Kazalo 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2729(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0656/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.5
CRE 09/07/2015 - 12.5
PV 16/09/2015 - 13.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0323

Sprejeta besedila
PDF 408kWORD 197k
Sreda, 16. september 2015 - Bruselj Končna izdaja
Priprava delovnega programa Komisije za leto 2016
P8_TA(2015)0323RC-B8-0656/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2015 o delovnem programu Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek" (COM(2014)0910) in njegovih prilog 1 do 4,

–  ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.  ker se mora Evropa na notranje- in zunanjepolitične izzive odzvati z jasno vizijo, usmeritvijo, vodstvom, ambicijo in pogumom ter tako pokazati, da lahko uresniči pričakovanja naših državljanov, jim nudi priložnosti in ustvarja zaupanje, tako da zagotovi, da bo EU postala resnično demokratična unija, parlamentarna demokracija in prostor, kjer bodo državljani lahko usmerjali in oblikovali svojo celino ter tako ohranili in utrdili svoj življenjski standard;

B.  ker je strategija Evropa 2020 še naprej smiselna podlaga za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi in ker naj bi bili njeni cilji potrjeni do konca leta 2015, vendar je treba instrumente za njeno uresničevanje posodobiti in okrepiti;

C.  ker bi se morala Komisija v svojih prihodnjih programih dela spoprijeti s temeljnimi izzivi 21. stoletja, kot so podnebne spremembe, energetska neodvisnost, učinkovita raba virov, prehod v digitalno družbo, svetovna konkurenčnost, enakost spolov in vse večja neenakopravnost, hkrati pa upoštevati stroške neukrepanja na ravni EU;

D.  ker se EU zaradi izgubljene evropske konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, visoke brezposelnosti, demografskih sprememb in vse bolj starajočega se prebivalstva sooča z izzivi brez primere; ker bodo le konkurenčna gospodarstva s pravo makroekonomsko politiko zmožna ustvarjati delovna mesta, izboljševati življenjski standard svojih državljanov in zagotavljati blaginjo, ki bo poganjala naložbe v prihodnost in omogočala javne storitve; ker se je treba še bolj usmeriti v spodbujanje svobodne in poštene konkurence, da bi lahko uresničili ambiciozne cilje glede kakovostnih delovnih mest, rasti, naložb in svetovne konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zlasti ker je rast drugih svetovnih regij hitrejša, veča pa se tudi njihova produktivnost in inovativnost;

E.  ker EU prestaja dolgotrajno gospodarsko krizo z nizko rastjo, povečanimi notranjimi neravnotežji ter omejenim ustvarjanjem delovnih mest in pomanjkanjem naložb, ki je ne bo mogoče premagati, ne da bi občutno okrepili evropsko povezovanje na ustreznih področjih, zlasti na notranjem trgu in v okviru ekonomske in monetarne unije, in sicer z okrepljenim demokratičnim nadzorom in odgovornostjo;

F.  ker bi bilo treba finančna sredstva usmeriti v politične prednostne naloge EU, in sicer ne samo v smislu količine, ampak tudi prožnosti in ravnotežja, tudi v primeru Evropskega sklada za strateške naložbe in večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki določa vrsto mehanizmov prilagodljivosti, med drugim revizijsko klavzulo, da bi lahko proračun EU prilagajali nepredvidenim okoliščinam;

G.  ker morajo biti politike in dejavnosti EU v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, da bi državljani lahko lažje predvidevali hitre spremembe v družbi in gospodarstvu ter se nanje odzivali;

H.  ker se mora Evropa zavezati ekonomskemu modelu, ki bo lahko zagotovil trajnostno rast, da bi tej in prihodnjim generacijam lahko zagotovili dobra delovna mesta, ne pa dolgov;

I.  ker sta trajnost in gospodarska rast združljivi ter se lahko vzajemno krepita in ker je Komisija pozvana, naj svojo agendo za zaposlovanje in rast osnuje na trajnosti; ker je Komisija varuhinja Pogodb EU, s katerima so zagotovljeni trajnostni razvoj, socialna pravičnost, solidarnost ter temeljne pravice evropskih državljanov;

J.  ker Evropa potrebuje Komisijo z jasnim in dovolj ambicioznim delovnim programom, s katerim bo lahko izpolnila dejanske potrebe EU in njenih državljanov;

DEL 1

1.  poziva Komisijo, naj v celoti uporabi svojo pravico do pobude in v Uniji prevzame jasno vodilno vlogo, zlasti pa naj zagotovi dokončanje enotnega trga ter hkrati pripravi strateški časovni načrt za ekonomsko in politično unijo ter za zunanje delovanje;

2.  pozdravlja dejstvo, da se je Komisija osredotočila na deset strateških prednostnih nalog; poudarja pomen spodbujanja interesa Skupnosti in ohranjanja povezane in enotne EU ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; je zato trdno prepričan, da se je treba v prizadevanjih osredotočiti na te strateške prednostne naloge;

3.  pozdravlja začetek pogajanj za nov medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje; meni, da bi moralo to privesti do izboljšanja kakovosti zakonodajnih predlogov Komisije, izboljšanja njene ocene učinka osnutkov zakonov, vključno z ekonomskimi, socialnimi, okoljskimi in z malimi in srednjimi podjetji povezanimi ocenami učinka, in, kjer je to primerno, do uporabe uredb namesto direktiv v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; pričakuje, da bo Komisija obe veji zakonodajne oblasti obravnavala enako, kar zadeva informacije in dokumentacijo, ki jih zagotavlja v okviru zakonodajnega postopka; pričakuje tudi, da se bo močneje zavezala zagotavljanju ustreznega medinstitucionalnega posvetovanja, da se celovito odzvala na predloge in priporočila Parlamenta in podrobno utemeljila vse predvidene umike; opozarja, da bi morali biti večletni programi, o katerih se dogovorijo tri institucije, okvir za letni delovni program in podlaga za razprave o posameznih letnih delovnih programih; opozarja na svoje stališče, da boljše priprave zakonodaje ne bi smeli razumeti kot sredstva za zapostavljanje področij, za katera je EU pristojna, in da bi morale politične odločitve v demokratičnem procesu odločanja prevladati nad tehničnimi ocenami;

4.  poziva Komisijo, naj še naprej povečuje usklajenost svojega zakonodajnega programa ter krepi neodvisno oceno učinkov zakonodajnih osnutkov, vključno s testom za mala in srednja podjetja ter testom konkurenčnosti, saj bi ti ukrepi pomagali pri odpravljanju birokracije na vseh ravneh – evropski, nacionalni in regionalni – in za vse gospodarske akterje in državljane v vsakodnevnem življenju ter tako prispevali k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, ob hkratnem spoštovanju socialnih in okoljskih standardov; meni, da mala in srednja podjetja ter mikropodjetja pri izvajanju zakonodaje in izpolnjevanju standardov ne bi smela biti po nepotrebnem obremenjena; poziva Komisijo, naj si prizadeva za kar največjo poenostavitev in, kjer je to mogoče, spodbuja popolno uveljavitev digitalnih rešitev za lažje izvajanje predpisov EU; meni, da bi bilo morda treba pregledati direktive in uredbe, ki so se izkazale kot neprimerne za mala podjetja, da se zagotovi, da mala in srednja podjetja ne bodo obremenjena; poziva, naj se mikropodjetja, kolikor je mogoče, izvzamejo iz obremenjujoče zakonodaje, zlasti da bi spodbudili nova zagonska podjetja in podjetnike;

5.  v zvezi s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) od Komisije pričakuje, da bo predstavila seznam zakonodaje in predlogov, ki jih je treba revidirati ali razveljaviti, če se zdi, da niso več primerni ali da nimajo več dodane vrednosti EU, in če so zastareli ali niso več ustrezni glede na prvotni namen; poudarja pa, da naj se program REFIT ne uporablja kot izgovor za nižanje ambicij v zvezi z bistvenimi vprašanji, za deregulacijo ali za nižanje socialnih in okoljskih standardov; meni, da gre pri poenostavitvi za cilje glede kakovosti, ne količine; opozarja na cilj, da se za 25 % zmanjša upravna in birokratska obremenitev ter stroški, povezani z novimi predlogi, za celoten politični cikel, ki vključuje prenos, izvajanje in izvrševanje; poziva k znatnemu zmanjšanju, da bi ustvarili boljše razmere za ustvarjanje novih delovnih mest, ohranjanje delovnih mest v Evropi in za vrnitev delovnih mest iz tujine v Evropo, s čimer bi okrepili konkurenčnost in trajnostno rast;

6.  pričakuje, da bo Komisija pripravila predlog za naslednjo fazo strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta, s katerim se bo odzvala na velike izzive in priložnosti, ki so pred nami, še zlasti pa na energetski prehod, digitalno revolucijo in na to, kako Evropejce pripraviti na te izzive; meni, da bi morala ta strategija ustrezne reforme združiti z velikimi naložbenimi pobudami, s čimer bi nadgradila že začete energetske unije in enotnega digitalnega trga ter nove pobude za socialne naložbe in preusposabljanje; meni, da bi bilo treba strategijo podpreti z Evropskim skladom za strateške naložbe, ki ga bi bilo treba podpreti s popolno izkoriščenostjo Evropskega sklada za strateške naložbe, in revidiranim večletnim finančnim okvirom 2014–2020; meni, da je treba vsem državam članicam zagotoviti pogoje za izvajanje te strategije ter da bi bilo treba dokončati ekonomsko in monetarno unijo in tako spodbujati zbliževanje v tej smeri; meni, da je uspeh te strategije odvisen tudi od novih možnosti, ki se bodo odprle s strateškimi partnerstvi EU;

7.  poziva Komisijo, naj se učinkovito odzove na socialne probleme v EU, zlasti na brezposelnost, pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile, socialne neenakosti in izključenost ter na nevarnost socialnega dampinga in bega možganov; meni, da so za to potrebni gospodarsko okrevanje in naložbe, ki bodo spodbujali ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, socialne naložbe s poudarkom na spretnostih, varstvu otrok in drugih socialnih storitvah, ter socialno gospodarstvo; meni, da to zahteva tudi večje zbliževanje, da bi zagotovili spoštovanje vrste temeljnih socialnih standardov po vsej Uniji; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem pravično mobilnost delavcev spodbujati kot temeljno svoboščino na enotnem trgu; meni tudi, da je treba nemudoma začeti s konkretnimi ukrepi, da bi na socialnem področju dosegli obljubljeno oceno AAA; poziva Komisijo, naj v ta namen spodbuja tesnejšo vključitev socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni;

8.   poudarja, da je stopnja brezposelnosti še vedno previsoka, zlasti med mladimi in ženskami, in da je gospodarsko okrevanje EU še vedno šibko; pozdravlja vzpostavitev Evropskega sklada za strateške naložbe in poziva, naj se v celoti izvaja, ter pričakuje čim prejšnjo odobritev in razvoj vrste naložbenih projektov, ki bodo prispevali k močnemu okrevanju ter uravnoteženi in trajnostni rasti, to pa bo okrepilo zaposlovanje ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo po vsej EU; želi spomniti na svoje pozive glede preglednosti, demokratične odgovornosti in skladnosti z naložbenimi smernicami;

9.  poziva Komisijo, naj poudari, da so rast in delovna mesta temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva in strategije EU za trajnostni razvoj; jo odločno poziva, naj postavi trajnost v središče vseh trdnih, v prihodnost usmerjenih gospodarskih politik, ki bodo zmožne pomagati reševati krize, in naj jo upošteva v tem in prihodnjih delovnih programih, tako da vanje vključi poseben razdelek, ki bo namenjen celovitemu in hitremu izvajanju sedmega okoljskega akcijskega programa;

10.  pozdravlja sprejetje strategije za enotni digitalni trg in poziva k njenemu hitremu izvajanju z jasnimi zakonodajnimi priporočili in finančnimi načini in sredstvi, da bi ustvarili digitalno gospodarstvo, v katerem bi lahko Evropa prevzela vodilno vlogo v svetu, podjetja pa poslovala prek meja, in v katerem bi bile zaščitene pravice potrošnikov, imetnikov pravic in državljanov; je prepričan, da Evropa s spodbujanjem podjetništva in na znanju temelječega gospodarstva ter z odpravljanjem nepotrebnih ovir zagotavlja nedvomno dodano vrednost; meni, da bi moralo biti usmerjeno tudi k spodbujanju inovacij in ustvarjanju novih priložnosti za državljane, podjetja in potrošnike v EU ter s tem k ustvarjanju delovnih mest, hkrati pa zagotavljati osnovne socialne standarde; poudarja, da bo imel napredek na tem področju neposredne učinke za državljane; meni, da sta varstvo potrošnikov in temeljnih pravic ključna, da bi Evropejci zaupali enotnemu digitalnemu trgu kot sestavnemu delu digitalizacije v vsakdanjem življenju;

11.  meni, da je treba oblikovanje uravnotežene in pravične davčne politike, kjer je to ustrezno, razumeti kot sestavni del strukturnih reform v državah članicah, davčno politiko in politiko konkurence pa bi bilo treba v korist vseh potrošnikov in državljanov EU ter za nadaljnje ustvarjanje delovnih mest obravnavati kot dve plati istega procesa na notranjem trgu; podpira prenos davčnega bremena z dela na druge oblike vzdržne obdavčitve;

12.  poziva Komisijo, naj ponovno oceni in okrepi mehanizme in vire za politiko konkurence in državne pomoči; meni, da sta politika EU o državni pomoči in nadzor nadnjo pomembni orodji za boj proti davčnim praksam, ki izkrivljajo enotni trg;

13.  ponovno potrjuje pomen, ki ga pripisuje metodi Skupnosti, preglednosti zakonodajnega postopka, demokratični legitimnosti ter vlogi in odgovornosti nacionalnih parlamentov;

14.  vztraja, da je treba v celoti, hitro in učinkovito izvajati in uporabljati veljavno zakonodajo na področjih, kot so enotni trg, okoljska zakonodaja, revidirana skupna kmetijska politika, skupna ribiška politika in kohezijska politika ter finančni in bančni sektor; poziva Komisijo, naj bolje spremlja napredek držav članic pri izvajanju;

15.  poziva, naj se po rednem zakonodajnem postopku sprejmejo smernice za konvergenco, ki bi morale biti skupaj z letnim pregledom rasti podlaga za priporočila za posamezne države; meni, da bi bilo treba nadzorno vlogo Parlamenta v evropskem semestru formalizirati, parlamenti držav iz evroobmočja pa bi morali slediti vsem korakom procesa evropskega semestra;

16.  poziva Komisijo, naj skupaj z vsemi deležniki preuči vse možnosti za krepitev evropske monetarne unije in za to, da bi postala odpornejša in da bi bolj spodbujala gospodarsko rast, zaposlovanje in stabilnost ter imela socialno razsežnost, katere namen bi bil ohranjanje evropskega socialnega tržnega gospodarstva in spoštovanje pravice do kolektivnih pogajanj, na podlagi katere bi države članice usklajevale socialno politiko – vključno z mehanizmom za minimalno plačo ali dohodek, ki ga določi posamezna država članica in je primeren zanjo –, ter podpiranje boja proti revščini in socialni izključenosti, ponovnega vključevanja delavcev na trg dela in prostovoljne mobilnosti in prožnosti med poklici in državami članicami;

17.  poudarja, da je treba proračun EU učinkovito uporabiti za napredovanje pri prednostnih nalogah in politikah EU, in zato poziva Komisijo, naj obravnava pomisleke glede slabega upravljanja in goljufij; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za oceno in izboljšanje sedanjega nadzora ter zmanjša upravno obremenitev, kjer je to mogoče; poudarja, da mora Komisija zagotoviti kar najboljšo porabo denarja evropskih davkoplačevalcev in da so dobri rezultati pomembnejši kot pa zgolj poraba razpoložljivih sredstev; poziva k izvedbi sistematičnih, rednih in neodvisnih ocen, da bi zagotovili, da bo vsa poraba dosegla želene rezultate na stroškovno učinkovit način; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vključevanje držav članic v to nalogo, zlasti v zvezi s sredstvi, ki so jih izplačale same;

18.  poudarja, da je treba davkoplačevalski denar uporabljati učinkoviteje in sprejeti nadaljnje korake za zaščito finančnih interesov Unije, da bi zagotovili legitimnost stroškovno učinkovite porabe EU; zato poziva k učinkoviti uporabi proračuna EU, tako da bi se osredotočili na boljše izvajanje obstoječega nadzora, oceno nadzora in načine, s katerimi bi zagotovili, da bi bili uspešnost in dodana vrednost pomembnejši od čim večje porabe proračunskih sredstev; meni, da bi bilo treba ohraniti predlog glede uvedbe funkcije nadzornika za procesna jamstva za Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF (COM(2014)03402014/0173(COD));

19.  pozdravlja evropsko agendo o migracijah, ki jo je pripravila Komisija, ter ustrezne zakonodajne in z njimi povezane predloge za javnofinančne prilagoditve v letih 2015 in 2016, ki naj bi zagotovili ustrezno izvedbo ciljev iz te agende; hkrati pa Komisijo opozarja na njeno zavezo, da se bo odzvala na vse večje pritiske na zunanjih mejah EU, med drugim tudi s strogimi ukrepi proti nedovoljenim migracijam ter trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi, pa tudi z boljšim upravljanjem migracijske politike, kar bi pomenilo večjo povezanost migracijske politike EU z njeno zunanjo politiko; poziva Komisijo, naj pri obravnavi posameznikov, ki v EU iščejo zaščito pred vojno in preganjanjem, še bolj razvije instrumente za pristop, temelječ na človekovih pravicah;

20.  je globoko zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v Sredozemlju in na zahodnobalkanski poti, kjer je rekordno število migrantov z neurejenim statusom prečkalo meje EU, kar za Evropo in njene države članice predstavlja izziv brez primere, na katerega se mora Evropa skupaj in odločno odzvati; podpira ukrepe, ki jih je predlagala Komisija, in poziva države članice, naj jih hitro sprejmejo in začnejo izvajati; pozdravlja pobude Komisije o premestitvi in preselitvi, vključno z novo pobudo o nujni premestitvi večjega števila prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno pomoč, ki bo koristila Grčiji, Italiji in Madžarski, ter predlog Komisije o stalnem mehanizmu za premestite, ki bi se sprožil v izrednih razmerah, pri čemer bi se upoštevalo število beguncev v državi članici, ki je določeno v členu 78(2) PDEU; poziva Komisijo, naj uvede potreben program, ki je bil zasnovan posebej za množični prihod; hkrati poudarja, da je treba pospešiti obdelavo prošenj za azil in vračanje tistih, katerih prošnje so bile zavrnjene; izraža podporo pristopu „kritičnih točk“, ki je bil napovedan v agendi o migracijah in je namenjen krepitvi operativne podpore ob prihodu prosilcev, vključno z registracijo in začetno obdelavo zahtevkov, tudi za tiste, ki ne potrebujejo zaščite; zavrača vse ukrepe, ki bi dejansko ponovno uvedli nadzor meje in s tem ogrozili schengensko območje;

21.  opozarja na zavezo Komisije, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente, tudi proračun EU, za spodbujanje zaposlovanja in rasti s pametnimi naložbami v tesnejšem partnerstvu z državami članicami, nacionalnimi parlamenti, regijami in mesti, da bi dosegli boljše izvajanje obstoječih politik in večjo učinkovitost ukrepov na terenu, zlasti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da je kohezijska politika v skladu s procesom gospodarskega upravljanja še vedno glavni vir javnih naložb, zato meni, da bi bilo treba uporabiti sinergije med Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi skladi, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva k iskanju sinergij med temi skladi in programom Obzorje 2020; poziva k vključitvi zasebnih partnerjev in vlagateljev, ki je osrednjega pomena za uspešnost Evropskega sklada za strateške naložbe, in opozarja na njegov potencial za ustvarjanje delovnih mest; hkrati poziva k demokratičnemu nadzoru nad Evropskim skladom za strateške naložbe na ravni EU; meni, da bi bilo treba vsa sredstva, preusmerjena iz programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, v enaki ali večji meri nameniti za naložbe v raziskave in inovacije, digitalno infrastrukturo, promet in energijo, poleg tega pa Komisijo poziva, naj pri obveznem pregledu leta 2016 izkoristi priložnost za pripravo nadomestila za ta dva programa;

22.  poziva k hitremu izvajanju strategije v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, z boljšo infrastrukturo in projekti z evropsko dodano vrednostjo v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki so bistveni za delovanje enotnega trga;

23.  ugotavlja, da mora Komisija v letu 2016 začeti obsežen in izčrpen ter širok povolilni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in mu priložiti zakonodajni predlog za spremembo uredbe o večletnem finančnem okviru – kot možnost uporabe proračuna EU in s tem prispevek k okrevanju evropskega gospodarstva; ugotavlja, da je bila obvezna zakonodajna revizija večletnega finančnega okvira ena izmed glavnih zahtev Parlamenta v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, zato temu procesu pripisuje izjemen pomen; je pripravljen na konstruktivno delovanje pri iskanju rešitev za številna nerešena vprašanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na financiranje jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe;

24.  spodbuja Komisijo, naj upošteva ugotovitve skupine na visoki ravni o lastnih sredstvih, ki naj bi jih ta pripravila do konca leta 2016, in med svojim mandatom poda konkretne predloge; ponavlja zavezanost reformi sistema lastnih sredstev EU pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira;

25.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi nakopičenih zaostankov pri plačilih, ki spodkopavajo verodostojnost EU; pozdravlja, da so Komisija, Svet in Parlament sprejeli skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, da bi ta zaostanek do konca leta 2016 zmanjšali na vzdržno raven; želi Komisijo spomniti na zavezo, da bo pozorno spremljala izvajanje programov za obdobje 2014–2020, vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja in pravočasno predlagala spremembo proračunov, če znesek odobrenih plačil leta 2016 ne bo zadostoval;

26.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za boljšo izmenjavo informacij in okrepljeno operativno sodelovanje med državami članicami in agencijami EU, zlasti v zvezi z merili opozarjanja, poleg tega pa naj uvede obvezno opozarjanje na ljudi, ki so bili obsojeni zaradi terorizma ali ga bili osumljeni; poziva Komisijo, naj uporabi tehnična in finančna sredstva ter tako zagotovi usklajevanje na ravni EU in izmenjavo primerov najboljše prakse v boju proti teroristični propagandi, radikalnim mrežam in novačenju prek spleta; v zvezi s tem zlasti poziva, naj se Europolu v skladu z njegovim mandatom zagotovijo vsa potrebna sredstva za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ;

27.  poudarja, da je sklepanje novih trgovinskih dogovorov bistveno za razvoj navzven usmerjenega in konkurenčnega evropskega gospodarskega okvira, s katerim se bodo prek odpiranja trgov tretjih držav in diverzifikacije izvoza lahko potrošnikom zagotavljale oprijemljive koristi in nižje cene ter ustvarjala nova delovna mesta; želi spomniti na svoje stališče, da lahko uravnoteženi trgovinski sporazumi določajo pravila globalizacije; zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da evropski standardi ne bodo ogroženi, in poudarja, da mora trgovina prevzeti vlogo v boju proti revščini in spodbujanju razvoja v tujini; meni, da mora biti zato odprava ovir za trgovino in naložbe po vsem svetu še naprej ključna prednostna naloga trgovinske strategije EU; zato podpira prizadevanja Komisije v vseh potekajočih dvostranskih in večstranskih trgovinskih pogajanjih, da bi v letu 2016 dosegli pozitiven izid, kar zadeva celovite in vzajemno koristne trgovinske sporazume; poudarja, da so potrebna nepretrgana prizadevanja EU, da bi lahko izkoristili prednosti procesa, ki se je pričel leta 2013 s svežnjem z Balija, ki je bil sprejet v okviru kroga pogajanj iz Dohe in naj bi utrl pot svetovni gospodarski stabilnosti; poudarja, da je treba vključiti poglavje o večjem sodelovanju na področju boja proti davčnim utajam, davčnim oazam, korupciji in pranju denarja v okviru dvostranske, večstranske in mnogostranske trgovine EU;

28.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosledno in usklajeno strategijo na področju zunanje in varnostne politike, katere cilj bo v hitro spreminjajočih se varnostnih razmerah odkriti nove in novonastajajoče izzive, s katerimi se bo morala EU soočiti in spoprijeti, določiti, katere interese naj ščiti in katere vrednote spodbuja, pa tudi zagotoviti varnost državljanov EU in ustvariti okolje za trajen mir in stabilnost; v zvezi s tem opozarja, kako pomembne so človekove pravice in temeljne svoboščine in kako nujno je, da EU v svetu zavzame osrednjo vlogo na področju razvoja, vzpostavljanja in izgradnje miru, humanitarne pomoči in uveljavljanja človekovih pravic na svetovni ravni;

DEL 2

Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

29.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog naslednje faze strategije Evropa 2020, v katerem se bo soočila z izzivi svetovne konkurenčnosti, energetskega prehoda, digitalne revolucije in demografskih trendov; meni, da bi moral ta predlog združevati strukturne spremembe in večje naložbene pobude, ki bodo nadgradile obstoječe instrumente (proračun EU, Evropski sklad za strateške naložbe);

30.  poudarja, kako bistveno vlogo ima izvrševanje politike konkurence pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, ki spodbujajo inovacije, produktivnost, ustvarjanje delovnih mest ter naložbe vseh akterjev na celotnem enotnem trgu in ne glede na poslovni model, vključno z malimi in srednjimi podjetji; poziva Komisijo, naj dosledno izvršuje protimonopolna pravila ter pravila v zvezi z državno pomočjo in nadzorom združevanja, da bi zagotovila dobro delovanje notranjega trga;

31.  podpira razvoj unije kapitalskih trgov, pri tem pa poudarja, da je treba zagotoviti, da se sistemska finančna tveganja ne bodo povečala, in jo opremiti s potrebno infrastrukturo in okrepljenim nadzorom, da bi pospešili vzdržno nebančno kreditiranje in spodbujali dolgoročne naložbe v korist realnega gospodarstva;

32.  poziva Komisijo, naj odpravi ovire na enotnem trgu, da bi tako izboljšala financiranje podjetij, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, da bi okrepili naložbe zasebnega sektorja; poziva k okrepitvi in polnemu izvajanju pravil notranjega trga EU in poziva Komisijo, naj dosledno razvija zunanjo razsežnost enotnega trga v okviru trgovinskih politik EU, da bi okrepila konkurenčnost EU in varstvo potrošnikov, obenem pa preprečila nepošteno konkurenco zaradi blaga in proizvodov, ki niso skladni z varnostnimi, okoljskimi in socialnimi standardi EU;

33.  poziva k ambiciozni industrijski politiki EU, ki bo omogočila razvoj novega blaga in prestrukturiranje industrijskih procesov z inovacijami, da bi s prehodom tega sektorja na digitalno tehnologijo in zagotavljanjem digitalnih spretnosti za njeno uporabo posodobili industrijo EU;

34.  meni, da bi morala strategija Evropa 2020 kar zadeva konkurenčnost, rast in delovna mesta v svoji socialni razsežnosti stremeti k trajnosti in izboljšavam vrste temeljnih socialnih standardov, kot so kakovost javnih služb za zaposlovanje, zagotavljanje nadomestil za brezposelnost, ki so povezana z aktivacijskimi ukrepi, dostop do storitev zdravstvenega varstva, cenovno dostopne in kakovostne storitve varstva otrok, poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje, in sicer z usklajevanjem socialnih politik držav članic, med drugim z merili ali po potrebi z zakonodajo; meni, da bi lahko za spremljanje izvajanja teh temeljnih standardov uporabili socialne cilje strategije Evropa 2020 in statistični pregled zaposlitvenih in socialnih kazalnikov;

35.  poziva Komisijo, naj do konca leta dokonča in predloži sveženj za mobilnost delavcev, v katerem bo obravnavala tudi negativne učinke mobilnosti delavcev; poziva, naj se za boj proti zlorabam vzpostavijo okrepljene čezmejne delovne inšpekcije; meni, da je mobilnost v Evropi temeljna pravica; nadalje poziva Komisijo, naj z ukrepi spodbuja integracijo in zaposljivost evropskih delavcev; opozarja Komisijo na njene obveznosti glede direktive o napotitvi delavcev;

36.  zahteva konkretne ukrepe za odpravo še vedno prisotne diskriminacije na trgu dela, zlasti glede starejših delavcev, dolgotrajno brezposelnih, žensk, invalidnih delavcev in mladih; opominja, da je treba težave dolgotrajno brezposelnih reševati z izobraževanjem in usposabljanjem, vendar tudi z bolj vključujočim trgom dela, boljšim svetovanjem in podporo iskalcem zaposlitve, usmerjenimi subvencijami za zaposlovanje in ugodnostmi ob zaposlitvi;

37.  upa, da bo izvajanje jamstva za mlade, vključno s podporo iz pobude za zaposlovanje mladih, obrodilo sadove, in izraža pripravljenost za podporo vsem pobudam za okrepitev tega programa EU, tudi finančnim; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta izobraževanje in usposabljanje še naprej med njenimi najpomembnejšimi prednostnimi nalogami, ter premisli o spretnostih, ki so potrebne za sedanji in prihodnji trg dela, pri tem pa se osredotoči na visoko kakovost, učinkovitost, dostop in enakopravnost; meni, da je treba posebno pozornost nameniti vseživljenjskemu učenju, dualnim sistemom, priznavanju diplom in podpori ukrepom za znižanje stopenj zgodnjega osipa, da bi tako zagotovili, da učenci pridobijo osnovne pismene spretnosti, kot to določa Program OECD za mednarodno ocenjevanje učencev (PISA) in v skladu s pristojnostmi iz Pogodbe; poziva, naj se posveti več pozornosti financiranju in spodbujanju mobilnosti mladih, zlasti s pripravništvi, da bi tako kar najbolje uskladili dostopna znanja in spretnosti ter zaposlitve, ki so na voljo na enotnem trgu;

38.  meni, da je izredno pomembno, da sta izobraževanje in zdravstveno varstvo otrok dostopna, cenovno dostopna in kakovostna, da noben otrok ne bo zapostavljen, in zato poziva Komisijo, naj premisli o nadaljnjih ukrepih za spodbujanje socialnih naložb ter zlasti za zmanjšanje revščine otrok;

39.  opozarja, da bi bilo treba pri vsakem novem predlogu upoštevati ustrezno ravnovesje med prožnostjo in varnostjo tako za delodajalce kot za zaposlene, obenem pa tudi zaposlovanje in socialne vidike, vključno s posledicami staranja in potrebami po znanju in spretnostih; ugotavlja, da je pojem delavca zaradi novih oblik zaposlitev in samozaposlitev večplasten in bi ga zato morali obravnavati s ciljem odpravljanja neenakosti, ki lahko ogrozijo pravičnost in učinkovitost našega socialnega tržnega gospodarstva; želi spomniti Komisijo na poziv k reviziji Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, ki bi jo morala opraviti do konca leta 2012;

40.  poudarja, da je podpora kohezijske politike pomembna za mala in srednja podjetja, ki so temelj rasti in zaposlovanja v EU, in poziva k vzpostavitvi sinergij med skladi kohezijske politike, programom za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) in programom Obzorje 2020;

41.  poudarja neprekinjeno izvajanje Obzorja 2020, zlasti prizadevanj, da bi se bolj osredotočili na pretvarjanje vrhunskih raziskav v proizvode in storitve, ki lahko prispevajo k povrnitvi konkurenčnosti evropskih gospodarstev;

42.  poziva k pripravi pobud za razvoj potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot vira delovnih mest in rasti; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na podlagi svojega akcijskega načrta za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, med drugim tudi s pregledom direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, saj je za digitalno dobo neustrezna in neprimerna za boj proti kršitvam na spletu, pa tudi na podlagi zelene knjige o storno knjiženju in s tem povezanih sistemih, saj bi z njimi lahko po vsej EU zagotovili pravico do vračila denarja, ki je bil nenamerno porabljen za nakup ponarejenega blaga; poziva Komisijo, naj še okrepi pristojnosti Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine, in pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino strokovnjakov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

43.  pozdravlja namero Komisije, da bo umaknila predlog o skupnem evropskem prodajnem pravu, in poudarja, da mora novi predlog Komisije, ki je bil napovedan v sporočilu o enotnem digitalnem trgu, temeljiti na stališču Parlamenta iz prve obravnave;

44.  poudarja pomen konkurenčnega sektorja finančnih storitev, saj potrošnikom zagotavlja koristne produkte in pregledne informacije; poudarja, da bo to povečalo zaupanje potrošnikov v produkte finančnih storitev;

45.  je zaskrbljen zaradi mogočih posledic gospodarske in finančne krize na Kitajskem, ki jo je sprožil pok borznega balona; svari pred morebitnimi posledicami sistemskih pomanjkljivosti v kitajski strukturi finančnih storitev;

Preprečevanje davčnih goljufij in davčnih utaj

46.  pozdravlja objavo novega svežnja o davčni politiki in poziva Komisijo, naj bo ambiciozna, ko bo poskušala zagotoviti pošten sistem obdavčitve na podlagi načela, da je treba davke plačevati v državi, kjer se ustvarja dobiček, ob tem pa se izogniti izkrivljanju notranjega trga in nepošteni konkurenci;

47.  pozdravlja delo, ki so ga Komisija in države članice opravile za spodbujanje boja proti davčnim goljufijam, davčni utaji, agresivnemu davčnemu načrtovanju in uporabi davčnih oaz, ob opiranju na strokovno znanje OECD za spodbujanje dobrega davčnega upravljanja na vseh ustreznih mednarodnih forumih;

48.  poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo, v katerem bo na podlagi meril OECD na ravni EU opredelila davčne oaze (nekooperativne jurisdikcije); meni, da bi bilo treba to politiko združiti z jasnim načrtom o tem, kako se bo seznam uporabljal; Komisijo tudi poziva, naj pripravi izboljšano pobudo EU o obvezni skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, tudi če se konsolidacija v prvi fazi preloži, kar bi imelo znatne upravne posledice in bi morali zaradi tega uvesti nemoten prehodni režim;

Povezan in vključujoč enotni digitalni trg

49.  odločno opozarja Komisijo, da ambicioznega enotnega digitalnega trga ne bo mogoče doseči brez ustreznega mehanizma za spodbujanje naložb na terenu, in podpira prednostno obravnavo enotnega digitalnega trga zaradi priložnosti, ki jih digitalne dejavnosti lahko pomenijo za ustvarjanje delovnih mest, ustanavljanje zagonskih podjetij, spodbujanje inovacij, povečanje produktivnosti in krepitev konkurenčnosti ter s tem za doseganje rasti; poudarja, da je treba podpreti razvoj digitalnega sektorja, s čemer bi zagotovili, da bo imel vsak evropski državljan dostop do kar najhitrejše internetne povezave po najnižji ceni;

50.  priznava zavzetost Komisije pri sproščanju potenciala digitalnega gospodarstva z osredotočenjem svojega pristopa na tri stebre, katerih namen je boljši dostop za potrošnike in podjetja ter boljše okolje za razvoj digitalnih storitev; poudarja, da je treba sodelovati z regulatorji po svetu glede konkurence, varnosti in zaščite; vztraja, da je treba izboljšati dostop do spleta prek hitrih širokopasovnih povezav za vse državljane, da bi premostili digitalno ločnico; pozdravlja najavo evropske pobude o prostem pretoku podatkov, ki mora odpraviti obstoječe ovire za enotni trg za podatke;

51.  podpira prizadevanja Komisije, da bi dokončala sveženj o varstvu podatkov EU;

52.  meni, da je treba tudi odpraviti birokracijo in neupravičene ali nesorazmerne regulativne ali neregulativne ovire za strategijo za enotni digitalni trg, da bi v celoti izkoristili potencial digitalnega preoblikovanja industrije in čezmejne e-trgovine; meni, da bi lahko razmislili o več ciljno usmerjenih ukrepih, da bi okrepili zaupanje potrošnikov in povečali varstvo podatkov pri kupovanju digitalnega blaga in storitev po vsej EU, saj sta bistvena, da bi Evropejci zaupali enotnemu digitalnemu trgu kot delu njihovega digitalnega vsakdana;

53.  poziva Komisijo, naj pri reviziji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah upošteva nenehno tehnološko zbliževanje in pripravi ustrezna priporočila za prilagajanje regulativnega okvira, da bo primeren za prihodnost; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja kulturne in ustvarjalne panoge ter podpira in spodbuja razglasitev evropskega leta kulturne dediščine; v zvezi s tem poudarja, da kulturni in ustvarjalni sektor skupaj predstavljata do 4,5 % BDP EU in do 8,5 milijona delovnih mest ter nista pomembna le za kulturno raznolikost, temveč tudi zato, ker znatno prispevata k socialnemu in gospodarskemu razvoju v EU;

54.  pričakuje, da bodo v okviru ambicioznega pregleda direktive o univerzalnih storitvah posodobljene pravice končnih uporabnikov;

Avtorske pravice

55.  poziva k dodatnim prizadevanjem za razvoj in posodobitev zakonodaje EU o intelektualni lastnini, zlasti na področju avtorskih pravic, da bi jo uskladili z zahtevami digitalne dobe in olajšali čezmejni dostop do ustvarjalnih vsebin pod pravičnimi in razumnimi pogoji po vsej EU, s čemer bi ustvarili pravno varnost, obenem pa zaščitili pravice avtorjev in izvajalcev ter zagotovili ustrezno plačilo in obravnavali digitalno piratstvo v zvezi z vrednostjo in zaposlovanjem v ustvarjalnih in kulturnih panogah; poziva Komisijo, naj morebitno zakonodajno pobudo za posodobitev avtorskih pravic utemelji z neodvisnimi dokazi; meni, da bi morala avtorska pravica ohraniti svojo prvotno funkcijo, tj. omogočiti ustvarjalcem ustrezno nagrado za trud, ki jo plačajo uporabniki njihovega dela; poudarja, da predlogi za posodobitve ali reforme ne bi smeli ovirati pomembnega prispevka tradicionalnih metod promoviranja regionalne in evropske kulture;

Odporna energijska unija s politiko podnebnih sprememb, usmerjeno v prihodnost

56.  poudarja dejstvo, da je energijsko unijo mogoče doseči z okrepljenimi ukrepi EU na naslednjih področjih: konkurenčni notranji trg z energijo, močan evropski sistem upravljanja, raziskave in inovacije, nove naložbe v izboljšanje čezmejne infrastrukture in povezovalni daljnovodi, saj bodo zagotovili trajnost in varnost energetskega prehoda, ki bo okrepil rast in ustvarjanje delovnih mest ter dolgoročno zagotovil cenovno dostopno energijo za gospodinjstva in industrijo ter tako preprečil in zmanjšal energijsko revščino;

57.  poziva k spodbujanju zelenih naložb, tudi na podlagi strateškega naložbenega načrta, in k vzpostavitvi dolgoročnega in stabilnega političnega okvira za spodbujanje z viri gospodarnega in nizkoogljičnega gospodarstva, krepitev ciljev EU za zmanjšanje emisij CO2, povečanje deleža obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti, kar vključuje naložbe v vseevropsko omrežje električne energije in usmerjenost v večje vlaganje v obnovljive vire energije;

58.  poziva Komisijo, naj v skupna prizadevanja za boj proti globalnemu segrevanju v celoti vključi Parlament in zagotovi, da bodo v vseh politikah EU upoštevani podnebni ukrepi, in sicer tako, da jih prilagodi realnosti podnebnih sprememb, ter poziva, naj se v zakonodajnih predlogih izvaja podnebni in energetski sveženj do leta 2030 v okviru rednega zakonodajnega postopka;

59.  poziva Komisijo, naj zagotovi celovito izvajanje Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, vključno s predlogi za učinkovito pravno urejanje, ki jih je med drugim podal Evropski parlament, da bi omogočila doseganje ambiciozno zastavljenih energetskih ciljev do leta 2030;

60.  poziva Komisijo, naj predstavi več pobud, da bi določili ambiciozen okvir podnebne in energetske politike za leto 2030 kot prispevek EU k sklenitvi globalnega podnebnega sporazuma pred vrhom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Parizu; poudarja, da je pomembno, da se ustvari zagon za oblikovanje trdnega, splošnega, pravičnega in pravno zavezujočega sporazuma; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe po vrhu v Parizu in pripravi zakonodajne predloge, da se zagotovi pravočasna ratifikacija sporazuma;

61.  poziva k zakonodajnemu predlogu o porazdelitvi ciljev glede emisij toplogrednih plinov za leto 2030 v panogah, ki niso vključene v sistem trgovanja, in k pregledu zakonodajnega okvira za energetsko učinkovitost, vključno z energetsko učinkovitostjo stavb, direktivo o energetski učinkovitosti in drugimi vidiki okvira za leto 2030, povezanimi z upravljanjem, ter k reviziji direktive o obnovljivih virih energije;

62.  poziva Komisijo, naj prednostno obravnava geopolitično neodvisnost EU prek enotnih stališč v pogajanjih s tretjimi državami, vključno s pravočasno revizijo uredbe o zanesljivi oskrbi s plinom ter sklepa, s katerim se vzpostavi mehanizem za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energetike; poudarja pomen cenovno dostopne, trajnostne in varne oskrbe z energijo; poudarja, da pravico vsake države članice, da izbere lastno kombinacijo energetskih virov zagotavlja Pogodba, vseeno pa bi regionalno sodelovanje (npr. v baltski regiji, jugovzhodni evropski regiji, srednjeevropski in zahodnoevropski regiji ter na območju Severnega morja) omogočilo prihranek pri stroških in koristi za evropski energetski sistem;

Vprašanja o okolju in zdravju

63.  pozdravlja predlog Komisije o svežnju za izboljšanje kakovosti zraka in nadaljnje izvajanje uredbe REACH; poziva k bolj uravnoteženemu pristopu do ukrepov za okoljsko primerno zasnovo na podlagi njihovih potencialnih prihrankov energije in tržnega pomena; odločno podpira jasno energijsko označevanje, da se potrošnikom omogoči izbira, in vztraja pri novem predlogu v zvezi s svežnjem ukrepov za krožno gospodarstvo; meni, da lahko vlaganje v prehod na krožno gospodarstvo in spodbujanje tega prehoda podpreta načrt Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost in da bi lahko z zmanjšanjem odvisnosti Evropske unije od uvoženih surovin prineslo koristi vsem udeleženim, da bi napredek pri prehodu na krožno gospodarstvo dosegli s proizvodnjo v sklenjenem krogu in razvojem trajnostnih proizvodov;

64.  poziva k celostnim ukrepom na podlagi vmesnega pregleda strategije EU za biotsko raznovrstnost in poročila Komisije z naslovom Stanje narave v Evropski uniji, da bi odpravili pomanjkljivosti, zagotovili dosledno izvajanje strategije in izpolnili cilje EU na področju biotske raznovrstnosti; na splošno poudarja, da ta proces ne sme biti izgovor za zniževanje ambicij o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za varstvo okolja;

65.  pričakuje, da bo Komisija razmislila o aktualnih izzivih na področju okolja in zdravja, kjer razmere v okolju negativno vplivajo na zdravje ljudi, in dosegla napredek pri načrtovanih strategijah, zlasti znanstveno podprtih horizontalnih merilih za endokrine motilce iz 7. okoljskega akcijskega programa; poudarja, da je treba doseči napredek pri skupnem ocenjevanju zdravstvene tehnologije na ravni EU, ki ne bo ustvaril dodatne plasti upravnih bremen, in da je treba obravnavati protimikrobno odpornost; pričakuje, da bo v obravnavo dobil sekundarno zakonodajo, določeno z direktivo o tobačnih izdelkih; poudarja, da je potrebna hitra revizija direktive o tkivih in celicah, da bo skladna z načelom neplačanega darovanja in uredbo o naprednem zdravljenju, ki jo je treba prilagoditi malim in srednjim podjetjem;

66.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vse prihodnje pobude ali revizije, ki jih bo Komisija predlagala na področju zdravja in varnosti hrane, temeljile na trdnih znanstvenih dokazih;

Povezan in učinkovit prometni sektor

67.  poziva Komisijo, naj zagotovi boljše spremljanje in pravilno izvajanje politike vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), in sicer od faze načrtovanja do faze izvajanja; poudarja, da je treba nadaljevati delo v zvezi s koridorji omrežja TEN-T, da bi se povezala prometna omrežja vseh regij EU, izboljšala infrastruktura in odpravile ovire, zlasti v smeri vzhod-zahod; poudarja pomen celovitega izvajanja akcijskega programa NAIADES II;

68.  poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, s katerimi se bo zagotovila dostopnost učinkovitega javnega prevoza in se bodo razvile pametne in inovativne rešitve ter mobilizirala finančna sredstva za trajnostno in medsebojno povezano infrastrukturo sistema mestnega prevoza, vključno s trajnostnim prometom s tehnološkimi inovacijami in alternativnimi gorivi;

69.  zahteva pravično in učinkovito določanje cen za trajnostni promet s pomočjo pregleda in morebitne spremembe direktive o evrovinjeti ter okvira za spodbujanje evropskega elektronskega cestninjenja in s pomočjo priprave glavnega načrta za uvajanje kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, pregleda in morebitne spremembe direktive o spodbujanju čistih in energijsko učinkovitih vozil za cestni prevoz ter pregleda in morebitne spremembe pravil za dostop do trga za cestni promet, da se izboljša njegova energijska učinkovitost;

70.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi zagotovili pošteno konkurenco med prevozniki, ter obravnava delovne pogoje delavcev v cestnem prevozu in poveča varnost na cesti;

71.  poudarja, da so ključne prednostne naloge v zvezi z letalskim svežnjem strategija konkurenčnosti, revizija Uredbe (ES) št. 868/2004, ki se nanaša na nepošteno določanje cen v letalstvu, ter revizija Uredbe (ES) št. 216/2008 o Evropski agenciji za varnost v letalstvu;

Kmetijska in ribiška politika

72.  se zaveda, da se je Komisija zavezala poenostaviti predlagano preverjanje ustreznosti in ovrednotenje skupne kmetijske politike, da se zmanjša birokracija in odpravijo regulativna bremena; poziva k predlogu, ki bo olajšal izvajanje reforme, da se zagotovi najnižja možna raven upravnih bremen za kmete in javne organe držav članic; poudarja, da je treba ohraniti pomembno vlogo skupne kmetijske politike pri zagotavljanju prehranske varnosti in spodbujati rast izvoza v agroživilski industriji EU ter razviti nove trge, do katerih bi izvozniki imeli pravičen dostop; prav tako poudarja, da ne bi smeli ogroziti zelo visokih zdravstvenih standardov in varnosti hrane v EU; poziva, naj se s pomočjo inovacij okrepijo povezave med raziskavami, kmeti in industrijo;

73.  poziva Komisijo, naj kmetom pomaga predvidevati krize na trgu z novimi in zanesljivimi tržnimi orodji, katerih cilj je preprečiti izgubo dohodka, ter s sporočanjem sprememb tržnih razmer, in sicer z uporabo točnih in aktualnih podatkov, kjer je to mogoče;

74.  poudarja potrebo po trdnih ukrepih za reševanjeneravnovesij v verigi preskrbe s hrano, zlasti zato, da bi zagotovili pravičnost in preglednost v odnosu med primarnimi proizvajalci, predelovalci, dobavitelji in distributerji, ter poziva Komisijo, naj preuči neravnovesja v dobavni verigi in trajnostno vlogo primarnih proizvajalcev znotraj nje;

75.  poziva Komisijo, naj predloži večletne načrte upravljanja, ki so eno od glavnih orodij za izvajanje reformirane skupne ribiške politike, kar zadeva trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, zakonodajni okvir za tehnične ukrepe, predviden že v letu 2015, ter predlog revizije uredbe o nadzoru po rednem zakonodajnem postopku;

76.  poziva Komisijo, naj si kot del strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast še naprej prizadeva za ustvarjanje delovnih mest z uporabo koncepta krožnega gospodarstva in ustvarjanjem sinergij v pomorskem in morskem sektorju kot celoti (modra rast);

77.  poudarja, da je bila uredba o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu uspešna in da jo je treba izvajati tudi v letu 2016, zlasti proti nekooperativnim državam in vsem organizacijam, ki prispevajo k takšnemu ribolovu; poziva Komisijo, naj zagotovi usklajenost vseh politik EU, tudi skupne ribiške politike in trgovinske politike;

78.  poudarja, da si je treba za cilj enotnega znaka EU za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture prizadevati prek poročila;

Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija

79.  poziva Komisijo, naj v skladu z metodo Skupnosti nadaljuje delo iz poročila petih predsednikov in predloži ambiciozen načrt z vsemi potrebnimi ukrepi za povečanje odpornosti ekonomske in monetarne unije, da bo postala okvir za boljše usklajevanje in strukturno približevanje;

80.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boljše izvajanje priporočil za posamezne države v državah članicah ter pospeši in zagotovi izvajanje strukturnih reform in naložb, namenjenih posodobitvi gospodarstva EU, pri tem pa uporabi orodja iz šesterčka in dvojčka, ter naj zagotovi izvajanje zakonodaje o gospodarskem upravljanju; poziva Komisijo, naj pri obravnavanju držav pod okrepljenim nadzorom ali kjer se izvaja program za makroekonomsko prilagoditev ustrezno upošteva svoje naloge in pristojnosti iz zakonodajnega dvojčka;

Politika mednarodne trgovine

81.  opozarja na svoje stališče, da lahko uravnoteženi trgovinski sporazumi zagotovijo pravila za globalizacijo; zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da evropski standardi ne bodo ogroženi, in poudarja, da mora trgovina prevzeti vlogo v boju proti revščini in spodbujanju razvoja v tujini; meni, da odprava ovir za trgovino in naložbe po vsem svetu še naprej ostaja ključna prednostna naloga trgovinske strategije EU; v zvezi s tem ugotavlja, da iz poročila Komisije o ovirah za trgovino in naložbe za leto 2014 izhaja, da obstajajo velike in neupravičene ovire v trgovinskih odnosih EU s pomembnimi tretjimi državami; zato ponovno poziva Komisijo, naj se posveti temu vprašanju in se bori proti neupravičenim zaščitnim ukrepom;

82.  ugotavlja pomen sporazuma o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb; opozarja Komisijo na pomen sodelovanja, preglednosti in izmenjave informacij s Parlamentom med celotnim postopkom;

Druga trgovinska vprašanja

83.  poziva Komisijo, naj prej od načrtovanega opravi revizijo uredbe o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah, ki je bila predvidena za leto 2020, in tako oblikuje potrebne instrumente za nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti pri oblikovanju naložbene politike EU;

84.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za sprejemanje novih in revizijo obstoječih prostotrgovinskih sporazumov in pozdravlja njeno namero, da bo državam članicam predlagala osnutek smernic za posodobitev obstoječih sporazumov z Mehiko, Čilom in Turčijo;

85.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pri prostotrgovinskem sporazumu med EU in Indijo ni bil dosežen napredek, ter poziva Komisijo, naj vloži dodaten trud, da bi presegla trenutne ovire v pogajanjih;

86.  poudarja, da mora multilateralizem ostati glavni cilj trgovinske politike EU, in poziva Komisijo, naj si na 10. ministrskem srečanju STO v Nairobiju decembra 2015 prizadeva za napredovanje k sporazumu;

Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

87.  poziva Komisijo, naj razmisli o odpravi vrzeli pri uporabi člena 2 PEU in vrednot, na katerih temelji EU, in sicer spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic, tudi pripadnikov manjšin, med drugim z zavezujočim mehanizmom, oprtim na niz objektivnih kazalnikov, ki omogoča postopen odziv na kršitve teh vrednot in temeljnih pravic tako na ravni EU kot na ravni držav članic; opozarja, da bo treba spoštovanje človekovih pravic izvajati na učinkovit način, in sicer prek skladnosti z vsemi določili Pogodbe , ki se nanašajo na demokracijo;

88.  poziva, naj se glede na ambiciozni sveženj o varstvu podatkov, ki določa nov zakonodajni okvir na ravni EU za varstvo osebnih podatkov, dokonča celoviti krovni sporazum EU-ZDA o varstvu podatkov in reviziji načel o varnem pristanu, tako da bodo usklajena in ne bodo omogočala pravnih vrzeli;

89.  poziva Komisijo, naj pregleda uredbo Bruselj IIA o kolizijskih vprašanjih v družinskem pravu med državami članicami; zato poziva Komisijo, naj z mediacijskim programom prepreči mednarodne „ugrabitve otrok“ in spodbuja posebno usposabljanje mediatorjev in sodnikov, ki vodijo čezmejne postopke, ki vključujejo otroke, ter spodbuja države članice, naj zadeve v zvezi z ugrabitvijo otrok obravnavajo centralizirano na specializiranih sodiščih;

90.  pozdravlja sprejetje evropske agende za varnost za obdobje 2015–2020 in prednostne naloge, določene na področjih boja proti terorizmu, čezmejnega organiziranega kriminala in kibernetskega kriminala, ter v celoti podpira zavezo Komisije v zvezi s strategijo notranje varnosti, in sicer da bo pomagala obravnavati grožnje za notranjo varnost držav članic, povezane s tujimi borci in terorizmom; poudarja, da se mora EU soočiti s čedalje večjo grožnjo terorizma na domačih tleh, ki jo predstavljajo „tuji borci“, tj. posamezniki, ki potujejo v državo, ki ni njihova država bivanja ali državljanstva, da bi izvedli, načrtovali ali pripravili teroristična dejanja oziroma izvajali teroristično urjenje ali se ga udeležili, tudi v oboroženih spopadih; se strinja, da bi morala biti prednostna naloga EU preprečiti nasilni ekstremizem;

91.  poziva Komisijo, naj z okrepitvijo kontrol na zunanjih mejah, bolj sistematičnim in učinkovitim preverjanjem potovalnih dokumentov, bojem proti nezakoniti trgovini z orožjem in uporabi lažnih identifikacijskih dokumentov ter z opredelitvijo področij tveganja onemogoči gibanje posameznih teroristov; pričakuje nov predlog Komisije za sveženj ukrepov o pametnih mejah;

92.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za boljšo izmenjavo informacij med organi preiskovanja in kazenskega pregona držav članic in agencijami EU; poziva Komisijo, naj pomaga izboljšati, okrepiti in pospešiti izmenjavo informacij v zvezi s preiskovanjem kaznivih dejanj in kazenskim pregonom, ter poziva k učinkovitejšemu operativnemu sodelovanju med državami članicami na podlagi hitrejše in učinkovitejše izmenjave ustreznih podatkov in informacij ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in načel varstva podatkov;

93.  pozdravlja predloge Komisije v evropski agendi za varnost o boju proti kibernetski kriminaliteti in ugotavlja, da teroristične organizacije v vse večji meri uporabljajo internet in komunikacijske tehnologije za načrtovanje napadov, širjenje propagande in zbiranje sredstev; poziva Komisijo, naj spodbuja internetne družbe in družbe, ki upravljajo družbene medije, naj sodelujejo z vladami in organi preiskovanja in kazenskega pregona, da bi se s to težavo spopadli, obenem pa zagotovili polno spoštovanje temeljnih pravic in pravne države;

94.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za reformo evropskega naloga za prijetje;

95.  opozarja, da mora Komisija zagotoviti popolno izvajanje zakonodaje EU v rokih za prenos, in poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe proti tistim državam članicam, ki niso ustrezno prenesle Direktive 2011/93/EU o spolni zlorabi otrok; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi prizadevanja za izboljšanje postopkov za odkrivanje kibernetskih plenilcev in zaščito otrok pred njimi;

96.  spodbuja Komisijo, naj pri napredku pri pridružitvi EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in obravnavanju preostalih pravnih izzivov upošteva mnenje Sodišča Evropske unije;

97.  poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju pravosodja in naj bolj sistematično deluje na področju sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah;

98.  poziva Komisijo, naj pomaga EU pri dejavnem spodbujanju dialoga v zvezi z globalnim partnerstvom za boj proti terorizmu in tesno sodeluje z regionalnimi akterji, kot so Afriška unija, Svet za sodelovanje v Zalivu in Arabska liga, zlasti pa s sosednjimi državami Sirije in Iraka ter državami, na katere je tamkajšnji konflikt še posebej močno vplival, kot so Jordanija, Libanon in Turčija, pa tudi z OZN, Natom in še zlasti protiterorističnim odborom OZN;

99.  močno podpira ukrepe za odpravo vseh vrst diskriminacije in pričakuje, da bo Komisija predložila pobude za okrepitev boja proti diskriminaciji na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, spolne usmerjenosti, vere ali prepričanja ter invalidnosti ali starosti;

100.  poudarja, da je porast rasizma in ksenofobije v Evropi eden največjih izzivov za EU, saj ogroža demokracijo in spoštovanje človekovih pravic; zato poziva Komisijo, naj predstavi pobude za boj proti rasizmu in ksenofobiji v EU;

101.  je seznanjen z odločitvijo Komisije, da umakne svoj predlog za revizijo Direktive 92/85/EGS o varnosti in zdravju pri delu nosečih delavk, in z njeno pripravljenostjo omogočiti novo pobudo, o kateri se lahko doseže dogovor in ki lahko privede k dejanskemu izboljšanju življenja staršev in drugim osebam, ki skrbijo za otroka, da bi lažje uskladili poklicno, družinsko in zasebno življenje, ženskam olajšali sodelovanje na trgu dela, materam nudili minimalno zaščito in zmanjšali neenakosti med moškimi in ženskami;

102.  pričakuje, da bo Komisija leto 2017 razglasila za leto za odpravo nasilja nad ženskami in da bo povečala svoja prizadevanja za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje ter za zaščito žrtev tovrstnega trgovanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sproži postopek za pristop EU h konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija); poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme novo ločeno strategijo za pravice žensk in enakost med spoloma v Evropi za obdobje 2015–2020, katere cilji bodo ustvarjanje enakih priložnosti, zmanjševanje razkoraka med spoloma glede plač, revščine in pokojnin ter boj proti nasilju nad ženskami; vztraja, da je treba še naprej obravnavati uravnoteženo zastopanost obeh spolov v zvezi z obveznostjo v okviru postopka sprejemanja odločitev na gospodarskem področju, in poziva Komisijo, naj obravnava dejavnike, ki odvračajo ženske od vstopanja v podjetništvo;

Celosten pristop k migracijam in azilu

103.  ponovno poziva k celostnemu in globalnemu pristopu k azilni in migracijski politiki; poudarja, da je treba prosilcem za azil zagotoviti varnost pri postopku za pridobitev statusa begunca in jim omogočiti, da v EU pripotujejo po varnih poteh, in sicer tako, da se odpravijo temeljni vzroki za nedovoljene migracije, z učinkovitim bojem proti tihotapcem migrantov, okrepitvijo solidarnosti in delitvijo odgovornosti med vse države članice; soglaša, da je treba migracije povezati z zunanjo politiko EU prek sodelovanja z državami izvora in tranzita; pozdravlja predlog Komisije o nudenju človekoljubne pomoči; poudarja, da je treba v zvezi z nedavnimi tragičnimi dogodki v Sredozemlju sprejeti nadaljnje ukrepe, da bi preprečili izgubo življenj v morju; poziva k soočanju s srednje in dolgoročnimi izzivi in oblikovanju celovitega odziva, kot je opredeljeno v evropski agendi o migracijah; poudarja, da bi bilo treba revidirati direktivo o modri karti, da bi dopuščala možnost zakonite migracije v EU;

104.  poudarja, da je pripravljen nov program za nujno premestitev obravnavati prek pospešenega postopka in izraža svojo namero, da bo sočasno pospešil obravnavo vseh drugih ukrepov, ki jih bo predlagala Komisija, da bi zagotovili, da države članice ne bodo odlašale s stalnim programom za premestitve; opozarja Svet, da je Parlament močno naklonjen zavezujočemu mehanizmu za premestitve, ki temelji na jasnih in natančno opredeljenih merilih ter ki upošteva želje beguncev;

105.  poziva Komisijo, naj obravnava pomanjkljivosti glede kakovosti pogojev pridržanja in azilnih postopkov v EU, saj oboje pomembno vpliva na uspešno in učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov; podpira predloge Komisije, da se za dosego tega cilja najbolj obremenjenim državam članicam prejemnicam ponudi okrepljena pomoč Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in Evropskega azilnega podpornega urada (EASO);

106.  pozdravlja predlog Komisije za povečanje učinkovitosti sistema vračanja za neuspešne prosilce za azil; vseeno jo spodbuja, naj po oceni in pregledu obstoječih ukrepov predloži predlog o politiki hitrega vračanja, na primer da bi se v ta okvir vključila okrepljena pomoč agencije FRONTEX; vztraja, da bi morali ukrepi vračanja potekati ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;

Močnejša svetovna akterka

107.  poudarja, da je pomembno podpreti skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) s pristnim notranjim trgom na področju obrambe in varnosti, poglobljenim sodelovanjem med evropskimi obrambnimi industrijami, konkurenčno tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe in pristopom do raziskav in razvoja ter javnih naročil na področju varnosti in obrambe, ki bi temeljil na večjem sodelovanju; poudarja, da mora Komisija pripraviti predlog o vzpostavitvi sistema za zanesljivo oskrbo po vsej Evropi, ki je bistven za razvoj, podporo in prenos kritičnih obrambnih zmogljivosti in je izraz solidarnosti in zaupanja med državami članicami; izraža polno podporo sprožitvi pripravljalnega ukrepa za raziskave, povezane s skupno varnostno in obrambno politiko, in pilotnemu projektu, ki ga je predlagal Parlament;

108.  meni, da morajo obramba in spodbujanje svobode, podpora našim zaveznikom ter preprečevanje grozodejstev ostati v središču smotrov zunanje politike, vključno z obrambo pravic preganjanih pripadnikov verskih in drugih manjšinskih skupin;

109.  opozarja na svoje stališče, da bi Komisija za doseganje rezultatov morala uvesti revidirano evropsko sosedsko politiko, s celovitim in skladnim pristopom med zunanjim delovanjem in notranjimi politikami; poziva k pregledu evropske sosedske politike, v okviru katerega je treba obravnavati naslednje točke: (a) razlikovanje in „več za več“; (b) obveznosti, ki bi presegale sosedstvo; (c) podpora demokraciji, pravosodnim reformam, pravni državi in izgradnji institucionalnih zmogljivosti; (d) raznolika ponudba: prednostni sektorji, (e) varnostna razsežnost; (f) spodbujanje regionalnega povezovanja;

110.  meni, da je treba jasno razlikovati med sosedsko in širitveno politiko; je prepričan, da je bila širitev ena od zgodb o uspehu Evropske unije in da bi bilo treba z njo nadaljevati z določitvijo prednostnih reform v državah kandidatkah in njihovim objektivnim spremljanjem vse do konca mandata, da bi ohranili motivacijo teh držav in zmožnost EU, da širi svoje vrednote; ponovno poudarja, da lahko te države motivira le takšen pristop;

111.  poziva, naj se več pozornosti nameni medverskemu dialogu, katerega cilj je analiziranje in razumevanje verskih dogodkov, da bi se spodbujala strpnost in aktivno sodelovanje v okviru zunanje politike EU proti nasilni in ekstremistični radikalizaciji;

112.  vztraja pri podpori delu mednarodnih partnerjev za zagotovitev dolgoročne stabilnosti, miru in političnih reform v državah južnega in vzhodnega sosedstva ter podpira želje teh držav po vzpostavitvi tesnejših vezi z EU, tudi držav kandidatk, ki si prizadevajo izpolniti merila za članstvo v EU, ki med drugim vključujejo gospodarske, politične in socialne reforme ter spoštovanje človekovih pravic in pravne države;

113.  meni, da so nedavni pretresi na kitajskem finančnem trgu pomembna prelomnica za kitajski razvojni model in da je potrebno tesno sodelovanje med EU in Kitajsko, če naj se tako ena kot druga stran izogneta morebitnim negativnim posledicam za trgovino; poziva Komisijo in visoko predstavnico, naj preučita možnost posodobitve strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ocenita finančna tveganja in okrepita medsebojno sodelovanje, da bi zagotovili boljši dostop do trga na podlagi vzajemnosti, kar bo koristilo tako EU kot Kitajski;

114.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami sprejme niz merljivih ukrepov za izkoreninjenje praks, ki so škodljive za ženske in dekleta, vključno s porokami otrok in prisilnimi porokami, pohabljanjem ženskih spolnih organov, zločini iz časti, prisilno sterilizacijo, posilstvi v konfliktih, kamenjanjem in vsemi ostalimi oblikami krutega ravnanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi izboljšala podporo za žrtve takšnega krutega ravnanja;

Razvojna politika

115.  poudarja, da mora Komisija v evropskem letu razvoja doseči oprijemljive rezultate, in jo poziva, naj oblikuje in predstavi akcijski načrt za izvajanje evropskega soglasja o humanitarni pomoči, s čimer bi zagotovila skladnost in neprekinjeno skupno izvajanje svojih zavez glede humanitarnih načel človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti;

116.  poudarja, da je treba razvojno pomoč usmeriti v prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja, vzpostavitev pravne države, boj proti korupciji, nedovoljenim kapitalskim tokom, pranju denarja ter izogibanju plačevanja davkov in davčni utaji ter v povečanje preglednosti in odgovornosti vseh deležnikov, vključno z nacionalnimi vladami držav v razvoju in zasebnim sektorjem; zato poziva Komisijo, naj oblikuje celovito strategijo in akcijski načrt za reševanje te težave v državah v razvoju, da bi zagotovili tudi prilagoditev agende EU za razvojno sodelovanje ter nadgradili pogojevanje; tako bi boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam postal učinkovit;

117.  opominja na dejstvo, da so mala in srednja podjetja gonilna sila ustvarjanja delovnih mest in bogastva v državah v razvoju, saj ustvarjajo približno 90 % delovnih mest; poziva Komisijo, naj pomaga pri podpori MMSP ter se osredotoči na sodelovanje s partnerskimi vladami, da bi izvedli reforme za zmanjšanje regulativnih bremen, boj proti korupciji in davčnim utajam, razvoj javnofinančnega upravljanja in uspešne javne institucije, v zvezi s tem za spodbujanje podjetniškega in inovativnega duha ter dodatno povečanje dostopa do mikrokreditov in mikrofinanciranja;

118.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na krhke države in pripravi strategije za vzpostavljanje miru in izgradnjo države; poudarja, da je nujno treba sodelovati v strukturnih in dolgoročnih partnerstvih, ki dajejo prednost vzpostavitvi pravne države in demokratičnih institucij v teh državah;

119.  poziva k večjim naložbam v dostopanje do izobraževanja v izrednih humanitarnih razmerah kot način zaščite otrok v kriznih situacijah, kar odraža tudi potrebo, da se premosti vrzel med človekoljubno in razvojno pomočjo tako, da se povečajo pomoč, obnova in razvoj;

Unija demokratičnih sprememb

Institucionalna vprašanja

120.  poziva Komisijo, naj prilagodi zakonodajo vseh še nezaključenih predlizbonskih aktov (v okviru regulativnega postopka s pregledom) Lizbonski pogodbi, kar zadeva delegirane in izvedbene akte;

121.  ponavlja zahtevo, da naj Komisija na podlagi člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži predlog uredbe o zakonu Evropske unije o upravnem postopku;

122.  poziva Komisijo, naj si kot prednostno nalogo zada sprostitev revizije uredbe o dostopu do dokumentov in da sprejme nadaljnje ukrepe na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v več zaporednih resolucijah o preglednosti in dostopu do dokumentov;

123.  odločno podpira pobudo o obveznem registru za preglednost, ki bi temeljil na medinstitucionalnem sporazumu; ponavlja svoj poziv za zakonodajni predlog;

124.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ob upoštevanju pravnih argumentov, ki jih je nedavno oblikovalo Sodišče Evropske unije;

125.  poziva Komisijo, naj oceni nizek odstotek uspešnih evropskih državljanskih pobud, kar negativno vpliva na sprejemanje tega instrumenta nadnacionalne participativne demokracije pri državljanih, in naj zagotovi, da bodo odločitve o dopustnosti evropskih državljanskih pobud ustrezale pravni pristojnosti EU, ter pričakuje, da bo Komisija ustrezno spremljala vsako uspešno evropsko državljansko pobudo, saj se je k temu zavezala, in da bo na splošno obravnavala slabosti in omejitve tega instrumenta, zlasti z olajšanjem postopka in izboljšanjem precej birokratskih in dolgotrajnih postopkov, kar naj bi bilo del skorajšnjega pregleda in morebitne spremembe uredbe o evropski državljanski pobudi, da bi jo preobrazili v verodostojno orodje za oblikovanje programskih usmeritev;

o
o   o

126.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

Pravno obvestilo