseb morajo države članice v skladu z Direktivo 2013/33/EU in Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta10 posamično oceniti ranljivost posameznikov glede na njihove posebne potrebe glede sprejema in postopkovne potrebe. Države članice morajo torej dejavno ukrepati in oceniti posamezne potrebe prosilcev za azil ter se ne smejo zanašati zgolj na njihovo samoopredelitev, da bodo učinkovito zagotavljale njihove pravice na podlagi prava Unije. Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo v vseh postopkih, uvedenih na podlagi tega sklepa, poleg tega pa nikoli ne bi smela biti ogrožena glavna načela, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. junija 2013 v zadevi C-648/111b.
______________
___________________
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
1a Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
1b Sodba Sodišča Evropske unije z dne 6. junija 2013, MA in drugi, C-648/11, ECLI:EU:C:2013:367.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 26
(26)   Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država premestitve, upoštevati zlasti posebne kvalifikacije zadevnih prosilcev, kot je znanje jezikov, da bi se olajšala njihova vključitev v državi članice premestitve. Kar zadeva najbolj ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč.
(26)   Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država premestitve, upoštevati zlasti preference in posebne kvalifikacije zadevnih prosilcev, kot so znanje jezikov, družinske vezi, širše od opredelitve družinskih članov v Uredbi (EU) št. 604/2013, socialne odnose, kulturne vezi, predhodno bivanje v državi članici, predhodni študij in predhodne delovne izkušnje v podjetju ali organizaciji določene države članice, da bi se olajšala njihova vključitev v državi članici premestitve, pa tudi posebne kvalifikacije, ki bi lahko bile pomembne za vključitev prosilcev na trg dela v državi članici premestitve. Zato bi morale države članice pospešiti učinkovito priznavanje diplom, kvalifikacij in spretnosti prosilcev. Polega tega lahko države članice prosilce obvestijo o priložnostih na trgu dela. Kar zadeva najbolj ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč. Četudi prosilci nimajo pravice izbirati države članice svoje premestitve, bi bilo treba v čim večji meri upoštevati njihove potrebe, preference in posebne kvalifikacije.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru pilotnega projekta o premestitvah z Malte (EUREMA), bi bilo treba v čim večji možni meri upoštevati pričakovanja in preference. Na začetku bi morali imeti prosilci možnost izraziti svojo preferenco. Med državami članicami naj bi pet držav razvrstili po prednostnem vrstnem redu ter svoje preference utemeljili z dejavniki, kot so družinske in socialne vezi ter kulturne vezi, denimo znanje jezika, predhodno bivanje, predhodni študij in predhodne delovne izkušnje. To bi bilo treba opraviti med začetno obravnavo. Nato bi bilo treba o izbiri prosilcev obvestiti ustrezne države članice, ki bi morale nato imeti možnost, da navedejo svoje preference glede prosilcev, ki so izrazili svojo preferenco za zadevno državo članico. Države članice bi morale svoje preference utemeljiti z vidiki, kot so družinske, socialne in kulturne vezi. Uradniki za zvezo, ki jih imenujejo države članice, bi lahko postopek olajšali tako, da bi opravili razgovore z ustreznimi prosilci. Prosilci bi morali imeti tudi možnost, da se posvetujejo z drugimi akterji, kot so nevladne organizacije, visoki komisar Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Nazadnje bi morali Italija in Grčija ob podpori Evropskega azilnega podpornega urada sprejeti odločitev o premestitvi posameznih prosilcev v določene države članice in pri tem v čim večji meri upoštevati preference. Z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce bi se bilo treba posvetovati o najboljši praksi, ki so jo razvili za preselitev, vključno z upoštevanjem preferenc in posebnih kvalifikacij.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 26 b (novo)
(26b)  V celotnem postopku premestitve bi bilo treba v celoti upoštevati načelo nediskriminacije iz člena 10 Pogodbe. Diskriminacija na podlagi spola, starosti, etnične pripadnosti, invalidnosti in vere pomeni očitno kršitev Pogodbe.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 28
(28)   Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi. Ker prosilec v skladu s pravom EU nima pravice izbrati države članice, ki bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje, bi se lahko na pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013, skliceval samo, kadar uveljavlja svoje temeljne pravice.
(28)   Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi. Prosilec bi moral imeti pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013 in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 30
(30)   Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice. Zlasti bi bilo treba prosilce seznaniti s posledicami nadaljnjega premikanja znotraj EU in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.
(30)   Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice. Upoštevanje preferenc prosilcev v čim večji meri, tudi družinskih vezi, ki presegajo določbe o družini v Uredbi (EU) št. 604/2013, ter socialnih in kulturnih vezi, je preprost ukrep, da prosilci razvijejo občutek pripadnosti do države članice premestitve. Prosilcem bi bilo treba v jeziku, ki ga razumejo ali se upravičeno domneva, da ga razumejo, zagotoviti vse potrebne informacije o namembni državi in, v primeru, da njihove preference ni bilo mogoče upoštevati v celoti, razlogih za to. Da bi poleg tega preprečili sekundarne premike prosilcev, bi jih bilo treba seznaniti s posledicami nadaljnjega premikanja znotraj EU, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 604/2013, in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)  Soglasje prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite za premestitev je uveljavljeno načelo v sekundarni zakonodaji Unije, zapisano v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 ter po analogiji v členu 5 Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1a in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 604/2013, poleg tega so na podlagi člena 78(3) Pogodbe odstopanja od prava Unije možna le pod zelo omejenimi pogoji. Zagotoviti je treba učinkovito izvajanje mehanizma nujnih premestitev, pri čemer je za preprečitev sekundarnih premikov zlasti pomembno soglasje, zato bi ga bilo treba načeloma pridobiti pred premestitvijo. Kadar oseba ne da soglasja, se je načeloma ne bi smelo premestiti, temveč bi bilo treba to možnost ponuditi drugi osebi.
_________
1a Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).
Sprememba 24
Predlog sklepa
Člen 1
Ta sklep določa začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi se jima omogočilo obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njuni ozemlji.
Ta sklep določa zavezujoče začasne nujne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi se jima omogočilo obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na njuni ozemlji.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b)   „prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev;
(b)   „prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev, kot je navedeno v členu 2(i) Direktive 2011/95/EU;
Sprememba 26
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – točka d
(d)   „družinski člani“ pomenijo družinske člane v smislu člena 2(g) Uredbe (EU) No 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(d)   „bližnji sorodniki“ pomenijo zakonca, otroke, starše, osebe, ki uresničujejo starševske pravice, stare starše in vnuke;
(Horizontalni predlog spremembe. Velja za celotno besedilo predloga Komisije.)
Sprememba 27
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  „preferenca“ pomeni preferenco, ki jo je prosilec izrazil glede neke države članice, ali preferenco, ki jo je država članica izrazila glede posameznega prosilca, podprto z dejavniki, kot so družinske vezi poleg opredelitve družinskih članov kot so opredeljeni v členu 2(g) Uredbe (EU) št. 604/2013, socialne vezi, kot so vezi etničnih in kulturnih skupnosti, in kulturne vezi s preferenčno državo članico, kot so znanje jezika, predhodno bivanje v državi članici ali predhodni študij ali delovno razmerje v podjetju ali organizaciji te države članice.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Glede na spreminjajočo se naravo migracijskih tokov bi bilo treba vsako četrtletje oceniti ciljno skupino upravičencev do premestitve.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 4
-1. Za ublažitev precejšnjega pritiska na azilna sistema Italije in Grčije in tudi kot preizkusni primer za prihodnji zakonodajni predlog o stalni shemi nujnih premestitev na podlagi člena 78(2) Pogodbe se iz Italije in Grčije sprva premesti skupno 110 000 prosilcev. Nato se preuči možnost povečanja tega števila zaradi prilagoditve hitro spreminjajočim se tokovom beguncev in trendom v času uporabe tega sklepa.
1.  24 000 prosilcev se premesti iz Italije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi I.
1.  Sprva se iz Italije na ozemlja drugih držav članic premesti 40 000 prosilcev;
2.   16 000 prosilcev se premesti iz Grčije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi II.
2.  Sprva se iz Grčije na ozemlja drugih držav članic premesti 70 000 prosilcev;
2a.  Komisija v [šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa] na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov agencije Frontex oceni posamezna deleža oseb, ki jih je treba premestiti iz Italije in Grčije, in ju prilagodi spreminjajočim se tokovom beguncev.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
Soglasje
Načeloma bi bilo treba od prosilca pridobiti soglasje za premestitev.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 2
2.   Italija in Grčija v obdobju uporabe tega sklepa s podporo Evropskega azilnega podpornega urada in po potrebi uradnikov za zvezo držav članic iz odstavka 8 v rednih časovnih presledkih določita posamezne prosilce, ki bodo premeščeni v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu sporočita število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu člena 22 Direktive 2013/33/EU.
2.   Italija in Grčija v obdobju uporabe tega sklepa s podporo Evropskega azilnega podpornega urada in ustreznih drugih agencij v rednih časovnih presledkih določita posamezne prosilce, ki bodo premeščeni v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu sporočita število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 3
3.   Države članice čim prej po prejetju informacij iz odstavka 2 sporočijo število prosilcev, ki se lahko takoj premestijo na njihovo ozemlje, in morebitne druge relevantne informacije, pri čemer upoštevajo ciljni števili, ki sta zanje določeni v Prilogi I in Prilogi II.
3.   Države članice čim prej po prejetju informacij iz odstavka 2 zagotovijo informacije o razpoložljivih zmožnostih za sprejem migrantov in sporočijo število prosilcev, ki se lahko takoj premestijo na njihovo ozemlje, in morebitne druge relevantne informacije, pri čemer upoštevajo ciljni števili, ki sta zanje določeni v Prilogi I in Prilogi II.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Italija in Grčija ob podpori Evropskega azilnega podpornega urada prosilcem zagotovita informacije o državi članici, ki je vključena v nujno premestitev, in sicer v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se upravičeno domneva, da ga razumejo. Prosilci imajo tudi dostop do informacij, ki jih zagotavljajo drugi akterji, kot so nevladne organizacije, Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Med začetno obravnavo se prosilce prosi, naj države članice razvrstijo po prednostnem vrstnem redu in utemeljijo svojo preferenco.
Spremembi 34 in 48
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 5
5.   Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, so lahko premeščeni le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti.
5.   Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem in posredovanje prstnih odtisov, so lahko premeščeni le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti ob popolnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic in brez uporabe prisile ali ukrepov pridržanja.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 8
8.  Države članice lahko za izvajanje vseh vidikov postopka premestitve iz tega člena v Italijo in Grčijo napotijo uradnike za zvezo.
črtano
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 6 – odstavek 4
4.   Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo zadevno osebo pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.
4.   Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo ob pomoči Evropskega azilnega podpornega urada in drugih akterjev, kot so uradniki za zvezo, če so na voljo, zadevno osebo na razumljiv način in v jeziku, ki ga razume ali se upravičeno domneva, da ga razume, obvestita o državi premestitve ali, če preferenca prosilca ni bila upoštevana, o razlogih za to odločitev. Italija in Grčija zadevno osebo tudi pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(b)   začetno obravnavo prošenj;
(b)   začetno obravnavo prošenj, vključno z ugotavljanjem ranljivosti in preferenc, za namene določanja potencialnih prosilcev za premestitev in pregled prosilcev, vključno z ugotavljanjem natančne identitete, odvzemom prstnih odtisov in registracijo prošenj za mednarodno zaščito;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka d
(d)   izvedbo premestitve prosilcev v državo članico premestitve.
(d)   izvedbo premestitve prosilcev v državo članico premestitve. Stroški premestitve v državo članico premestitve ne bi smeli biti dodatna obremenitev za Grčijo in Italijo.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 8 – odstavek 2
2.   Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se lahko Komisija odloči zamrzniti uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico za obdobje do treh mesecev. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev.
2.   Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se lahko Komisija odloči, da po tem, ko zadevni državi članici omogoči predstavitev njenega stališča, sklene, da zamrzne uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico za obdobje do treh mesecev. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev.
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 9
Če bi v državi članici premestitve zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
Če bi v državi članici premestitve zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Takšni ukrepi lahko po potrebi tudi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 11
Italija in Grčija vsake tri mesece poročata Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa, vključno z izvajanjem časovnih načrtov iz člena 8.
Italija in Grčija vsake tri mesece poročata Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa in ustrezni uporabi sredstev, prejetih na podlagi tega sklepa, vključno z izvajanjem časovnih načrtov iz člena 8.
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Ocena
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do julija 2016 predloži vmesno oceno uporabe tega sklepa in po potrebi tudi zaradi napovedanega preverjanja ustreznosti dublinskega sistema predlaga vsa potrebna priporočila za stalni mehanizem premestitev.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do …* predloži končno poročilo o oceni uporabe tega sklepa.
Države članice Komisiji pravočasno posredujejo vse ustrezne informacije za pripravo tega poročila.
____________
* UL: prosimo, vstavite datum: 30 mesecev po dnevu začetka veljavnosti tega sklepa.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Priloga II a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Priloga IIa

Postopek premestitve

Postopek, kot je predviden v predlogu Komisije; dodatni postopkovni koraki, ki jih je vključil Parlament, so podčrtani

1 – Začetna obravnava oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito

–  Opredelitev oseb, za katere je (ali bi morala biti) po dublinski uredbi odgovorna druga država članica

→ Premestitve po dublinski uredbi

–  Opredelitev ranljivih prosilcev

–  Opredelitev bližnjih sorodnikov za skupno premestitev

–  Ugotavljanje preferenc prosilcev za določene države članice

2 – Izbor prosilcev za premestitev

–  Italija/Grčija določita prosilce, ki se premestijo.

–  Države članice obvestita o potrebnem številu mest ter o preferencah prosilcev.

3 – Vključitev držav članic

–  Države članice obvestijo Italijo/Grčijo o številu razpoložljivih mest za premestitev.

–  Uradniki za zvezo lahko opravijo razgovore s prosilci, ki so izrazili preferenco za njihovo državo članico.

–  Države članice navedejo svoje preference glede prosilcev.

4 – Odločitev o premestitvi

–  Italija/Grčija se odločita, kateri prosilec bo premeščen v katero državo članico, tako da upoštevata preference prosilcev in držav članic.

5 – Informacije in soglasje

–  Prosilci so izčrpno obveščeni o državi članici svoje premestitve

–  Načeloma dajo soglasje za premestitev v to državo članico.

6 – Prevoz

Prevoz prosilcev v državo članico premestitve v enem mesecu


PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Zaradi potrebe po takojšnjem sprejetju ukrepov v korist držav članic, ki so se zaradi nenadnega pritoka državljanov iz tretjih držav znašle v izrednih razmerah, se Evropski parlament strinja s pravno podlago, členom 78(3) PDEU, ki jo je Komisija predlagala za sklep Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Vendar Evropski parlament pristaja na člen 78(3) PDEU kot pravno podlago zgolj kot nujni ukrep, ki mu bo sledil pravi zakonodajni predlog, v katerem bodo strukturno obravnavane vse prihodnje izredne razmere. Vztraja, da sta pravilna pravna podlaga člen 78(2) PDEU, na podlagi katerega je treba ukrepe, s katerimi se določa, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za mednarodno zaščito, sprejemati po rednem zakonodajnem postopku, in drugi stavek člena 80 PDEU, katerega določbe uresničujejo načelo solidarnosti, kot je izraženo v prvem stavku člena 80. Evropski parlament tudi poudarja, da sprejetje tega sklepa nikakor ne posega v vrsto pravnih podlag, ki bodo sozakonodajalcu na voljo v prihodnje, zlasti glede člena 78 skupaj s členom 80 PDEU. Evropski parlament poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predloži zakonodajni predlog o stalnem sistemu premestitev na podlagi člena 78(2) in člena 80, kot je napovedala v svoji Evropski agendi o migracijah. Evropski parlament si pridržuje pravico do priprave zakonodajnega samoiniciativnega poročila, če Komisija ne bo pravočasno predložila takega zakonodajnega predloga.

Pravno obvestilo