Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2235(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0222/2015

Predložena besedila :

A8-0222/2015

Razprave :

PV 09/09/2015 - 17
CRE 09/09/2015 - 17

Glasovanja :

PV 10/09/2015 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0321

Sprejeta besedila
PDF 392kWORD 167k
Četrtek, 10. september 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Vzpostavitev konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje
P8_TA(2015)0321A8-0222/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize (2014/2235(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom „Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?“(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu, glede povečanja zneska začetnega predhodnega financiranja, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o spoštovanju temeljne pravice do prostega gibanja v EU(5),

–  ob upoštevanju ene od prednostnih nalog iz sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014: pomoč pri pridobivanju znanja in razkrivanju nadarjenosti in življenjskih priložnosti za vse s spodbujanjem pravega znanja za sodobno gospodarstvo in vseživljenjskega učenja,

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. januarja 2014 o evropski mreži služb za zaposlovanje, dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela (COM(2014)0006),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(6),

–  ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0222/2015),

A.  ker se poklici, kjer zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev ni mogoče zapolniti prostih delovnih mest, močno razlikujejo med posameznimi državami članicami;

B.  ker je po mnenju Komisije(8)do 12,4 milijona ljudi brezposelnih več kot eno leto, od teh pa več kot 6 milijonov že več kot dve; ker ima dolgotrajna brezposelnost negativen učinek na gospodarsko rast in na zdržnost sistemov socialnega varstva in bi lahko postala strukturni problem;

C.  ker togost trga dela, šibko notranje povpraševanje in pomanjkanje naložb negativno vplivajo na ustvarjanje delovnih mest, medtem ko bi konkurenčen trg dela EU, ki bi upošteval te tri dejavnike, lahko prispeval k doseganju zaposlitvenih ciljev in ciljev boja proti revščini ter socialni izključenosti iz strategije Evropa 2020;

D.  ker se povpraševanje po nizkokvalificiranih delavcih zmanjšuje, medtem ko se povpraševanje po visokokvalificiranih znatno povečuje; ker so zaradi teh sprememb na trgu dela EU potrebni ukrepi na področju znanj in spretnosti delavcev ter osnovnega in poklicnega usposabljanja;

E.  ker je bil leta 2012 eden od treh evropskih delavcev bodisi preveč bodisi premalo kvalificiran za svoje delovno mesto(9); ker pri mlajših delavcih običajno obstaja večja verjetnost, da bodo s formalnega vidika preveč izobraženi, obenem pa je pri njih večja verjetnost kot pri starejših delavcih, da bodo zaposleni na delovnih mestih, ki so manj primerna za njihova znanja in spretnosti;

F.  ker nekatere študije kažejo, da bo zaradi avtomatizacije prišlo do izginjanja ali pomembnega zmanjševanja števila obstoječih delovnih mest;

G.  ker prizadevanje za višje kvalificirano gospodarstvo pomeni, da naj bi v naslednjih petih letih veliko več podjetij povečalo število delovnih mest, za katera se zahtevajo vodstvena in upravljavska sposobnost ter višja raven znanja in spretnosti;

H.  ker mobilnost evropskih delavcev povečuje njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela EU;

Gospodarska kriza in obdobje po njej

1.  ugotavlja, da se po evropski gospodarski in finančni krizi ter posledični upočasnitvi gospodarstva več držav članic spopada z visoko stopnjo brezposelnosti (EU28: 9,8 %), javnim dolgom, nizko rastjo in nezadostnimi naložbami; je seznanjen z zmanjšanjem javnih odhodkov; je zaskrbljen tudi zaradi tega, ker je stopnja brezposelnosti mladih v mnogih državah članicah (EU 28: 20.9 %) precej višja in ker so primeri izboljšanja in manjše stopnje redkost;

2.  meni, da so za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanje delovnih, ki bo omogočilo kakovostno in trajnostno zaposlovanje, nujne ambiciozne gospodarske in socialne politike in reforme trga dela; poudarja tudi nujnost zdržnih sistemov socialnega varstva, ki naj vključujejo nadgradnjo znanj in spretnosti brezposelnih ter spodbujajo zaposljivost oseb, ki imajo zelo nizke kvalifikacije, ali jih sploh nimajo, pa tudi nujnost spodbud in priložnosti za delo;

Razmere na trgu dela EU

3.  ugotavlja, da lahko kljub temu, da je ponudba delovne sile izenačena s povpraševanjem po njej, še vedno lahko prihaja do pomanjkanja kakovostne delovne sile, saj iskalci zaposlitve zaradi neusklajenosti med sektorji, poklici ali zahtevami po znanjih in spretnostih morebiti niso primerni za vsako prosto mesto;

4.  je zaskrbljen, ker je stopnja brezposelnosti v EU še naprej razmeroma visoka (marec 2015, EU 28: 9,8 %), saj je do znatnega zmanjšanja prišlo le v redkih državah, ter opozarja na precejšnje razlike med državami članicami, kjer je najnižja stopnja brezposelnosti v Nemčiji in Avstriji (približno 5 %), najvišja pa v Grčiji in Španiji (26 oziroma 23 %(10)); poudarja, da zaradi tako velikih razlik narašča tveganje razdrobljenosti trga dela tako znotraj držav članic kot med njimi, zaradi česar sta ogroženi gospodarska stabilnost in socialna kohezija EU;

5.  opozarja, da je povprečna stopnja zaposlenosti žensk v EU za več kot 10 odstotnih točk nižja kot pri moških, in poudarja, da je doseganje cilja 75 % stopnje zaposlenosti, ki je zapisan v strategiji Evropa 2020, odvisno od povečanja stopnje zaposlenosti žensk, in sicer s politikami, namenjenimi zlasti usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti;

6.  ugotavlja, da je tudi brezposelnost mladih v EU različna, pri čemer stopnja brezposelnosti mladih med 16 in 25 letom starosti v nekaterih državah članicah presega 50 %; poudarja, da visoka stopnja brezposelnosti mladih ne vpliva zgolj na celotno generacijo, temveč tudi ogroža ravnotežje med generacijami;

7.  poudarja, da razlika med stopnjo zaposlenosti invalidov in povprečno stopnjo zaposlenosti v EU še vedno znaša 26 %, pri čemer je stopnja zaposlenosti med invalidi nižja od 50 %;

8.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi stopnje brezposelnosti mladih v Evropi; v zvezi s tem izpostavlja pomen dualnega izobraževanja, kot sta poklicno usposabljanje in vajeništvo, za usklajevanje znanj in spretnosti mladih s povpraševanjem na trgu dela;

9.  poudarja, da so elementi, kot so usposobljena delovna sila, sposobnost za ustvarjanje inovacij, povečanje kupne moči in stabilno družbeno-gospodarsko in politično okolje, nepogrešljivi za ustvarjanje dobrega naložbenega ozračja;

10.  je seznanjen z visoko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti in opozarja, da je treba glede na njeno trdovratnost takoj začeti z bojem proti njej;

11.  ugotavlja, da se evropski trg dela sooča z več pomembnimi izzivi, vključno z globalizacijo, staranjem družbe, hitrimi tehnološkimi spremembami, kot sta digitalizacija in robotizacija, neskladjem med znanjem in spretnostmi ter delovnimi mesti ter naraščajočim povpraševanjem po visokokvalificiranih delavcih ob sočasni presežni ponudbi nizkokvalificiranih delavcev, kar povzroča polarizacijo plač;

12.  vseeno opozarja na tveganja, ki jih je Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) izpostavil glede perpetuacije neskladja znanj in spretnosti ter njihove zastarelosti, do katere prihaja zaradi naraščajoče brezposelnosti, ki je rezultat nizkega povpraševanja;

13.  opozarja na znatne razlike v številu novih delovnih mest med državami članicami in v zvezi s tem poudarja, da so nova delovna mesta bistven element dinamičnega trga dela, na katerem so znanja in spretnosti usklajene in ki ustvarja priložnosti in možnosti za podjetja in zaposlene, ter je globoko zaskrbljen zaradi statičnih razmer na trgu dela v nekaterih državah članicah; zato poziva k oblikovanju evropskega primerjalnega merila uspešnosti glede novih delovnih mest v državah članicah; podatki za primerjalno merilo uspešnosti bi se lahko zbirali letno v okviru raziskave o delovni sili, meriti pa bi bilo treba vsaj: število novih delovnih mest v posamezni državi članici; povprečno trajanje brezposelnosti;

14.  poudarja, da je v Evropi na eni strani 24 milijonov brezposelnih, vključno s 7,5 milijoni mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), na drugi strani pa 2 milijona prostih delovnih mest, evropska podjetja pa se soočajo z velikim pomanjkanjem usposobljenih oseb in delovne sile s prenosljivimi znanji in spretnostmi;

15.  opozarja, da je mobilnost delovne sile znotraj EU kljub visoki stopnji brezposelnosti v nekaterih državah članicah še vedno nizka (EU 27: 0,29 %), kar je med drugim posledica obstoječih ovir; kot primerjava v mednarodnem merilu je mobilnost skoraj desetkrat nižja od mobilnosti v Združenih državah in petkrat nižja kot v Avstraliji; opozarja na 7 milijonov državljanov EU, ki po podatkih iz leta 2013 živijo ali delajo v državi članici, ki ni država njihovega državljanstva; želi tudi spomniti, da je v EU trenutno dva milijona prostih delovnih mest; zato poudarja nujnost pravične mobilnosti delovne sile v Uniji, da bi zapolnili to vrzel;

16.  meni, da bi trg dela EU lahko k temu prispeval tako, da bi vsrkal velika žarišča brezposelnih v različnih evropskih regijah;

17.  meni, da se bo trg dela EU prilagodil kulturi, proizvodnemu modelu in poslovnemu okolju v različnih evropskih regijah, razlike med njimi pa bodo upoštevane pri sprejemanju ukrepov za doseganje večje prožnosti trga dela;

18.  opozarja, da se posamezniki v času gospodarske krize soočajo z večjimi izzivi pri iskanju zaposlitve in da morajo včasih sprejeti zaposlitev, za katero se zateva nižja raven izobrazbe, kot jo imajo; zato poudarja, da sta rast prek ustvarjanja visokokvalificiranih delovnih mest in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest prek omogočanja naložb v nove panoge pomemben način zmanjševanja previsoke usposobljenosti v gospodarstvih EU;

Spodbujanje vključujočega trga dela EU

19.  meni, da je treba za doseganje konkurenčnega trga dela EU zaradi stalno spreminjajočih se trgov dela in proizvodnih vzorcev sprejeti ambiciozne reforme, s katerimi bi povečali vključenost, pametno prožnost, inovacije in mobilnost, okrepili vlogo socialnega dialoga, spodbudili ustvarjanje več delovnih mest, ki bi vodila v kakovostno in trajnostno zaposlitev, pospešili produktivnost in prispevali k razvoju človeškega kapitala;

20.  poudarja, da si je treba stalno prizadevati za povezovanje izobraževanja, usposabljanja in trgov dela, ter ponovno izjavlja, da mora biti pristop do ustvarjanja pametne, trajnostne in vključujoče rasti, konkurenčnosti ter delovnih mest v Evropi celosten in da mora odražati potrebe trga dela, z izboljšanjem delovnih razmer in zagotavljanjem spodbud pa mora tudi podpirati ranljive skupine;

21.  poudarja, da imajo javne službe za zaposlovanje pomembno vlogo pri zagotavljanju, da ponovno povečanje zaposlovanja ne bo šlo na račun poslabšanja kakovosti na področju usklajevanja znanj in spretnosti s potrebami trga dela;

22.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo delovna zakonodaja razumljivejša za delavce in delodajalce, odpraviti ovire za zaposlovanje ter spodbujati pravno varnost za podjetja in zaposlene;

23.  poudarja, da se mladi pri prehodu iz izobraževanja v svet dela pogosto srečujejo z vse večjimi težavami, tako da so običajno bolj izpostavljeni brezposelnosti in pogosteje delajo na nekakovostnih in negotovih delovnih mestih;

24.  poudarja, da je pobuda za evropsko klasifikacijo spretnosti/kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), ki v 25 evropskih jezikih opredeljuje in razvršča spretnosti/kompetence, kvalifikacije in poklice, pomembna za trg dela v EU ter za izobraževanje in usposabljanje;

25.  poudarja pomen človekovega razvoja, prožnosti poklicne poti in osebne angažiranosti; v zvezi s tem želi opomniti, da je poklicna mobilnost temeljnega pomena ter da so potrebne znatne naložbe, s katerimi bi dejavno podprli zaposljivost in prilagodljivost ter preprečili izginjanje znanj in spretnosti pri brezposelnih;

26.  poudarja pomen socialnih naložb, namenjenih ustvarjanju aktivirajoče države, ki delavcem zagotavlja orodja, s katerimi se laže prilagajajo spreminjajočim se socialnim in gospodarskim razmeram ter zahtevam trga dela;

27.  meni, da bo mednarodno konkurenčen nabor znanj in spretnosti državam članicam omogočil osvajanje svetovnih tržnih segmentov z visoko vrednostjo;

28.  poudarja, da ima krožno gospodarstvo potencial za ustvarjanje več milijonov novih delovnih mest po celotni EU in za doseganje trajnostne in vključujoče rasti;

29.  opozarja, da je geografska in sektorska mobilnost delavcev pomembna, ko gre za odločitev za konkurenčen trg dela, in poudarja, da je treba zmanjšati upravne in jezikovne prepreke, ki bi jo lahko omejevale, nadalje razvijati orodja za lajšanje mobilnosti, kot so hitro priznavanje formalnih, neformalnih in priložnostnih kvalifikacij med državami članicami, evropski okvir kvalifikacij, evropski življenjepis in evropski potni list spretnosti, ter zagotavljati področne jezikovne tečaje in usposabljanje iz medkulturnega sporazumevanja; spodbuja ozaveščanje o Evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost EURES in njegove nadaljnje izboljšave, zlasti z zagotavljanjem usposabljanja in dajanjem na razpolago zadostnega števila svetovalcev EURES, enakomerno porazdeljenih po celotnem ozemlju EU, da bi EURES postal nepogrešljivo orodje trga dela EU; poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med nacionalnimi javnimi službami za zaposlovanje in prihodnje vključevanje zasebnih služb za zaposlovanje in drugih deležnikov v mrežo EURES; poudarja, kako pomembne so pobude EU, namenjene spodbujanju mobilnosti in ustvarjanju priložnosti, spodbujanju mobilnosti in ustvarjanju priložnosti, kot so ERASMUS+, evropski okvir kvalifikacij, življenjepis v formatu Europass, evropski potni list spretnosti, evropski portal za zaposlitveno mobilnost (EURES), koalicije znanja in evropska koalicija za vajeništva; poziva k večji promociji teh pobud za izboljšanje trga dela v Evropi;

30.  ponovno poudarja, da je treba v Evropi sprostiti velik ekonomski potencial žensk in ustvariti ustrezne pogoje za napredovanje žensk na njihovi poklicni poti, zasedanje višjih položajev v podjetjih ali ustanavljanje lastnih podjetij; poudarja, da je treba premostiti vrzel med stopnjo izobrazbe žensk ter njihovo udeležbo na trgu dela in položajem, ki ga na njem zavzemajo; opozarja na pomen enakosti spolov, vključno z izkoreninjenjem razlik v plačilu glede na spol in dvigom stopnje zaposlenosti žensk, pa tudi na okrepitve politik za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja pri doseganju zaposlitvenih ciljev strategije Evropa 2020;

31.  pozdravlja pozitivne rezultate, dosežene v okviru pilotnega programa poklicne mobilnosti z naslovom „Tvoja prva zaposlitev EURES“, ki dejansko omogoča doseganje mladih in oblikovanje prilagojenih storitev tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce; poudarja pozitivne učinke prelivanja med omenjenim programom poklicne mobilnosti in portalom EURES;

32.  v tem smislu poudarja pomembno vlogo aktivnih politik dela, vseživljenjskega učenja in izboljšanja sposobnosti prilagajanja tehnološkim spremembam; poziva države članice, naj povečajo doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela;

33.  meni, da bo skladna in celovita strategija za doseganje učinkovitejših in vzajemno koristnih oblik organizacije dela, ki bo v celoti izkoristila potencial znanja delavcev in povečala kakovost njihovih delovnih mest, pripomogla k odpornosti trga dela; meni, da bi lahko razvili bolj participativne oblike organizacije dela, ki bi krepile vlogo delavcev, s čimer bi povečali njihovo vključevanje pri inovacijah in podprli njihovo udeležbo in doseganje razvoja na področju uporabe znanja in spretnosti, kar bi povečalo uspešnost podjetij;

34.  poudarja, da so glede na napovedane hitre spremembe na trgu dela potrebne naložbe v današnje mlade, in sicer v izobraževanje in usposabljanje; poudarja, da politike na področju znanj in spretnosti ne bi smele biti namenjene zgolj izpolnjevanju potreb trga dela, ampak tudi opremljanju posameznikov s potrebnimi prečnimi sposobnostmi, da bi se razvili v aktivne in odgovorne državljane; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj upoštevajo, da izobraževanje in usposabljanje nista zgolj instrument trga dela in da nista namenjena izobraževanju bodočih delavcev, temveč sta predvsem temeljna pravica, ki ima sama po sebi vrednost;

Napovedovanje prihodnjih potreb po znanju in spretnostih

35.  meni, da morajo biti deležniki trga dela, tudi organizacije delodajalcev in delojemalcev ter izvajalci izobraževanja in usposabljanja, polno vključeni na vseh ravneh, zlasti pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju programov poklicne kvalifikacije, ki omogočajo učinkovit prehod s formalnega izobraževanja na učenje ob delu, da bi lahko napovedali prihodnje potrebe po znanjih in spretnostih;

36.  poziva k boljšemu razumevanju sedanjih in prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih in k izboljšanju sedanje evropske panorame spretnosti, da bi lažje prepoznali vrzeli v znanju in spretnostih ter njihovo pomanjkanje v posameznih panogah, poklicih in regijah ter zagotovili zbiranje, obdelavo in razširjanje informacij o spreminjajočih se potrebah po znanjih in spretnostih med nosilci odločanja, javnimi organi, izvajalci izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci, da bi ti lahko bolj uspešno napovedali prihodnje trende;

37.  meni, da je izobraževanje bistvenega pomena za spodbujanje raziskav in inovacij, saj prispeva k povečanju možnosti za ustvarjanje delovnih mest v panogah, ki potrebujejo visokokvalificirano delovno silo, obenem pa krepi konkurenčnost evropskega gospodarstva;

38.  poudarja pomen bolj integriranih partnerstev in zaupanja med šolami, visokošolskimi ustanovami, podjetji in drugimi ustreznimi organi, da bi lahko ocenili prihodnje potrebe po delu, pregledali in izvajali nove programe poklicnega usposabljanja in spodbujali sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med državami članicami in regionalnimi ter lokalnimi organi, tudi s spremljanjem neravnovesij na trgu dela na regionalni in lokalni ravni; želi spomniti, da je poleg tega potrebna družbena odgovornost vseh deležnikov, pa tudi njihova udeležba pri nadaljnjem razvoju orodij za spremljanje in napovedovanje;

39.  meni, da imajo države članice pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne ponudbe učiteljev naravoslovnih predmetov in matematike, če želijo mladim posredovati znanje pri predmetih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter jih navdušiti zanje;

40.  poudarja, da je potrebe otrok v šolah pomembno obravnavati že zelo zgodaj; predlaga, naj države članice v procese učenja tako znotraj kot zunaj šole uvedejo inovativne ukrepe, da bi prenovile ali posodobile šolsko okolje, učne metode in kompetence učiteljev; predlaga, naj se učni načrti v državah članicah spremenijo tako, da bodo v času šolanja vključevali tudi obiske drugih držav, s čimer bi izobraževanje že v najzgodnejših fazah učenja preseglo zidove učilnic;

Pomen stalnega izobraževanja in usposabljanja ter usposabljanja za vse akterje na trgu dela

41.  opozarja, da je pravica do izobraževanja temeljna pravica, in poudarja, da si je treba prizadevati za bolj prožen in individualen pristop do poklicnega razvoja posameznika ter vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja na njegovi poklicni poti; priznava vlogo, ki jo lahko imajo pri zagotavljanju tega javni pa tudi zasebni akterji, pa tudi to, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe posameznika in se osredotočata na ocenjevanje in širjenje njegovih znanj in spretnosti, že v zgodnjih fazah osrednji element politik na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti;

42.  priznava pomen spodbujanja učnega vajeništva, ki temelji na delu, kot alternativne poti do zaposlitve;

43.  ugotavlja, da so evropske politike vseživljenjskega usmerjanja imele znaten učinek na nacionalne politike usmerjanja in da učinkovito vseživljenjsko usmerjanje zahteva programe, ki upoštevajo vidike prečnega povezovanja na vseh ravneh;

44.  ugotavlja, da morajo imeti mladi možnost različnih poti in da so opredelitve teh poti v Evropi različne (delovna praksa, pripravništvo);

45.  meni, da bi bilo treba programe usposabljanja in prekvalifikacije za brezposelne, zlasti za dolgotrajno brezposelne, ter programe za ocenjevanje znanj in spretnosti ponuditi ljudem, da bi ti izboljšali svoje možnosti na trgu dela, in da bi jih bilo treba oblikovati in izvajati v tesnem sodelovanju z združenji delodajalcev in sindikatov, organizacijami, ki predstavljajo brezposelne, ter zasebnimi in javnimi službami za zaposlovanje, da bi nova znanja in spretnosti delavcev bolje prilagodili prihodnjim potrebam trga dela; poudarja, da je treba oblikovati in izvajati posebne programe za pomoč dolgotrajno brezposelnim pri ponovni vključitvi na trg dela;

46.  poudarja, da bi morala Komisija okrepiti spremljanje nacionalnih načrtov za izvajanje evropskega jamstva za mlade in njihovega dejanskega uresničevanja v praksi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izdela jasna in nedvoumna priporočila za posamezne države članice glede izvajanja jamstva za mlade in kakovosti zaposlovanja;

47.  opozarja na pomisleke, ki jih je Evropsko računsko sodišče izrazilo v svojem poročilu z naslovom „Mladi in brezposelni v Evropi: jamstvo za mlade čakajo ovire“, in sicer v zvezi z ustreznostjo skupnih sredstev, namenjenih temu programu, opredelitvijo „kakovostne ponudbe“ in načinom, kako Komisija spremlja rezultate programa in poroča o njih;

48.  opozarja, da je izredno pomembno iskalcem zaposlitve zagotavljati posebej njim prilagojeno usmerjanje in jim svetovati, kako naj iščejo delo oziroma na katerih področjih naj se dodatno izobražujejo in usposabljajo, da bodo njihovo znanje, spretnosti ter sposobnosti prenosljivi, priznani in potrjeni s pomočjo „potnih listov sposobnosti“, kot je Europass, ki naj odražajo znanja in spretnosti ter sposobnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem, usmerjanje iskalcev zaposlitve pa bi moralo biti zlasti namenjeno izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti;

49.  poudarja, da je treba povečati prilagodljivost delovne sile, saj je to eden od načinov za boj proti njenemu pomanjkanju v prihodnje; poziva države članice, naj v ta namen uporabijo sredstva iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada;

50.  poudarja, da je pravica do izobraževanja in usposabljanja posebej pomembna za dolgotrajno brezposelne osebe; opozarja, da dolgotrajno brezposelnim osebam najbolj koristi pristop, ki se osredotoča na njihove konkretne potrebe, ne pa standardni ukrepi; poudarja, da morajo biti dolgotrajno brezposelne osebe seznanjene s svojo pravico do izobraževanja, da morajo ukrepi, ki se osredotočajo nanje, spoštovati njihove odločitve glede sprejetja dela, usposabljanje pa mora biti cenovno ugodno in dostojno ter upoštevati njihove dejanske potrebe; opozarja, da bodo dolgotrajno brezposelne osebe lahko izpopolnjevanje svojih znanj in spretnosti izkoristile kot priložnost za izboljšanje svojih delovnih pogojev in življenjskih razmer, če bodo izpolnjeni prej omenjeni pogoji;

51.  izpostavlja pomen jamstva za mlade kot nepogrešljivega orodja za zagotavljanje pomoči mladim pri prehodu iz šole v poklicno življenje in pri pridobivanju izobrazbe, znanj in spretnosti ter izkušenj, ki so potrebne za iskanje kakovostne zaposlitve prek vajeništva, pripravništva ali nadaljnjega izobraževanja;

52.  poudarja, da je pomembno zagotoviti enake možnosti in enak dostop do izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, ter v boju proti družbeni izključenosti in za lažji dostop do dela nuditi učinkovito podporo;

Izboljšanje povezav med izobraževanjem in zaposlovanjem

53.  poudarja, da je treba okrepiti in bolj ciljno usmeriti ukrepe za zmanjšanje prezgodnjega opuščanja šolanja do leta 2020 na manj kot 10 %, kot določa strategija Evropa 2020, pri čemer je treba upoštevati, da gre za stalen problem v EU, ki ima škodljive posledice za zaposljivost in vključevanje teh mladih v družbo;

54.  meni, da bi bilo treba bolje preučiti dualno poklicno izobraževanje z vajeništvom in podobne na delu temelječe sisteme učenja, pri čemer je treba dati prednost kakovosti, brez akademske pristranskosti, saj ti sistemi običajno omogočajo lažje vključevanje v trg dela in mehkejši prehod iz šole na delo ter so dokazano učinkoviti pri spodbujanju zaposlovanja mladih;

55.  meni, da so obstoječi sistemi poklicnega usposabljanja rezultat določenih zgodovinskih in kulturnih danosti in da so bili oblikovani na podlagi veljavnih pravnih norm, tradicije in pedagoških načel ter znotraj institucionalnih struktur;

56.  opozarja na izjemno zaskrbljujoče podatke o stopnji mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), ki v večini držav članic presega 10 %; opozarja na neposredno povezavo med visoko stopnjo brezposelnosti mladih in predčasnim opuščanjem šolanja; poudarja, da obstaja tveganje, da bo celotna generacija mladih Evropejcev brez takojšnjega in odločnega ukrepanja tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni prikrajšana za ustrezno raven izobrazbe in usposobljenosti, zaradi česar bo izključena iz trga dela, kar bo imelo hude posledice za družbeno strukturo, socialno in teritorialno kohezijo ter vzdržnost celotnega evropskega gospodarskega modela;

57.  poudarja, da vsak nacionalni sistem poklicnega usposabljanja predstavlja orodje za doseganje določenih ciljev, ki se lahko med posameznimi državami razlikujejo, in da je zato vsakega izmed teh sistemov mogoče ocenjevati zgolj na podlagi uspešnosti pri doseganju teh ciljev; poudarja, da je izvoz sistema poklicnega usposabljanja iz ene države v drugo mogoč le, če so razmere v zadevnih državah primerljive ali če jih je mogoče prilagoditi;

58.  ponavlja, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje pomembno za večjo zaposljivost in lažjo pot do poklicne usposobljenosti za mlade; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pomembnost in ustreznost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela tako, da to postane sestavni del izobraževalnega sistema, ter zagotovijo visoke standarde usposobljenosti in kakovost;

59.  opozarja, da je v EU poleg dveh milijonov prostih delovnih mest tudi veliko preveč kvalificiranih mladih brezposelnih, katerih znanja in spretnosti niso usklajeni s povpraševanjem na trgu dela; zato poudarja pomen boljše sinergije med izobraževalnimi sistemi in trgom dela, vključno s seznanjanjem z delovnim mestom, delovno prakso in sodelovanjem s podjetji, da bi pospešili in občutno povečali stopnjo zaposlenosti ter oblikovali inovativne grozde; poudarja, da imajo lahko podjetja, ki se v svojih državah članicah povezujejo z izobraževalnimi sistemi, pomembno vlogo; poudarja, da je za prilagoditev izobraževalnih sistemov na vseh ravneh, tudi poklicnega usposabljanja, sedanjim in prihodnjim potrebam na trgu dela potrebna celovita dolgoročna strategija, ki naj jo spremljajo takojšnji ukrepi;

60.  pozdravlja pobudo Evropske komisije v zvezi z evropsko koalicijo za vajeništvo, ki je namenjena združevanju javnih organov, podjetij, socialnih partnerjev, izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, predstavnikov mladih in drugih pomembnih akterjev, da bi tako spodbujali programe in pobude na področju vajeništva v Evropi;

61.  poudarja, kako pomembni so programi dualnega izobraževanja in usposabljanja, saj združujejo teorijo in praktično usposabljanje kot ključni element za razvoj znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale potrebam na trgu dela, in spodbuja države članice, naj tovrstne programe vključijo v učne načrte, s čimer bi zagotovili praktične izkušnje, potrebne za gladek prehod iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela;

62.  poudarja pomen poklicnega usmerjanja in delovnih izkušenj na podlagi ocene in poklicnega svetovanja, ki je osredotočeno na znanja in spretnosti ter potrebe posameznika in ga zagotavljajo visokokvalificirani svetovalci zaposlitve in kolegi svetovalci, njegov namen pa je mlade opremiti s pravimi informacijami, nasveti in napotki, da se bodo lahko preudarno odločali o svoji poklicni poti;

63.  poudarja, da imajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri razvoju znanj in spretnosti pri dijakih in študentih; poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo visokokakovostno in namensko poklicno usmerjanje v vsem izobraževalnem krogu, ki bi mladim pomagalo do prave odločitve v zvezi z izbiro izobraževanja in poklicne poti;

64.  ugotavlja, da je za uspešen prehod v zaposlitev zelo pomembno, da se posameznik informirano odloča, razvija samoiniciativnost in krepi motivacijo in samozavedanje, , pri čemer mora imeti na voljo tudi ustrezno podporo; poudarja pomen kakovostnih prehodov, vključno s prehodom iz izobraževanja v delo, prehodom med zaposlitvami ter prehodom med zaposlitvijo in prekinitvami poklicne poti;

65.  želi spomniti, da je za rast in konkurenčnost, pa tudi za evropsko zavest, osebni razvoj in samozavest bistvenega pomena vlagati v izobraževanje in razvoj znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale zahtevam trga dela in družbe; poudarja, da podjetništvo zahteva razvijanje prečnih znanj in spretnosti, kot so ustvarjalnost, kritično razmišljanje, timsko delo in samoiniciativnost, ki prispevajo k osebnemu in poklicnemu razvoju mladih in jim olajšajo zgodnejši vstop na trg dela; poudarja, da bi te naložbe morala spremljati močnejša sinergija med evropskimi in nacionalnimi pobudami, ki bi vključevala različne sektorje izobraževanja in usposabljanja ter druge relevantne sektorje, na primer zaposlovanje, socialno politiko, politiko za mlade in kulturo, ter tesnejše sodelovanje z vsemi deležniki, kot so socialni partnerji in podjetja, da bi učne načrte uskladili s potrebami na trgu dela;

66.  ponovno opozarja na zavezo držav članic glede naložb v višje in visokošolsko izobraževanje, zato poziva k postopnemu zviševanju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja v vseh evropskih izobraževalnih sistemih; poziva države članice, naj izobraževanje priznajo kot nujno potrebno naložbo in se zavežejo, da bodo vanj vložile vsaj 2 % svojega letnega BDP ter ga obvarovale pred varčevalnimi ukrepi; poziva Komisijo, naj bolj okrepi vlogo izobraževanja v strategiji Evropa 2020, in sicer tako, da splošne cilje strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje 2020 poveže s pregledom strategije Evropa 2020;

67.  poudarja, da je vseživljenjsko vlaganje v človeški kapital ter znanja in spretnosti, zlasti pa v nadgradnjo spretnosti obstoječe delovne sile in nekvalificiranih delavcev, bistvenega pomena za boj proti dolgotrajni brezposelnosti in zagotavljanje večjega dostopa do kakovostnih delovnih mest; poziva EU, naj si zastavi jasne cilje v zvezi z metodami vseživljenjskega učenja za nadomestitev manjkajočih spretnosti in znanja ter razširi usposabljanje in izobraževanje v komunikacijskih, jezikovnih in digitalnih spretnostih za starejše delavce, zlasti za nizko kvalificirane delavce, starejše od 30 let, in mlade osipnike;

68.  poudarja, da bi morali države članice, regionalni in lokalni organi ter posamezni delodajalci primerno financirati in izvajati kakovostne pripravniške in vajeniške programe, pa tudi šolsko učenje; želi opomniti, da bi morali ti programi ustrezati minimalnim standardom socialne varnosti;

69.  meni, da so potrebna tesna in sistematična partnerstva na lokalni, regionalni in nacionalni ravni med javnimi organi, delodajalci in predstavniki delojemalcev, vključno z javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje in ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, da bi oblikovali dolgoročne strategije za nacionalne trge dela in poiskali najboljše načine reševanja večrazsežnostnega problema neskladnosti spretnosti in znanja, ter poziva države članice, naj spodbujajo takšno sodelovanje;

70.  meni, da je jamstvo za mlade prvi korak k oblikovanju na pravicah temelječega pristopa k potrebam mladih na področju zaposlovanja; opozarja, da morajo delodajalci sodelovati v procesu zagotavljanja dostopnih programov poklicnega usposabljanja in kakovostnih pripravništev mladim; poudarja, da kakovostni vidik dostojnega dela za mlade ne sme biti ogrožen, vsa prizadevanja pa morajo upoštevati temeljne delovne standarde in druge standarde, povezane s kakovostjo dela, kot so delovni čas, minimalna plača, socialna varnost ter varnost in zdravje pri delu;

Spodbujanje mobilnosti delovne sile

71.  opozarja, da je v EU trenutno dva milijona prostih delovnih mest; poudarja, da bi morala biti delovna sila v Uniji mobilna, da bi zapolnili to praznino, ter v zvezi s tem ponovno poudarja pomen programov ERASMUS+in EURES;

72.  poudarja pomen spodbujanja mobilnosti obmejnih delavcev z zagotavljanjem več informacij o obstoju čezmejnih partnerstev EURES, katerih naloga je, da spodbujajo mobilnost obmejnih delavcev in odpravljajo ovire zanjo, tako da delavce obveščajo in jim svetujejo o zaposlitvenih možnostih ter delovnih in življenjskih razmerah na obeh straneh meje; EURES-T je v tem pogledu pomembno orodje za boljši nadzor nad potencialnimi viri novih delovnih mest in za premik v smeri bolj povezanega trga dela EU;

73.  želi spomniti, da je mobilnost kvalificiranih delavcev iz tretjih držav eden od odgovorov na demografske izzive, primanjkljaj na trgu dela in neusklajenosti, pa tudi na potrebo po zmanjšanju učinka bega možganov;

74.  se zaveda, da EU temelji na načelu prostega pretoka delavcev; poziva k spodbujanju študija in uporabe tujih jezikov, da bi povečali mobilnost; poudarja, da mora učenje jezikov, zlasti evropskih, postati pomemben element vseživljenjskega učenja, ki ga je treba spodbujati za lažjo mobilnost delavcev in širši nabor zaposlitvenih možnosti;

Izmenjava in potrjevanje primerov najboljše prakse v EU

75.  poudarja, da si morajo države članice ter regionalni in lokalni organi medsebojno izmenjevati in potrjevati primere najboljše prakse, primerjati in meriti njihovo učinkovitost, zlasti ko gre za dualno in poklicno izobraževanje, vajeniške in pripravniške sisteme in učne načrte, učne izide neformalnega in priložnostnega učenja in strategije vseživljenjskega učenja, pri čemer je treba upoštevati posebnosti posameznega trga dela in izobraževalnega sistema; opozarja na platformo za vajeništvo v Evropi (Euro Apprenticeship platform), ki je eno od ključnih orodij za oblikovanje evropskih partnerstev in izmenjavo primerov najboljše prakse glede vajeništva;

76.  poudarja, da imajo neformalno in priložnostno učenje ter prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje pomembno vlogo pri razvoju znanja in spretnosti, zlasti prečnih, na primer podjetniških sposobnosti ter osebnih in jezikovnih kompetenc, ki so široko uporabne; poziva EU, naj izboljša dostop do učenja za odrasle in izobraževanja kot druge priložnosti; poziva, da bi morali delodajalci in izvajalci izobraževanja priznati in ustrezno potrditi znanja in spretnosti, pridobljene s priložnostnim in neformalnim učenjem;

77.  poudarja, da je treba bolonjskemu procesu dati nov zagon, kar je mogoče doseči, če bomo izkoristili priložnost za takojšnje uveljavljanje novih in naprednejših oblik sodelovanja, ki se bo maja 2015 ponudila na ministrski konferenci v Erevanu;

78.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti ustrezno izvajanje vseh oblik programa Erasmus+, tudi njegove športne komponente; meni, da je treba pravila za dostopanje do tega programa poenostaviti, da bi lahko dosegel čim več posameznikov in organizacij;

Spodbujanje podjetniškega duha med državljani: mala in srednja podjetja (MSP) in mikropodjetja

79.  meni, da bi bilo treba izboljšati učenje vodstvenih spretnosti in finančnega upravljanja ter spodbujati izobraževanje o podjetništvu že od mladih let, poleg tega pa bi bilo treba uvesti spodbudne, obsežne in kakovostne predšolske sisteme za prikrajšane družine, da bi lahko mladi uresničevali svoj potencial in s pridobljenim znanjem in spretnostmi postali delodajalci in ne zgolj delojemalci ter bili usposobljeni za ustanavljanje novih podjetij in izkoriščanje novih trgov;

80.  pozdravlja programe, kot je Erasmus za mlade podjetnike, katerih cilj je pomagati novim podjetnikom pridobiti ustrezne spretnosti in znanje za upravljanje podjetja, in meni, da bi bilo treba tovrstne programe še dodatno spodbujati, da bi še več mladim podjetnikom pomagali pri ustanavljanju podjetij in uspešnem poslovanju; meni, da bi bilo treba uvesti posebne podporne ukrepe za mlade podjetnike, da bi jim olajšali dostop do informacij ter do finančnih sredstev in financiranja, vključno z vzpostavljanjem storitev, ki delujejo po načelu vse na enem mestu, za zagotavljanje informacij in podpore mladim v okviru obstoječih organov za podpiranje podjetništva;

81.  meni, da neformalno izobraževanje, zlasti v obliki, v kateri se razvija znotraj mladinskih organizacij, spodbuja ustvarjalnost, samoiniciativnost in samoodgovornost ter lahko poveča možnosti mladih na trgu dela;

82.  poudarja, da je treba na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja vključiti elemente podjetniškega usposabljanja, saj je zgodnje spodbujanje podjetniškega duha med mladimi učinkovit način boja proti brezposelnosti, zlasti med mladimi; ob tem poziva k dejavnemu dialogu in sodelovanju med univerzami in gospodarstvom, ki naj bo namenjeno razvoju izobraževalnih programov, kjer bi mlade opremili s potrebnimi spretnostmi in znanjem;

83.  poziva k oblikovanju v prihodnost in rezultate usmerjene evropske strategije za znanja in spretnosti, ki bi usmerjala nacionalne strategije za znanja in spretnosti, ter k njeni vključitvi v nacionalne načrte za delovna mesta, ter k zagotovitvi obsežnega okvira za panožne akcijske načrte, predlagane v svežnju za zaposlovanje;

84.  poudarja, da je treba uvesti podporne ukrepe za zagonska podjetja, MSP, mikropodjetja in akterje socialne ekonomije, da bi olajšali njihovo ustanavljanje in delovanje, ter vključiti in izvajati načelo boljše zakonodaje, poleg tega pa je treba olajšati zaposlovanje kvalificirane delovne sile in usposabljanje zaposlenih; zato poudarja, da bi bilo treba davčno obremenitev preusmeriti z dela na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, obenem pa ohraniti ustrezno raven socialnega varstva;

85.  poziva države članice, naj zmanjšajo davčno obremenitev dela;

86.  opozarja, da imajo MSP med evropskimi podjetji skoraj 99 % delež in so glavna gonilna sila ustvarjanja konkurenčnega trga dela v Evropi; v tem pogledu poudarja, da mora evropska zakonodaja temeljiti na načelu „najprej pomisli na male“, da bi odpravili birokratske ovire, s katerimi se srečujejo MSP, in s tem omogočili, da razvijejo ves svoj potencial za ustvarjanje delovnih mest;

87.  meni, da bi morali podjetniki vlagati v usposabljanje svojih zaposlenih in vajeništvo, ter da bilo treba uvesti spodbude, ki bi jih, če bi ustrezale namenu, naprej razvijali, kar bi podjetnikom omogočilo širitev dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest; meni, da bi lahko z oblikovanjem mrež delodajalcev MSP in mikropodjetja laže zagotavljala usposabljanje in prejemala podporo, ki jo potrebujejo;

Inovacije in digitalizacija: nove spretnosti in znanja ter delovna mesta

88.  poudarja, da so inovacije in digitalizacija pomembne za rast, produktivnost in pravičnejšo ter bolj trajnostno in vključujočo družbo, ter da je zato treba zagotoviti znanje, ustvarjalnost in spretnosti, pa tudi motiviranost in odločnost delojemalcev, potencialnih delojemalcev in delodajalcev, da bi ustvarili inovativne, ustvarjalne in digitalne proizvode in storitve; poudarja, da je treba zapolniti digitalno vrzel, v vseživljenjsko učenje vključiti digitalne spretnosti, v učne načrte pa nove medije in tehnologije; poudarja tudi, da je treba razviti inovativne oblike učenja in razširiti dostopnost učenja prek spleta in učenja na daljavo s prosto dostopnimi učnimi viri, ki omogočajo enak dostop do izobraževanja in usposabljanja za vse;

89.  poudarja, da je treba opredeliti širok spekter industrijskih panog v vzponu in ključnih sektorjev rasti, na katere bi se morale države članice osredotočiti pri razvoju svojega nabora spretnosti in znanja;

90.  poudarja potencial za ustvarjanje delovnih mest, ki ga nudijo dokončna vzpostavitev enotnega digitalnega trga, izgradnja energetske unije, ustvarjanje delovnih mest z naložbami v raziskave, razvoj in inovacije, spodbujanje socialnega podjetništva in socialne ekonomije, nadgradnja spretnosti in znanja delavcev v zdravstvenem sektorju in sektorju socialnega varstva ter spodbujanje boljših prometnih omrežij;

91.  opozarja na nedavni trend selitve proizvodnje in storitev podjetij nazaj v EU ter na priložnosti, ki jih ta trend prinaša za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade; meni, da imajo gospodarstva EU edinstveno priložnost za pospeševanje tega trenda vračanja delovnih mest z zagotavljanjem, da so spretnosti in znanje delovne sile usklajeni s potrebami podjetij;

92.  poudarja pomen študijskih programov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter izpostavlja vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju, da bo Evropa na svetovnem prizorišču lahko zavzela pomembno mesto na področju napredka pri razvoju tehnologije;

93.  podpira pobudo, ki jo je Komisija predstavila v sodelovanju s predsedujočo trojko, za spodbujanje podjetniške naravnanosti v Evropi in razvoj prenosljivih vseživljenjskih spretnosti in znanj;

94.  poudarja, da se EU na eni strani sooča s pomanjkanjem spretnosti in znanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, na drugi strani pa ima preveč diplomantov družbenih ved; meni, da so na evropski in nacionalni ravni potrebne dodatne pobude, da bi se lahko odzvali na ozka grla v zvezi z delovnimi mesti in študijskimi programi na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; priporoča Komisiji in državam članicam, naj ukrepajo za večjo privlačnost in pomembnost učnih predmetov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter mlade, tudi dekleta, spodbujajo k izbiri študija na teh področjih;

95.  poudarja, da tudi v 21. stoletju še vedno obstaja potreba po tradicionalnem znanju, saj ta ustvarja stabilna delovna mesta, ki jih ni mogoče preseliti, in je temelj številnih področij, na katerih se Evropa odlikuje; poziva k zagotovitvi podpore, s katero bomo ohranili to tradicionalno znanje in spretnosti in jih prenesli na prihodnje generacije, in sicer z usposabljanjem in združevanjem, kadar je mogoče, z novimi vrstami znanja in spretnosti, tudi digitalnimi, da bi čim bolje izkoristili njihov potencial;

Ukrepi v zvezi z mlajšimi in starejšimi ter invalidnimi delavci

96.  poudarja, da so potrebni posebni ukrepi in podpora za delodajalce, zlasti MSP, da bi jim pomagali izboljšati kakovost in trajnost zaposlitev in zagotoviti usposabljanje ob delu in priložnosti za poklicni razvoj za skupine, ki so na trgu dela prikrajšane, kot so mladi, starejši delavci, ženske, migranti, invalidi in dolgotrajno brezposelni; priznava in podpira vlogo tako javnih kot tudi zasebnih služb za zaposlovanje pri spodbujanju konkurenčnih trgov dela; opozarja na pomen družbene in gospodarske odgovornosti delodajalcev in izobraževalnih ustanov do vseh delojemalcev in do družbe; meni, da bi takšno družbeno odgovornost morali zahtevati tudi od institucij, pristojnih za izobraževanje in usposabljanje;

97.  priznava izzive, s katerimi se soočajo mladi pri vstopanju na trg dela, in opozarja, da so za mlade pomembne prve delovne izkušnje že v času izobraževanja, saj jim omogočajo pridobivanje znanja in spretnosti, ki so pomembni za njihovo zaposljivost in povečajo uspešnost in učinkovitost prehoda iz izobraževanja v zaposlitev; opozarja na potencial, ki ga ima podjetništvo mladih, zato se sklicuje na odgovornost delodajalcev in držav članic, da mladim zagotovijo možnost pridobivanja takih izkušenj in podprejo mlade pri pridobivanju pravega znanja in spretnosti; v zvezi s tem tudi poudarja pomen sodelovanja med šolami in delodajalci in poziva institucije EU in države članice, naj bodo prijaznejše do podjetij in podprejo mlade pri spreminjanju njihovih idej v uspešne poslovne načrte;

Predlogi politike in priporočila

98.   poziva Komisijo, države članice in regionalne ter lokalne oblasti, naj vlagajo v inovativne in obetavne nove gospodarske sektorje, da bi spodbudili naložbe v EU in tako zagnali gospodarsko rast ter ustvarili nova, kakovostna in trajnostna delovna mesta, kar bi vodilo v pravičnejšo, bolj trajnostno in vključujočo družbo; prav tako poudarja, da morajo države članice izvajati ekonomske in finančne ukrepe ter reforme trga dela, ki temeljijo na jasnih, s podatki podprtih in merljivih kazalnikih, katerih učinkovitost je mogoče dokazati;

99.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo reforme trga dela namenjene spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, pa tudi zmanjševanju segmentacije, boljši vključenosti ranljivih skupin na trg dela, spodbujanju enakosti med spoloma, zmanjševanju revščine zaposlenih in zagotavljanju ustreznega socialnega varstva za vse delavce, tudi samozaposlene;

100.  poziva države članice, naj vlagajo v vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu ter v zgodnje poučevanje tujih jezikov in informacijskih in komunikacijskih tehnologij v osnovnih šolah;

101.  poziva države članice, naj v celoti upoštevajo pomen avtomatizacije kot trenda, ki lahko spodkoplje kvantitativni pomen številnih delovnih mest, ter naj svoje programe usposabljanja za brezposelne usmerijo v poučevanje spretnosti in znanja, ki je uporabno pri nerutinskih zaposlitvah;

102.  poziva države članice in regionalne ter lokalne organe, naj se poučijo o primerih najboljših praks in nato preidejo na sprejemanje ukrepov politike, s katerimi bi povečali stopnjo zaposlenosti, zmanjšali revščino in neenakost ter se lotili bolj ambicioznih reform, ki črpajo iz teh primerov; poziva države članice, naj primerjajo in merijo učinkovitost takšnih primerov najboljše prakse, da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med prilagodljivostjo in varnostjo za delavce in podjetja, ter upoštevajo posebnosti trgov dela in izobraževalnih sistemov v Evropi;

103.  poziva mesta in regije, naj se osredotočijo na kakovostno izobraževanje in usposabljanje ter boj proti zgodnjemu opuščanju izobraževanja in brezposelnosti mladih, saj mladi nujno potrebujejo nove priložnosti, zato je treba storiti vse, da bi jih podprli;

104.  poziva države članice, naj oblikujejo kolektivne pristope, kot so mreže delodajalcev, s čimer bi prispevale k premostitvi ovir, ki delodajalcem preprečujejo, da bi se lotevali ambicioznejših načrtov za razvoj delovne sile;

105.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo socialna podjetja, ki se zavedajo svoje odgovornosti do okolja, potrošnikov in zaposlenih;

106.  poziva države članice, naj vzpostavijo minimalno plačo, da bi rešili problem neenakosti plač, in sicer z uporabo osnovne ravni za vsako državo članico, da bi po pravni poti ali s pomočjo sporazuma zagotovili dostojen prihodek, skladno z nacionalno prakso;

107.   poziva države članice, naj v svoje izobraževalne programe vključijo znanja s področja vodenja, upravljanja, podjetništva in financ, nasvete za zagon podjetja in komunikacijske tehnologije, vključno s strategijami za vseživljenjsko učenje, ter prednostno obravnavajo nadaljnji razvoj programov poklicnega usposabljanja in izobraževanja, vključno z okrepijo evropskega obrtništva, pri tem pa naj upoštevajo razlike med državami članicami glede trga dela in izobraževalnih sistemov ter se izogibajo pristopu „ene rešitve za vse“;

108.  poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko platformo za priznavanje in potrjevanje znanja in spretnosti, ki so skupne določenim dejavnostim in poklicem, vključno s priznavanjem znanja in spretnosti, pridobljenih s prostovoljstvom;

109.  poziva države članice, naj izvajajo Priporočilo Sveta o priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja iz leta 2012, saj je to eden od načinov za priznavanje usposobljenosti, pridobljene v okviru neformalnega izobraževanja, zlasti na področju mladinskih in prostovoljskih dejavnosti, in zagotavljanje podpore izvajanju politik vseživljenjskega učenja;

110.   poziva države članice, naj podprejo tesno in sistematično sodelovanje deležnikov trga dela, tudi organizacij delodajalcev in delojemalcev ter javnih in zasebnih služb za zaposlovanje, na lokalni, regionalni in državni ravni, ter lajšajo njihovo medsebojno komuniciranje in izmenjavo informacij, da bi spodbujali močnejšo povezavo med izobraževanjem in usposabljanjem ter delovnim mestom ter da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih in oblikovali temu ustrezne načrte;

111.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo finančne in gospodarske spodbude, ki podpirajo udeležbo v stalnem izobraževanju in usposabljanju, da bi v prihodnosti zagotovili usposobljeno delovno silo; priporoča, naj te spodbude temeljijo na merljivih in na podatkih temelječih kazalnikih, katerih učinkovitost je mogoče dokazati;

112.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje in stalen poklicni razvoj učiteljev in vodij izobraževanja, da bi jim pomagale pri uporabi najprimernejših učnih metod in omogočile razvoj znanj in spretnosti evropskih mladih za 21. stoletje; zato poudarja, da je treba učiteljem zagotoviti strokovno znanje, ki temelji na izkušnjah in združuje teorijo in prakso, zlasti na področju novih tehnologij in digitalizacije, da bodo lahko to znanje prenesli na učence, dijake in študente;

113.  poziva države članice in EU, naj hitro sprejmejo konkretne ukrepe za izvajanje politik in veljavne zakonodaje o vzajemnem priznavanju kvalifikacij in akademskih nazivov v EU, kot način spodbujanja pravične mobilnosti delovne sile znotraj EU in spopadanja s problematiko nezasedenih delovnih mest;

114.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo napovedi po posameznih državah članicah in bolj splošno po panogah zlasti glede izzivov, ki izhajajo iz globalizacije, pa tudi glede delovnih mest ter znanja in spretnosti;

o
o   o

115.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0110.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0010.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0037.
(6) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(7) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(8) kot je ugotovila Komisija je v svojem četrtletnem pregledu zaposlovanja in socialnih razmer v EU“ iz marca 2015.
(9) Evropska komisija (2013): Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi.
(10) kot je ugotovila Komisija v svojem četrtletnem pregledu zaposlovanja in socialnih razmer v EU iz 13. aprila 2015.

Pravno obvestilo