Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2833(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0832/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/09/2015 - 8.4
CRE 10/09/2015 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0317

Sprejeta besedila
PDF 182kWORD 93k
Četrtek, 10. september 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Migracija in begunci v Evropi
P8_TA(2015)0317RC-B8-0832/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi (2015/2833(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega dodatnega protokola,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju priseljevanja in azila(4),

–  ob upoštevanju Evropske agende o migracijah, ki jo je Komisija objavila 13. maja 2015 (COM(2015)0240),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta o migraciji v desetih točkah s skupnega zasedanja Sveta za zunanje in Sveta za notranje zadeve z dne 20. aprila 2015,

–  ob upoštevanju sklepov izrednega zasedanja Evropskega sveta o begunski krizi v Sredozemlju z dne 23. aprila 2015,

–  ob upoštevanju poročila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju pobude EU-Afriški rog v zvezi z migracijskimi potmi, t. i. „kartumskega procesa“, ki so ga Afriška unija ter države članice in institucije EU sprejele 28. novembra 2014,

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice migrantov, predvsem tistega z naslovom Banking on mobility over a generation: follow-up to the regional study on the management of the external borders of the European Union and its impact on the human rights of migrants (Računanje na mobilnost v teku generacije: nadaljevanje regionalne študije o upravljanju zunanjih meja Evropske unije in njegovega učinka na človekove pravice migrantov), objavljenega maja 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) o razmerah na področju azila v Evropski uniji v letu 2014,

–  ob upoštevanju razprave o migracijah in beguncih v Evropi, ki je potekala 9. septembra 2015 v Parlamentu,

–  ob upoštevanju členov 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker zaradi nenehnih konfliktov, regionalne nestabilnosti in kršitev človekovih pravic neprimerljivo veliko število ljudi išče zatočišče v Evropski uniji; ker se je število prošenj za azil za otroke v primerjavi z lanskim letom povečalo za 75 %; ker se je poletno obdobje ponovno pokazalo, da migracija ni začasno vprašanje ter da se bo število beguncev še naprej povečevalo, kar ponovno kaže, da je nujno treba storiti vse za reševanje življenj ljudi, ki so zbežali iz svoje države in so v nevarnosti, ter da morajo države članice spoštovati svoje mednarodne obveznosti, tudi dolžnost reševanja na morju;

B.  ker je po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce v letu 2015 življenje izgubilo ali je pogrešanih 2800 žensk, moških in otrok, ki so poskušali doseči varno zatočišče v Evropi; ker begunci in migranti umirajo tudi na poti čez Evropo po kopnem;

C.  ker tihotapci in trgovci z ljudmi izkoriščajo nedovoljene migracije ter za lasten dobiček ogrožajo življenja migrantov, so odgovorni za tisoče smrti ter predstavljajo resen izziv za Evropsko unijo in države članice; ker trgovci z ljudmi s svojimi kriminalnimi dejavnostmi letno ustvarijo 20 milijard EUR dobička; ker so po navedbah Europola organizirane kriminalne skupine, ki dejavno omogočajo prevoz migrantov z neurejenim statusom prek Sredozemskega morja, povezane s trgovino z ljudmi, drogami, orožjem in terorizmom;

D.  ker so po podatkih Frontexa glavne države izvora prosilcev za azil v letu 2015 Sirija, Afganistan, Eritreja in Irak; ker je po podatkih Eurostata veliki večini ljudi, ki beži iz teh držav v Evropo, odobrena zaščita;

E.  ker regionalna nestabilnost in konflikti ter vzpon Islamske države/Daiša na sosednjih konfliktnih območjih vplivajo na množični prihod migrantov in tokove razseljenih oseb ter posledično na število oseb, ki poskušajo priti v EU;

F.  ker na zadnjem zasedanju Evropskega sveta 25. in 26. junija 2015 in na naknadni seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve 20. julija 2015 ni bil dosežen dogovor o zavezujočem mehanizmu za premeščanje in preseljevanje ljudi, ampak je bil sprejet dogovor o prostovoljnem mehanizmu; ker države članice niso dosegle dogovora o zagotovitvi 40 000 mest za begunce iz Grčije in Italije, ampak so zagotovile le 32.256 mest;

G.  ker je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk 3. septembra 2015 pozval k prerazdelitvi najmanj 100 000 beguncev;

H.  ker je treba namesto sedanjega ad hoc odločanja razviti dolgoročen pristop k azilu in migraciji;

I.  ker številni državljani kažejo solidarnost z begunci brez primere ter jih toplo pozdravljajo in jim zagotavljajo izjemno podporo; ker evropski državljani s tem dokazujejo, da sta zaščita pomoči potrebnih in sočutje še vedno resnični evropski vrednoti;

J.  ker se je v sedanjih razmerah pokazalo sramotno pomanjkanje solidarnosti na strani vlad v odnosu do prosilcev za azil ter slabo usklajeno in nedosledno ukrepanje; ker to povzroča kaos in kršitve človekovih pravic; ker različna stališča posameznih držav članic še vedno kažejo, da ima EU 28 razdrobljenih migracijskih politik; ker zaradi neenotnih azilnih postopkov in standardov v državah članicah prihaja do različnih stopenj zaščite, v nekaterih primerih pa tudi do neustreznih jamstev za prosilce za azil;

K.  ker so nekatere države članice in njihovi voditelji izbrali proaktiven pristop in izkazali pripravljenost in voljo za sprejemanje beguncev ter vzpostavitev trajnega in obvezujočega mehanizma za dodelitev beguncev vsem državam članicam; ker bi morale druge države članice slediti temu dobremu zgledu;

L.  ker bo Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v svojem strateškem poročilu o celostnem pristopu k migracijam v celoti obravnaval politiko EU na področju azila in migracij;

M.  ker lahko po ženevski konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951 osebe zaprosijo za azil ne glede na državo izvora, če imajo utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja;

1.  globoko obžaluje tragične izgube življenj ljudi, ki želijo pridobiti azil v EU; poziva EU in države članice, naj storijo vse, kar lahko, da bi preprečile nadaljnje izgube življenj na morju ali na kopnem;

2.  izraža solidarnost s številnimi begunci in migranti, ki so žrtve konfliktov, hudih kršitev človekovih pravic, dokazljivo neuspešnega upravljanja in težke represije;

3.  pozdravlja prizadevanja civilnodružbenih skupin in posameznikov v vsej Evropi, ki se združujejo v velikem številu, da bi sprejeli begunce in migrante in jim zagotovili pomoč; spodbuja evropske državljane, naj še naprej zagotavljajo podporo in naj sodelujejo za humanitaren odziv na begunsko krizo; meni, da takšna dejanja kažejo resnično spoštovanje evropskih vrednot in navdajajo z upanjem glede prihodnosti Evrope;

4.  ponovno izraža podporo svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila; opozarja, da mora EU svoj takojšnji odziv na aktualne razmere z begunci opreti na solidarnost in pravično porazdelitev odgovornosti, kot določa člen 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in celosten evropski pristop, pri katerem bodo upoštevani varna in zakonita migracija ter polno spoštovanje temeljnih pravic in vrednot;

5.  ponavlja svojo zavezanost odprtim mejam znotraj schengenskega območja, pri čemer je treba hkrati zagotoviti učinkovito upravljanje zunanjih meja; poudarja, da je prost pretok ljudi znotraj schengenskega območja eden največjih dosežkov evropskega povezovanja;

6.  pozdravlja pobude Komisije glede premestitev in preselitev, tudi novo pobudo za nujno premestitev večjega števila prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar zadeva Grčijo, Italijo in Madžarsko; odobrava, da je Komisija napovedala stalen mehanizem za premestitve, ki bi se sprožil v izrednih razmerah, ob upoštevanju števila beguncev, ki se nahajajo v državi članici, kar temelji na členu 78(2) PDEU; je pripravljen nov mehanizem za nujne premestitve sprejeti s hitrim postopkom in izraža namero, da bo vse druge ukrepe, ki jih bo predlagala Komisija, obravnaval vzporedno, s čimer bo zagotovil, da države članice ne bodo odlašale s stalnim mehanizmom za premestitve; želi spomniti Svet, da Parlament močno podpira zavezujoč mehanizem za premestitve, ki bo kolikor mogoče upošteval želje beguncev;

7.  pozdravlja operativno podporo, ki jo bo Komisija s pomočjo strokovnega znanja in izkušenj agencij EU, kot so Evropska agencija za zunanje meje (FRONTEX), Evropski azilni podporni urad (EASO) in Evropski policijski urad (Europol), zagotovila najbolj obremenjenim državam članicam, kot so Grčija, Italija in Madžarska, in državam članicam tako pomagala pri registraciji prihajajočih ljudi; želi države članice spomniti, da bo uspešnost teh centrov za registracijo odvisna od njihove pripravljenosti, da se begunci iz teh kritičnih točk premestijo na njihovo ozemlje; meni, da bi moral tak pristop jasno zagotoviti učinkovite mehanizme za identifikacijo oseb s posebnimi potrebami in za njihovo nadaljnjo napotitev na storitve;

8.  upošteva predlog Komisije za okrepitev določbe o varni izvorni državi iz direktive o azilnih postopkih, tako da bi na ravni EU oblikovali skupen seznam varnih izvornih držav; razume, da bi ta pristop lahko omejil procesne pravice državljanov teh držav; opozarja, da se delež odobrenih prošenj za azil od ene države članice do druge zelo razlikuje , tudi kar zadeva nekatere države izvora; prosi, naj se sprejmejo ukrepi, s katerimi se bo zagotovilo, da ta pristop ne bo ogrožal načela nevračanja in individualne pravice do azila, zlasti za ljudi iz ranljivih skupin;

9.  ponovno poziva Komisijo, naj spremeni veljavno dublinsko uredbo, tako da bi zajemala stalen, zavezujoč sistem razporeditve prosilcev za azil med 28 držav članic, v katerem bi bili porazdeljeni po pravičnem, obveznem ključu, upoštevali pa bi tudi možnosti vključevanja ter potrebe in posebne okoliščine prosilcev za azil;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj v proračunu za leto 2016 in določbah večletnega finančnega okvira zagotovijo znatna proračunska sredstva in možnosti, s katerimi bi omogočili hitrejšo in znatnejšo podporo Evropskemu azilnemu podpornemu uradu in državam članicam pri sprejemanju in vključevanju beguncev, tudi v okviru programov za premestitve in preselitve;

11.  poziva vse sodelujoče države članice k hitremu in celovitemu prenosu ter učinkovitemu izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse države članice pravilno izvajale zakonodajo EU, in s tem uporabo skupnih učinkovitih, skladnih in humanih standardov po vsej EU, ob upoštevanju koristi otroka;

12.  meni, da bi moralo biti izvajanje direktive o vračanju tesno povezano s spoštovanjem postopkov in standardov, ki bodo Evropi omogočili zagotavljanje humane in dostojne obravnave povratnikov, v skladu z načelom nevračanja; opozarja, da bi morale imeti prostovoljne vrnitve prednost pred prisilnimi;

13.  opozarja, da imajo osebe, ki potrebujejo zaščito, zelo omejene možnosti zakonitega vstopa v EU, in obžaluje, da zaradi dejavnikov, kot sta gradnja ograj in zapiranje zunanjih meja, nimajo druge izbire, kot da se zatečejo k tihotapcem in nevarnim potem, da bi v Evropi poiskale zaščito; zato meni, da je nadvse pomembno, da EU in njene države članice oblikujejo varno in zakonito pot za begunce, kot so humanitarni koridorji in vizumi iz humanitarnih razlogov; poudarja, da bi se morale države članice poleg obveznega programa za preselitve dogovoriti tudi glede zagotavljanja drugih zakonitih orodij, kot so pospešeno združevanje družin, programi zasebnega sponzorstva in prožna vizumska ureditev, tudi za namene študija in dela; meni, da je treba vizumski zakonik spremeniti, tako da bi vanj vključili bolj specifične skupne določbe o vizumih iz humanitarnih razlogov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo mogoče zaprositi za azil na njihovih veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih;

14.  opozarja, da bi morale države članice določiti stroge kazenske sankcije za trgovino z ljudmi in tihotapstvo ljudi, tako iz tujine v EU kot znotraj EU; poziva države članice, naj se borijo proti kriminalnim združbam tihotapcev, tako da Komisijo pozovejo k razmisleku o reviziji Direktive Sveta 2001/51/ES, ter naj ne kaznujejo tistih, ki iz humanitarnih razlogov prostovoljno pomagajo migrantom, tudi ne prevoznikov; je seznanjen z operacijo EUNAVFOR Med zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju;

15.  obžaluje, da voditelji nekaterih držav članic in skrajno desničarske stranke trenutno stanje izrabljajo za to, da podžigajo naperjenost proti migracijam, krivdo za krizo pa valijo na Unijo, in da se zaradi tega vse bolj množijo nasilna dejanja proti migrantom; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe proti nasilnim dejanjem in sovražnemu govoru, uperjenim zoper migrante; poziva tudi voditelje EU in držav članic, naj se odločno zavzamejo za evropsko solidarnost in spoštovanje človekovega dostojanstva;

16.  opozarja, da so migracije kompleksen svetovni pojav, ki zahteva tudi dolgoročen pristop, s katerim se bomo odzivali na poglavitne razloge zanje, kot so revščina, neenakost, nepravičnost, podnebne spremembe, korupcija, slabo upravljanje in oboroženi spopadi; poziva Komisijo in Svet, naj se osredotočita na vrhunsko srečanje, ki bo v Valletti novembra 2015, o teh poglavitnih razlogih; poudarja, da je potreben celosten pristop EU, ki bo okrepil skladnost njene notranje in zunanje politike, zlasti pa njeno skupno zunanjo in varnostno, razvojno in migracijsko politiko; dvomi v načrte, po katerih bi razvojno pomoč povezovali z večjim nadzorom na mejah ali izvajanjem sporazumov o ponovnem sprejemu v tretjih državah;

17.  poziva EU, njene države članice in druge mednarodne donatorje, naj se nujno odzovejo na pozive s konference o financiranju razvoja, ki je potekala julija 2015 v Adis Abebi, ter poudarja, da je treba razvojno politiko preusmeriti v izgradnjo miroljubnih družb, boj proti korupciji in spodbujanje dobrega upravljanja, kot je navedeno v cilju trajnostnega razvoja št. 16 iz svetovnega razvojnega okvira za obdobje po letu 2015;

18.  poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo svojo vlogo pri reševanju konfliktov, predvsem naj pomagajo pri iskanju trajnih političnih rešitev v regijah, izpostavljenih konfliktom, kot so Irak, Sirija in Libija ter Bližnji vzhod, in naj okrepijo politični dialog, tudi z regionalnimi organizacijami, ter vanj vključijo vse vidike človekovih pravic, da bi podprle vključujoče in demokratične institucije ter pravno državo, zagotovile odpornost lokalnih skupnosti ter spodbudile socialni in demokratični razvoj v državah izvora in med njihovimi ljudstvi; v zvezi s tem poziva k večjemu sodelovanju z državami na tem območju v okviru Arabske lige in Afriške unije, da bi osebe, ki potrebujejo zaščito, usmerili, preselili ter jim podelili azil;

19.  poziva Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj skličeta mednarodno konferenco o begunski krizi, ki se je bodo med drugim udeležile EU, njene države članice, agencije OZN, ZDA, ustrezne mednarodne nevladne organizacije in arabske države, s ciljem opredelitve skupne globalne strategije za humanitarno pomoč;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0448.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176.

Pravno obvestilo