Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2213(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0218/2015

Predložena besedila :

A8-0218/2015

Razprave :

PV 08/09/2015 - 11
CRE 08/09/2015 - 11

Glasovanja :

PV 09/09/2015 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0307

Sprejeta besedila
PDF 451kWORD 118k
Sreda, 9. september 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Mestna razsežnost politik EU
P8_TA(2015)0307A8-0218/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o mestni razsežnosti politik EU (2014/2213(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o spremljanju izvajanja Teritorialne agende in Leipziške listine: Evropskemu akcijskemu programu za prostorski razvoj in ozemeljsko kohezijo naproti(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 o mestni razsežnosti politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta (COM(2014)0490),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2014 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (COM(2014)0368),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. julija 2012 z naslovom "Pametna mesta in skupnosti – Evropska partnerstva za inovacije" (C(2012)4701),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 1998 o trajnostnem razvoju urbanih območij v Evropski uniji: okvir za ukrepanje (COM(1998)0605),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 1997 z naslovom "K agendi urbanih območij v Evropski uniji" (COM(1997)0197),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji iz julija 2014 z naslovom "Naložbe za delovna mesta in rast – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU",

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Cities of tomorrow: Investing in Europe " (Mesta prihodnosti: vlaganje v Evropo), Bruselj, 17. in 18. februar 2014,

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2014 z naslovom "Digital Futures – a journey into 2050 visions and policy challenges, cities, villages and communities" (Digitalne prihodnosti – potovanje v vizije in politične izzive v letu 2050) in teme mesta, vasi in skupnosti iz tega poročila,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Cities of tomorrow: Challenges, visions, ways forward" (Mesta prihodnosti: izzivi, vizije, poti naprej), Bruselj, oktober 2011,

–  ob upoštevanju ministrske izjave o agendi EU za mesta, ki so jo ministri EU, pristojni za teritorialno kohezijo in urbana vprašanja, 10. junija 2015 sprejeli na neformalnem srečanju v Rigi,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta, sprejetih 19. novembra 2014 v Bruslju, o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva, sprejetih 24. in 25. aprila 2014 v Atenah na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko,

–  ob upoštevanju sklepov poljskega predsedstva o ozemeljski razsežnosti politik EU in prihodnji kohezijski politiki, sprejetih 24. in 25. novembra 2011 v Poznanu na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko EU, teritorialni razvoj in razvoj mest,

–  ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020, sprejete 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj,

–  ob upoštevanju izjave iz Toleda, sprejete 22. junija 2010 v Toledu na neformalnem zasedanju Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest,

–  ob upoštevanju Leipziške listine o evropskih mestih, ki je bila sprejeta 24. in 25. maja 2007 v Leipzigu na neformalnem zasedanju Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 25. junija 2014 z naslovom Na poti k celostni agendi urbanih območij v EU,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. aprila 2015 o sporočilu Komisije z naslovom "Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta" (COM(2014)0490),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0218/2015),

A.  ker je v letu 2014 polovica svetovnega prebivalstva(6) in 72 % evropskega prebivalstva živelo na mestnih območjih(7), do leta 2050 pa bo na mestnih območjih živelo skoraj 80 % svetovnega prebivalstva(8);

B.  ker funkcionalna mestna območja v EU vključujejo edinstvene policentrične strukture, zgrajene okrog velikih, srednje velikih in majhnih mest in okoliških območij, torej presegajo tradicionalne upravne meje in zajemajo različna ozemlja, ki jih povezujejo skupni gospodarski, socialni, okoljski in demografski izzivi;

C.  ker velika in majhna mesta ter funkcionalna mestna območja, kot so velemestna območja, niso pomembna zgolj v okviru participativne demokracije, temveč so tudi ključni gospodarski steber in gonilo ustvarjanja delovnih mest za EU, saj inovacije in nove gospodarske dejavnosti pogosto izvirajo v mestih; ker so zato pomemben adut EU v njenih odnosih z drugimi deli sveta, hkrati pa so tudi ključna območja, kjer je treba odpraviti ovire za rast in zaposlovanje ter obravnavati socialno izključenost (na primer slabo usposobljenih mladih s trga dela), pomanjkanje dostopnosti in okoljsko degradacijo;

D.  ker so velika in majhna mesta, funkcionalna mestna območja in regije odgovorni za največji delež porabe energije in emisij toplogrednih plinov v EU; ker imajo po drugi strani ključno vlogo pri doseganju večje energetske učinkovitosti in samozadostnosti ter pri oblikovanju novih pobud (kot so nove oblike gospodarske dejavnosti) za spodbujanje mobilnosti v mestih ter konkurenčnih, okolju prijaznih prevoznih sistemov, kar spodbuja rast, zaposlovanje, socialno in teritorialno kohezijo, zdravje, varnost in zaščito;

E.  ker se v nekaterih mestih soočajo s starajočim se prebivalstvom in z zmanjševanjem števila prebivalcev ter s težavami zaradi obsega zmogljivosti in javnih storitev, ki jih zagotavljajo, medtem ko v drugih število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje pritisk na obstoječe zmogljivosti in javne storitve (na primer izobraževanje) ter se zaostrujejo druge težave, kot so brezposelnost (mladih), socialna izključenost, prometni zastoji, širjenje mestnih območij in onesnaženost, ki znatno povečajo čas za pot na delo in z dela in zmanjšujejo kakovost življenja mnogih Evropejcev;

F.  ker je nekatere glavne izzive, s katerimi se soočajo mesta in ki so povezani z gospodarskim in socialnim razvojem, podnebnimi spremembami, prometom in demografskimi spremembami, mogoče obravnavati le v okviru partnerstev med mesti in okoliškimi območji; ker se je zaradi razširitve medsebojno povezanih področjih iz zadnjih let, ki je posledica razvoja na področju prometa in zlasti komunikacij, pojavila potreba po razvoju instrumentov za spodbujanje povezljivosti;

G.  ker pobude evropske politike neposredno ali posredno vplivajo na trajnostni razvoj mest in mestne politike;

H.  ker se okrog 70 % evropskih politik in zakonodaje izvaja na lokalni in regionalni ravni;

I.  ker bi morali na ravni EU zagotoviti večjo usklajenost različnih političnih pobud in subvencijskih programov EU, tako da bi v celoti izkoristili skupni strateški okvir (naslov II, poglavje I, člen 10 Uredbe (EU) št. 1303/2013 – uredbe o skupnih določbah) ter z boljšim političnim usklajevanjem med in z deležniki in ravnmi upravljanja, saj sektorski pristop politike EU lahko vodi do politik in zakonodaje, ki bodo morda manj ugodne za funkcionalna mestna območja;

J.  ker je Komisija leta 1997 objavila sporočilo o urbani agendi za EU(9), o vlogi evropskih mest pri oblikovanju politike EU pa se še vedno razpravlja;

K.  ker je Parlament v preteklosti podprl predlog Komisije, da pripravi urbano agendo kot okvir za prihodnjo mestno politiko na evropski ravni;

L.  ker so načelo subsidiarnosti, kot je opredeljeno v PDEU, načelo upravljanja na več ravneh, ki temelji na usklajenem ukrepanju EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, in načelo partnerstva nadvse pomembni elementi za pravilno izvajanje vseh politik EU in ker bi bilo treba temu primerno okrepiti vključevanje virov in pristojnosti lokalnih in regionalnih organov;

M.  ker uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) (Uredba (EU) št. 1301/2013) krepi mestno razsežnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) z dodelitvijo vsaj 5 % njegove finančne podpore za celostne ukrepe za trajnostni razvoj mest s prenosom upravljavskih nalog na mestne oblasti, zlasti tako da se jim da več odgovornosti za naloge, ki se nanašajo vsaj na izbiro operacij, z oblikovanjem orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, z dodelitvijo posebnega proračuna za inovativne ukrepe, da bi preizkusili nove rešitve v zvezi s trajnostnim razvojem mest, in z vzpostavitvijo mreže za razvoj mest;

N.  ker načelo partnerstva iz uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013) in evropski kodeks ravnanja države članice zavezujeta k zgodnji vključitvi mestnih oblasti v proces oblikovanja politike EU;

Mestna razsežnost politik EU

1.  meni, da bi morale biti politike EU majhnim in velikim mestom ter funkcionalnim mestnim območjem v pomoč in jim omogočati, da pokažejo in dosežejo svoj poln potencial kot gonilna sila gospodarske rasti, zaposlovanja, socialnega vključevanja in trajnostnega razvoja; zato meni, da morajo biti ta majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja tesneje povezana s celim evropskim ciklusom oblikovanja politike;

2.  poziva Komisijo in po potrebi države članice, naj s prilagoditvijo razpoložljivih orodij in v skladu s členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti predlagajo, kako bi lahko uvedli mehanizem zgodnjega opozarjanja, s pomočjo katerega bi na podnacionalni upravni ravni lahko preučili, ali sta bili upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bi bila tudi ta raven zgodaj vključena v politične procese, hkrati pa bi to omogočalo tudi dobro utemeljene strategije teritorialnega razvoja in učinkovitejše izvajanje prihodnje zakonodaje;

Celostni evropski mestni agendi naproti

3.  pozdravlja pobudo Komisije za prizadevanja za evropsko mestno agendo; podpira njeno vzpostavitev v obliki skladnega okvira za politike EU z mestno razsežnostjo, katerega namen bi bil bolje povezati urbane rešitve z evropskimi izzivi, bolje povezati sektorske politike in ravni upravljanja, bolj ciljno usmeriti financiranje EU v relevantne urbane izzive in bolje ocenjevati teritorialen učinek sektorskih politik; meni, da bi bilo treba v okviru evropske mestne agende zlasti spodbujati iskanje rešitev za upravljanje, najprimernejših za uspešno soočanje z izzivi in uresničevanje ciljev trajnostnega, gospodarskega in socialno vključujočega razvoja majhnih in velikih mest ter funkcionalnih mestnih območij v Evropi;

4.  priznava, da EU na področju razvoja mest sicer nima izrecnih pristojnosti, vendar cela vrsta pobud EU neposredno/posredno vpliva na majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja; zato meni, da je dobro razvita in uveljavljena nacionalna in regionalna mestna politika prvi pogoj za evropsko mestno agendo; meni, da bi morala slednja predstavljati strategijo, ki obravnava majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja v EU in ki bi se dolgoročno razvila v mestno politiko na ravni EU; v zvezi s tem poudarja, da bi moral urbanistični teritorialni razvoj temeljiti na uravnoteženi teritorialni organizaciji s policentrično mestno strukturo v skladu s teritorialno agendo EU 2020;

5.  je prepričan, da bi si morali Komisija, države članice, lokalni organi in drugi deležniki skupaj prizadevati za evropsko mestno agendo, da bi tako prek praktičnega, celostnega, usklajenega, hkrati pa fleksibilnega pristopa v majhnih in velikih mestih ter na funkcionalnih mestnih območjih in skupaj z njimi racionalizirali, uskladili in izvajali politike EU z mestno razsežnostjo in pri tem upoštevali lokalne teritorialne posebnosti in institucionalne strukture posameznih držav članic;

6.  meni, da bi morala biti evropska mestna agenda v celoti skladna s splošnimi cilji in strategijami EU, zlasti s strategijo Evropa 2020, in s cilji teritorialne kohezije; poudarja, da postajajo upravne meje pri obravnavanju razvojnih izzivov na regionalni in lokalni ravni vse manj pomembne; zato meni, da bi morala evropska mestna agenda biti vključujoča in jasno upoštevati raznolikost teritorialnih celot v EU, čezmejne povezave ter povezave med mestom in podeželjem, vključno s storitvami, ki jih funkcionalna mestna območja zagotavljajo okoliškemu podeželju;

7.  poziva Komisijo, naj na podlagi skupnih urbanističnih načel (t.i. urban acquis) in obsežnega posvetovanja z različnimi deležniki, vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe, predloži sporočilo s podrobnostmi o prihodnji evropski mestni agendi; poziva Komisijo, naj evropsko mestno agendo vključi v svoj letni delovni program;

Vključevanje celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju v oblikovanje politike in zakonodajo EU

8.  poziva Komisijo, naj pri zasnovi novih političnih pobud za mestna območja uporabi bolj celosten, lokalno usmerjen teritorialni pristop, da se zagotovi usklajenost in majhnim in velikim mestom ter funkcionalnim mestnim območjem omogoči, da uresničijo cilje strategije Evropa 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, med drugim z izvajanjem celostnega pristopa EU, da bi podprli pametne in trajnostne projekte v evropskih mestih in tako pomagali spodbujati socialni in gospodarski razvoj;

9.  poziva Komisijo, naj kot splošno pravilo uvede oceno teritorialnega učinka na mestno razsežnost in tako zagotovi praktično izvedljivost vseh relevantnih političnih pobud EU na regionalni in lokalni ravni, naj pri pripravi ocen učinka in novih politik (pristop od spodaj navzgor) upošteva prispevek decentraliziranih ravni upravljanja ter naj zagotovi, da bodo vse relevantne sektorske politike EU ustrezno obravnavale izzive, s katerimi se soočajo majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja; poziva Komisijo, naj se pri oceni teritorialnega učinka osredotoči na naslednje elemente: uravnotežen teritorialni razvoj, teritorialno povezovanje, vidiki upravljanja, regulacija, vidiki izvajanja na lokalni ravni in skladnost z drugimi cilji politike;

10.  poziva Komisijo, naj sistematizira in analizira vse razpoložljive podatke in skupne pojmovne okvire (urban acquis), da bi preprečila podvajanja in nedoslednosti ter zagotovila jasno opredelitev celostnega trajnostnega razvoja mest in tako določila skupne, skladne in pregledne cilje EU na tem področju;

11.  je prepričan, da bi moralo biti za to, da bi mestna območja lahko ocenili točneje kot zgolj na podlagi kazalca BDP, na voljo dovolj podatkov; zato meni, da bi moral Eurostat zagotavljati in zbirati podrobnejše podatke na lokalni ravni in da bi morali nadaljevati z delom v okviru projekta Urban Audit in podobnih raziskav; poziva tudi Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje instrumentov za merjenje napredka in učinka celostne mestne agende na ravni EU;

12.  spodbuja Komisijo, naj skrajša upravne postopke v zvezi z izvajanjem sedanje zakonodaje EU na lokalni ravni ter zagotovi, da bodo pri vseh prihodnjih predpisih temeljito preučene posledice njihovega izvajanja na lokalni ravni;

Mestna razsežnost politike EU – instrumenti in financiranje

13.  opozarja, da so kohezijska politika EU in njeni finančni instrumenti bolje opremljeni za podporo kompleksnim celostnim teritorialnim strategijam za funkcionalna mestna območja prek skupnega strateškega načrtovanja in predpisov; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo nove instrumente, ki so jim na voljo, kot so celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter novi fleksibilni operativni programi, da uspešno podprejo izvajanje načrtov za celostni razvoj mest; spodbuja države članice in Komisijo, naj oblikujejo skladen sklop ustreznih kazalnikov, da bi bolje ocenile mestno razsežnost izvedenih operacij in pobud, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

14.  poudarja, da je treba v kar največji meri izkoristiti potencial makroregionalnih strategij za uspešno izvajanje celostnega pristopa za mesta; poziva Komisijo, naj na ustrezen način vključi in poveže vidike evropske mestne agende ter poudari mestno razsežnost v makroregionalnih strategijah EU, ki predstavljajo model za načrtovanje in upravljanje na več ravneh;

15.  obžaluje, da – čeprav ima nova kohezijska politika pravno zavezujoče vidike v zvezi z mesti, zlasti glede vključevanja mest v fazo načrtovanja – mesta in predstavniki mest pri oblikovanju politike dejansko sodelujejo le v majhni meri, in meni, da bi ga bilo mogoče izboljšati z zgodnjo vključitvijo v politične procese, na primer s pomočjo posvetovanj, vrednotenj in izmenjav primerov najboljše prakse in izkušenj; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju programov in projektov, ki jih finančno podpira EU, zagotovijo izvajanje načela partnerstva in pri tem upoštevajo tudi Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo (člen 5(3) uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013)), posebno pozornost pa namenijo vključevanju velikih in majhnih mest ter funkcionalnih mestnih območij v pripravo in upravljanje programov, tudi na čezmejni ravni;

16.  poziva k večjemu vključevanju majhnih in velikih mest v programe strukturnih in investicijskih skladov; meni, da bi na podlagi izkušenj, pridobljenih v zvezi s tem, lahko oblikovali pomembno politično priporočilo za razvoj kohezijske politike po letu 2020; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preizkusi izvajanje evropske mestne agende na izbranih tematskih področjih, ki odražajo izzive mestnih območij („mestni pilotni projekti“), zlasti tako, da zagotovi medsektorsko usklajenost različnih politik EU, odpravi obstoječa prekrivanja in uporabi model upravljanja na več ravneh ter izvaja ocene teritorialnega učinka; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku in rezultatih v zvezi s tem;

17.  poziva k večjemu usklajevanju in povezovanju naložbenih politik EU, ki imajo potencial, da zagotovijo trajnosten, celosten in socialno vključujoč razvoj mest; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo regulativni okvir, da ustvarijo sinergije med Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), programi, ki jih EU sofinancira (kot so LIFE, Obzorje 2020, Inteligentna energija – Evropa ipd.), in skladi kohezijske politike, pa tudi med javnimi (tj. nacionalnimi) naložbami, zasebnim kapitalom in finančnimi instrumenti, da se za vložena sredstva doseže kar največji učinek vzvoda; poudarja, da je treba zagotoviti dopolnjevanje vseh naložbenih politik in večjo sinergijo ter preprečiti dvojno financiranje in prekrivanje;

Nov model upravljanja na več ravneh

18.  opozarja, da sedanji ključni gospodarski, socialni in okoljski izzivi presegajo tradicionalne upravne meje ter da vse večje razlike med upravnimi in teritorialnimi strukturami (sodelovanje med mestnimi in primestnimi območji, med mestom in podeželjem itd.) zahtevajo nove oblike fleksibilnega upravljanja, da se nadaljuje celostni teritorialni razvoj funkcionalnih območij;

19.  meni, da bi morala evropska mestna agenda temeljiti na novi metodi upravljanja na več ravneh, s katero bi lokalno raven lahko tesneje vključili v vse faze političnega ciklusa in s tem politike približali stvarnosti ter prispevali k temu, da se bolje uskladijo s stalnimi spremembami na funkcionalnih mestnih območjih in postanejo bolj odzivne nanje; v zvezi s tem meni, da bi moral Odbor regij kot organ, ki zastopa regionalne in lokalne organe, sodelovati v tem procesu;

20.  poziva Komisijo, naj predlaga elemente novega modela upravljanja na več ravneh, ki bi temeljil na partnerstvu in resničnem sodelovanju, ki bi presegalo zgolj posvetovanje z deležniki, torej model, ki bi formalne vladne strukture združil z neformalnimi, fleksibilnimi strukturami upravljanja, ki bi ustrezale novi stvarnosti digitaliziranih „omrežnih“ podjetij, in ki bi bil prilagojen razsežnosti izzivov – model, ki bi izboljšal sodelovanje na več ravneh, tako vertikalno kot horizontalno, z vladnimi in nevladnimi akterji na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter oblast tako približal državljanom in povečal demokratično legitimnost evropskega projekta; priporoča, da ta prilagojen model sui generis po sprejetju s strani partnerjev in po posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki postane delovna metoda za prihodnjo evropsko mestno agendo;

Upravljanje znanja in izmenjava podatkov

21.  meni, da so mestne platforme in mreže (kot je URBACT, mreža za razvoj mest) in drugi programi za izmenjavo znanja med mesti (kot so Civitas, Konvencija županov, pobuda Mayors Adapt, pobuda Pametna mestna in skupnosti, referenčni okvir za trajnostna mesta in ManagEnergy) odlična priložnost za sodelovanje lokalnih, regionalnih in čezmejnih akterjev v razvoju mest in izmenjavo znanja med akterji; poziva Komisijo, naj okrepi in izboljša usklajevanje med temi platformami, da bi jih lokalni akterji bolje razumeli in v njih učinkoviteje sodelovali;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj čim bolj izkoristijo dejavnosti za izmenjavo znanja in gradnjo zmogljivosti, ki jih omogočajo projekti, ki jih financira EU, in druge dejavnosti mreženja med mesti; spodbuja Komisijo, naj razvije mehanizme, s katerimi si bodo lahko vse njene službe bolje izmenjevale rezultate projektov, in zagotovi, da se bodo ti rezultati upoštevali pri oblikovanju politike na nacionalni ravni in na ravni EU;

23.  meni, da je za oblikovanje bolje prilagojenih politik treba posodobiti in izboljšati zbirko podatkov Urban Audit; spodbuja Eurostat in Komisijo, naj zagotovita in zbereta natančnejše podatke, zbrane tam, kjer se politike izvajajo – v številnih primerih je to na lokalni ravni; poudarja, da tudi zbiranje podatkov o toku, s katerimi se merijo odnosi med mesti in njihovo okolico ter znotraj funkcionalnih mestnih območij, postaja vse bolj pomembno za boljše razumevanje teh kompleksnih funkcionalnih območij, zato poziva Komisijo, naj te podatke zbere in analizira in jih spremeni v dokaze za razvoj politike;

Izvajanje prihodnje evropske mestne agende

24.  meni, da bi evropska mestna agenda lahko bila učinkovito orodje, če bi imela obliko skupnega konceptualnega okvira, ki se redno posodablja, njena osrednja tema pa bi bilo omejeno število izzivov v širšem kontekstu ciljev strategije Evropa 2020, ki so pametna, vključujoča in trajnostna rast;

25.  je trdno prepričan, da bi morali ti izzivi ustrezati naslednjim merilom: 1) so v skladu s skupnim konceptualnim okvirom; 2) so pomembni urbani izzivi z velikim vplivom na velika in majhna mesta ter funkcionalna mestna območja v državah članicah in med njimi; 3) države članice jih ne morejo rešiti enostransko; 4) pristop EU ima jasno dodano vrednost; poziva Komisijo, naj začne popisovati te izzive, hkrati pa naj opredeli preostala ozka grla, neskladnosti politik ali vrzeli v zmogljivostih in znanju, v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti s tistimi na lokalni ravni;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo na vseh ravneh upravljanja zagotovljena višja stopnja medsektorskega usklajevanja politik z mestno razsežnostjo, kar bo omogočilo boljšo vključevanje celostnega razvoja mest; poziva Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), ki je pristojen za mestno politiko EU, naj v tesnem sodelovanju z obstoječo medresorsko skupino Komisije za razvoj mest spodbuja ta proces ter zagotovi, da bo mestna razsežnost upoštevana pri vseh ustreznih novih pobudah; poziva predsednika Evropske komisije, naj med komisarji imenuje politično vodstvo, ki bo strateško usmerjalo mestno agendo evropskih politik in Parlamentu vsako leto poročalo o agendi za mesta;

27.  poziva Komisijo, naj izmed že obstoječih služb ali organov Komisije imenuje posebnega koordinatorja EU za mesta, ki bo spremljal in ocenjeval praktično izvajanje tega usklajevanja, in sicer horizontalno (z vključitvijo vseh ustreznih političnih sektorjev) ter vertikalno (z vključitvijo vseh ravni upravljanja); meni, da bi moral posebni koordinator EU za mesta ob pomoči medresorske skupine Komisije za razvoj mest uvesti informacijsko točko „vse na enem mestu“ za mestne politike znotraj Komisije ter zagotoviti ustrezno zbiranje, upravljanje in razširjanje podatkov o mestnih politikah znotraj služb Komisije in med njimi ter z različnimi deležniki, da bi se vzpostavil mehanizem za krepitev ozaveščenosti, namenjen zgodnjemu opozarjanju ter vključevanju lokalnih in regionalnih organov v postopke politik, ki vplivajo na majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja, v začetnih fazah;

28.  spodbuja Komisijo, naj ob uporabi obstoječih struktur in na primer kot del mestnega pilotnega projekta v državah članicah oblikuje enotne informacijske točke o mestni razsežnosti politik EU (točke „vse na enem mestu“ za mesta), ki bi zagotavljale celovite informacije zlasti o različnih pobudah, smernicah in možnostih financiranja EU v zvezi z razvojem mest;

29.  poziva Komisijo, naj redno organizira vrh mest, ki bo temeljil na forumu Mesta prihodnosti in združeval deležnike z vseh ravni upravljanja in iz različnih sektorjev; meni, da bi moralo biti v okviru takšnega vrha mogoče, da mesta dejansko lahko z oblikovalci zadevnih politik vzpostavijo konstruktiven dialog, ta srečanja pa bi morala pripomoči tudi k oceni učinka politik EU na majhna in velika mesta in funkcionalna mestna območja ter ugotoviti, kako bi se mesta lahko kar najučinkoviteje vključila v prihodnje pobude;

30.  poziva države članice, naj mesta in funkcionalna mestna območja v celoti in na zavezujoč način vključijo v strateški razvoj politike in načrtovanje programov (na primer v nacionalne programe reform, partnerske sporazume in operativne programe); poziva države članice, naj se dogovorijo za redna neformalna zasedanja Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest, in s tem okrepijo izmenjavo izkušenj o nacionalnih programih za razvoj mest, da bodo mesta lahko uresničila cilje strategije Evropa 2020;

Zunanja razsežnost evropske mestne agende

31.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo sedanje priprave za agendo Habitat III in zagotovijo, da bo prihodnja evropska mestna agenda v celoti usklajena in združljiva s cilji te globalne mestne agende; poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament o zunanji razsežnosti evropske mestne agende, in verjame, da bi mestna agenda lahko postala prispevek EU k mednarodni razpravi o novi mestni agendi Združenih narodov in konferenci Združenih narodov Habitat III o stanovanjskem vprašanju in trajnostnem razvoju mest leta 2016;

32.  meni, da bi morale EU in države članice – ob posvetovanju in prispevku lokalnih in regionalnih organov – jasno, usklajeno in odprto sodelovati z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) pri oblikovanju novih standardov za trajnostni razvoj mest, ob upoštevanju dela v okviru splošnih smernic Združenih narodov za urbanizem in prostorsko načrtovanje; poudarja, da bi morali nove standarde ISO obravnavati kot podporne, in ne kot normativne instrumente;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(4) UL C 390 E, 18.12.2012, str.10.
(5) UL C 184 E, 6.8.2009, str. 95.
(6) Parag Khanna, Beyond City Limits, Foreign Policy, 6. avgust 2010.
(7) Eurostat - City Statistics, 2014.
(8) The Vertical Farm, www.verticalfarm.com.
(9) Sporočilo Komisije z dne 6. maja 1997 o urbani agendi v Evropski uniji (COM(1997)0197).

Pravno obvestilo