Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2214(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0279/2015

Predložena besedila :

A8-0279/2015

Razprave :

PV 27/10/2015 - 14
CRE 27/10/2015 - 14

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.9
CRE 28/10/2015 - 7.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0383

Sprejeta besedila
PDF 301kWORD 165k
Sreda, 28. oktober 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Strategija EU za jadransko-jonsko regijo
P8_TA(2015)0383A8-0279/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (2014/2214(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) ter akcijskega načrta, ki ga spremlja, in podpornega analitičnega dokumenta,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2014 o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in zadevnih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357) in strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo: raziskave, razvoj in inovacije v MSP (raziskovalno mnenje na zaprosilo italijanskega predsedstva EU),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) (raziskovalno mnenje),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 26. junija 2014 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij na lastno pobudo z dne 11. oktobra 2011 z naslovom „Teritorialno sodelovanje v Sredozemlju prek jadransko-jonske makroregije“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje“ (COM(2012)0713),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 o prispevku regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2011)0017),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (Aarhuška konvencija),

–  ob upoštevanju Anconske izjave, sprejete na konferenci za razvoj in varnost v Jadranskem in Jonskem morju, ki je potekala 19. in 20. maja 2000,

–  ob upoštevanju konference za ustanovitev jadransko-jonske evroregije, ki je potekala v Pulju 30. junija 2006, in izjave o začetku pobude za oblikovanje jadranske strategije, sprejete na skupščini jadransko-jonske evroregije, ki je potekala v Splitu dne 22. oktobra 2009,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom „New Role of Macro-Regions in European Territorial Cooperation“ (Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je junija 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom „Adriatic and Ionian region: Socio-Economic Analysis and Assessment of Transport and Energy Links“ (Jadranska in jonska regija: socialno-ekonomska analiza in ocena prometnih in energetskih povezav, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ribištvo (A8-0279/2015),

A.  ker makroregionalne strategije pomenijo nov model upravljanja na več ravneh, pri čemer je za uspešno izvajanje in dosego ciljev bistveno sodelovanje deležnikov, ki predstavljajo evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno raven, ekonomske in socialne partnerje in organizacije civilne družbe, ter povezanost med različnimi politikami in programi; ker imajo regionalni in lokalni organi pomembno vlogo pri spodbujanju demokracije, decentralizacije ter večje lokalne in regionalne avtonomije;

B.  ker sta nekdanji strategiji za Baltsko morje in Podonavje zadevnim regijam prinesli veliko koristi, potrdili uspeh mehanizmov EU za sodelovanje in zagotovili koristne izkušnje za razvoj novih makroregionalnih strategij;

C.  ker narašča zanimanje regij za to sodobno obliko regionalnega sodelovanja in z njo povezanim modelom upravljanja; ker je to pred kratkim veljalo zlasti za gorske regije, kot so Karpati in Alpe, kjer je treba zaradi naravnih ovir izvajati specifično regionalno politiko;

D.  ker je makroregionalna strategija kot celovit okvir (ki zadeva države članice EU in tretje države na istem geografskem območju), ki ga je potrdil Evropski svet, strategija EU;

E.  ker so med državami, vključenimi v to strategijo, zlasti med državami članicami EU in tretjimi državami, velike socialno-ekonomske razlike;

F.  ker je bila na podlagi večjega zanimanja držav v jadransko-jonski regiji za sodelovanje in opredelitev skupnih ukrepov za obravnavanje izzivov z izkoriščanjem možnosti, ki jih ima regija, ter na podlagi njihovega stalnega prizadevanja za doseganje sinergije sprejeta strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR);

G.  ker je makroregionalne strategije mogoče razumeti kot orodje evropskega povezovanja in večje teritorialne kohezije, ki temelji na prostovoljnem sodelovanju med državami članicami in sosednjimi državami, ko gre za obravnavanje skupnih izzivov; ker je strategija EUSAIR nova oblika regionalnega sodelovanja, ki lahko udeleženim državam kandidatkam in možnim državam kandidatkam pomaga na poti v EU, ter pomemben sestavni del širše sredozemske politike EU, ki jo izraža Unija za Sredozemlje; ker je EUSAIR kot del regionalne politike EU orodje za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, saj so njeni glavni cilji zmanjševanje neskladij med regijami, spodbujanje dejanske konvergence ter rasti in zaposlovanja;

H.  ker je Jadransko morje zaradi njegove polzaprte lege še posebej občutljivo na onesnaževanje in ima netipične hidrografske značilnosti, denimo dejstvo, da se globina in obala na severnem in južnem delu zelo razlikujeta; ker si obalne države delijo ribje staleže, zaradi česar je obnavljanje staležev pod nenehnim pritiskom; ker bi morali biti ukrepi v sklopu prihodnje okvirne uredbe o tehničnih ukrepih v reformirani skupni ribiški politiki oblikovani na regionalni ravni in prilagojeni posebnostim tega območja ter njegovih morskih virov in ribištva;

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo in spremljajoč akcijski načrt; meni, da je to pomemben korak v razvoju tega dela Evrope; poudarja, da je bila strategija EUSAIR oblikovana zato, da bi posegom EU, nacionalnih ali regionalnih organov ali zasebnih sektorjev dodala vrednost na način, ki bi bistveno okrepil delovanje makroregije; poudarja možnosti, ki jih strategija zagotavlja za države kandidatke in možne države kandidatke v regiji; poudarja, kako pomembno je, da strategija temelji na načelih združevanja, usklajevanja, sodelovanja in partnerstva; poudarja pomen načela treh NE: nobene nove zakonodaje, nobenih novih institucij, nobenih dodatnih sredstev, saj so makroregije okviri za pobude za sodelovanje na podlagi sinergij, ki izvirajo iz povezovanja različnih instrumentov politike EU, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

2.  pozdravlja prizadevanja vseh zainteresiranih deležnikov, da bi vzpostavili institucionalno strukturo za izvajanje strategije EUSAIR znotraj sedanjega institucionalnega okvira; spodbuja vse nacionalne, regionalne in lokalne deležnike, naj se popolnoma zavežejo izvajanju projektov, vključenih v to makroregionalno strategijo; poudarja, da je pomembno v vsaki državi udeleženki okrepiti institucionalne zmogljivosti in povečati učinkovitost javnih uprav in storitev ter zagotoviti ustrezne vire in sposobno upravno osebje, ki se bo izrecno ukvarjalo z izvajanjem strategije EUSAIR;

3.  poudarja, da je pri sodelovanju potreben lokalen pristop, in opozarja na dodano vrednost modela upravljanja na več ravneh, ki je potreben za obravnavo pomanjkanja upravnih zmogljivosti in ki ga je mogoče uporabiti za združevanje virov v makroregiji; v zvezi s tem vztraja, da je treba lokalne in regionalne organe vključiti v politične upravne organe ter operativne, tehnične in izvajalske organe strategije, Komisija pa mora ohraniti svojo vlogo v procesu usklajevanja; poudarja, da lahko lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, spodbudi in vključi lokalne dejavnike v postopek odločanja ter pomaga okrepiti občutek poistovetenja prebivalstva s projekti;

4.  poudarja pomen preglednega postopka za sprejetje, spremljanje in ocenjevanje strategije ter pomen odprtosti do civilne družbe in njenega vključevanja ter do vseh zadevnih deležnikov; poudarja, da sta komuniciranje in osveščanje bistvena za udeležbo deležnikov v postopku odločanja ter krepitev podpore javnosti; spodbuja države članice, naj strategiji zagotovijo zadostno prepoznavnost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, razvijejo ustrezno komuniciranje glede ciljev in rezultatov strategije ter spodbujajo usklajevanje in izmenjavo najboljših praks z drugimi sedanjimi in prihodnjimi makroregionalnimi strategijami;

5.  poudarja potrebo, da države, ki niso članice EU, svojo zakonodajo harmonizirajo s posebnim sektorskim pravnim redom, povezanim s strategijo, da bi zagotovile izpolnjevanje ciljev EU ter njihovo redno, zakonito in pravočasno izvajanje na podlagi standardov in predpisov EU; spodbuja vse sodelujoče države, naj oblikujejo možganske truste in organizirajo redna srečanja za izmenjavo najboljših praks, da bi zaščitile postopek in povečale njegovo učinkovitost;

6.  opozarja, da se lahko zaradi občutnega zmanjšanja zasebnih naložb v vseh državah v regiji ter konsolidacije javnih financ in omejene zmogljivosti za naložbe v javnem sektorju pojavijo težave s financiranjem projektov v okviru strategije; poziva države udeleženke, naj ohranijo visoko stopnjo poistovetenja, zavezanosti in vodstva, potrebnih za uspešno izvedbo strategije;

7.  pozdravlja dejstvo, da so v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) in instrumenta za predpristopno pomoč za obdobje 2014–2020 ter zlasti jadransko-jonskega programa sodelovanja za obdobje 2014–2020 (ADRION) zagotovljena znatna potencialna sredstva ter širok nabor orodij in tehničnih možnosti za strategijo; podpira dejstvo, da so na voljo tudi drugi skladi in instrumenti, pomembni za stebre strategije, zlasti programa Obzorje 2020 in Erasmus Plus za vse stebre, instrument za povezovanje Evrope za steber 2, program LIFE za steber 3 in za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa COSME in Ustvarjalna Evropa za mala in srednja podjetja v okviru stebra 4, kakor tudi program INNOVFIN za financiranje inovacij; da bi se ustvarila sinergija med razpoložljivimi skladi spodbuja sodelovanje med nadzornimi odbori programov teritorialnega sodelovanja, ki pokrivajo regijo, upravnim odborom strategije EUSAIR in upravnimi organi evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da bi morala strategija omogočiti učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo obstoječih instrumentov in skladov;

8.  poziva Evropsko komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki so odgovorni za pripravo, upravljanje in izvajanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, naj poudarjajo pomen makroregionalnih projektov in ukrepov;

9.  poudarja, da je pomembno na makroregionalni ravni opredeliti izvedbeno strukturo in usklajevalne mehanizme, da se olajša sodelovanje, vključno s skupnim načrtovanjem, usklajevanjem možnosti financiranja in pristopom od spodaj navzgor; poudarja, da je treba nacionalne in regionalne operativne programe uskladiti s cilji strategije ter EUSAIR, kjer je mogoče, vključiti v programe; meni, da je treba uskladiti in harmonizirati pobude, predloge in projekte, ki zadevajo jadransko-jonsko regijo;

10.  spodbuja Komisijo, Evropsko investicijsko banko (EIB) in države udeleženke, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki so na voljo v okviru na novo ustanovljenega Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za financiranje projektov v regiji, ki bi ustvarili dodano vrednost, spodbudili trajnostni razvoj in ekonomsko ter socialno kohezijo, spodbudili rast, povečali zaposlovanje na makroregionalni ravni ter prispevali k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; v zvezi s tem spodbuja dodeljevanje dodatnih točk makroregionalnim projektom v fazi izbire projektov zaradi njihove nadnacionalne narave;

11.  poudarja, da ni nobenih posebnih sredstev, namenjenih zgolj izvajanju makroregionalnih strategij, in da so močna politična volja, partnerstvo in usklajevanje med državami pogoj za uspeh; zato poziva države v regiji, naj povežejo sklade (evropske strukturne in investicijske sklade, instrument za predpristopno pomoč in Evropski sklad za strateške naložbe) ter prispevke iz nacionalnih virov v okviru Evropske investicijske banke v finančno in naložbeno platformo za podpiranje financiranja projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev strategije; poziva k oblikovanju preglednega in javno dostopnega seznama projektov za jadransko-jonsko regijo, ki bi zagotovil prepoznavnost sedanjih in potencialnih naložbenih potreb in projektov, da se vlagatelji spodbudijo k vlaganju v te projekte;

12.  poziva deležnike, naj izmenjujejo najboljše prakse, upoštevajo pridobljene izkušnje, poiščejo ozka grla v izvajanju makroregionalnih strategij EU in stopnjujejo sodelovanje s sogovorniki iz drugih makroregij, kot so Baltsko morje, Podonavje in alpska regija;

13.  poziva Komisijo, naj odstrani upravne in nefinančne ovire, ki vlagatelje pogosto odvrnejo od naložb v take projekte;

14.  meni, da je treba poiskati načine za vključevanje držav, ki niso vključene v strategijo, a so geografsko in gospodarsko blizu regije, vsaj na ravni posameznih in specifičnih projektov; v zvezi s tem poudarja pomen čezmejnega in čeznacionalnega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter vabi zadevne države članice in regije, naj izkoristijo obstoječe najboljše prakse na tem področju;

15.  ponovno opozarja na velik vpliv gospodarske krize na regijo in poudarja, da je potrebno redno ocenjevanje strategij, namenjenih gospodarskemu okrevanju; poudarja, da so države regiji na različnih stopnjah razvoja in imajo različne potrebe; poziva Komisijo, naj poudari pomen vzpostavitve pogojev za zmanjšanje socialno-ekonomskih razlik med posameznimi državami; podpira reforme v manj razvitih državah in v zvezi s tem spodbuja izmenjavo znanja, izkušenj in praks;

16.  poudarja, da je treba spodbujati, obnoviti in poglobiti kulturno, znanstveno in izobraževalno sodelovanje, tudi s povečanjem obsega akademske mobilnosti študentov in zaposlenih na univerzah; poudarja, da so znanost in inovacije poglavitne za pametno, vključujočo in trajnostno rast; poudarja soodvisnost znanstvenega in kulturnega sodelovanja z rastjo gospodarske dinamike in ravni raznolikosti in trajnostnosti turizma v regiji;

17.  pozdravlja zastopanost Evropskega parlamenta v upravljavskih organih EUSAIR; poziva Komisijo, naj analizira skupna prizadevanja držav v regiji (držav članic EU in tretjih držav) ter dejansko sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, ko gre za doseganje ciljev strategije;

18.  opozarja na precedenčne primere v okviru drugih makroregionalnih strategij EU in poziva k podpiranju različnih vrst ukrepov v okviru pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, od študij do začetnega kapitala za pripravo projektov na različnih prednostnih področjih;

19.  meni, da je treba v fazi izvajanja strategije njena splošna načela, zlasti pa zadeve v zvezi z varstvom okolja in izboljšanjem naravnih virov, nujno upoštevati pri vseh štirih stebrih, tudi zato, da bi zagotovili celovit pristop k zapletenim in raznolikim izzivom makroregije;

20.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti območjem iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot so otoki in hribovite in podeželske regije, da bi ugotovili in sprostili njihov specifičen potencial, zlasti na področju turizma, ter pri tem spoštovali področja ukrepanja in prednostne naloge, opredeljene v tem poročilu; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo evropskega leta otokov in gora;

21.  meni, da je treba najti načine, kako naj države udeleženke vključijo druge pomembne stebre, ki bi lahko ustvarili razvojne koristi za območje, denimo kmetijstvo zaradi izjemnih geoklimatskih pogojev, biotske raznovrstnosti ter možnosti za ustvarjanje sinergijskih usklajenih učinkov in nadaljnje rasti; priporoča tesno sodelovanje in usklajevanje celine, obalnega območja in otokov, da se dosežejo sinergije med projekti za čisto energijo in proizvodnjo zdrave hrane;

22.  opozarja na pomen ustreznega poročanja o izvajanju strategije in ocenjevanja slednjega; v zvezi s tem poziva države udeleženke, naj skupaj s Komisijo zberejo zanesljive osnovne podatke in za vsak steber določijo konkretne cilje, ki bodo vsako leto ocenjeni in javno dostopni;

23.  poziva k celostnemu in integriranemu evropskemu pristopu k migraciji; poudarja, da se regija spopada z resnimi migracijskimi izzivi in obžaluje vse tragedije v Sredozemlju; odločno meni, da je treba pri soočanju s temi izzivi in izvajanju azilne politike uvesti pomembne spremembe v zvezi s solidarnostjo med državani članicami; poudarja potrebo po preučitvi splošne strategije o sodelovanju s tretjimi državami; obžaluje nezadostno sodelovanje med državami članicami EU v zvezi z migracijskimi izzivi; spodbuja izmenjavo dobrih praks pri sprejemanju migrantov in opozarja, da je nujno treba posebno pozornost nameniti socialnim in humanitarnim vprašanjem, s katerimi se sooča regija, tudi zaradi možnosti ponovne opredelitve prihodnjih prednostnih nalog EUSAIR;

24.  pričakuje nov zagon za krepitev miru in varnosti v jugovzhodni Evropi;

25.  poziva države k izmenjavi najboljših praks na področju spoštovanja pravic manjšin, da se zagotovi uporaba najvišjih standardov, saj je to z jezikovnega vidika zelo občutljivo območje;

26.  poudarja, da je treba v različnih fazah izvajanja, s pomočjo posebnega programa ter z organizacijsko in tehnično podporo poskrbeti za ustrezno usposabljanje javnih in zasebnih gospodarskih akterjev, članov družbe in različnih delov organizirane civilne družbe;

27.  poziva Komisijo, naj vsaki dve leti Parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju EUSAIR, da se oceni delovanje strategije ter njena dodana vrednost z vidika rasti in delovnih mest, zmanjševanja neenakosti ter trajnostnega razvoja;

28.  spodbuja posebne ukrepe za spodbujanje socialne razsežnosti; poudarja pomen vključevanja prednostnih nalog in ukrepov, ki so namenjeni podpiranju vključevanja invalidov in preprečevanju vseh vrst diskriminacije;

Modra rast

29.  poudarja, da ima regija zaradi edinstvene geografske lege, specifične strukture obale ter bogate morske biotske raznovrstnosti ogromne možnosti za ustvarjanje „modrih“ delovnih mest ter za inovativen in trajnosten gospodarski razvoj in rast, vključno z modrimi tehnologijami, ribištvom in akvakulturo ter boljšim pomorskim in morskim upravljanjem in storitvami;

30.  se zavzema za modro gospodarstvo kot rešitev za gospodarsko krizo, saj spodbuja odpiranje novih delovnih mest in gospodarski razvoj, zlasti delovna mesta za ženske in mlade v obalnih in otoških državah; meni, da strategije EU za jadransko in jonsko regijo ni mogoče izvajati brez upoštevanja koncepta modrega gospodarstva, ki z varstvom okolja povezuje gospodarske sektorje, vezane na morje in oceane, akvakulturo, pomorski in rečni promet ter turizem;

31.  poziva Komisijo in države, vključene v strategijo, naj zagotovijo spodbude, s katerimi bi mlade pritegnili v opravljanje poklicev v ribištvu in akvakulturi v jadransko-jonski regiji;

32.  poziva k usklajevanju politike in harmonizaciji strateških ciljev in skupnih projektov v skladu z vrednotami, načeli in cilji skupne ribiške politike;; poleg tega spodbuja pomoč razvoju trajnostnega ribiškega sektorja in proizvodnje tradicionalne zdrave hrane; poziva k oblikovanju lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki bi lahko služile kot naravno orodje za diverzifikacijo ribištva; poudarja, da so za trajnostno in dobičkonosno ribištvo in akvakulturo potrebne okrepljena vključenost deležnikov v splošno upravljanje ter izboljšane in diverzificirane ribiške dejavnosti;

33.  meni, da modra rast vključuje zelo raznolike sektorje in podjetja ter da je zato za njen razvoj v vseh teh sektorjih potrebna visoko usposobljena delovna sila; poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj v svojih programih za usposabljanje spodbujajo različne sektorje modre rasti ob upoštevanju sistemov vseživljenjskega učenja in usposabljanja za zaposlene; opozarja na zapletenost dejavnosti, sektorjev in disciplin socialno-ekonomskih sistemov, vključenih v modro rast, in zato meni, da je izredno pomembno, da države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, sprejmejo politike trga dela, da bi izboljšale zmožnost prilagajanja spremembam, inovativnost in multidisciplinarnost, prilagodile usposabljanje človeškega kapitala in zvišale stopnjo udeleženosti žensk;

34.  poudarja pomen močnejše in resnične povezave med strategijo EU 2020 in tremi stebri (zlasti s stebrom modre rasti) strategije EUSAIR na podlagi akcijskega načrta Evropske komisije; vidi akcijski načrt kot enega od rezultatov pristopa strategije, ki opredeljuje konkretne prednostne naloge za makroregijo; poudarja, da je na podlagi tega vsak ukrep ali projekt izbran v obsežnem postopku posvetovanja od spodaj navzgor ob sodelovanju različnih deležnikov iz jadransko-jonske regije, ki predstavljajo nacionalne, regionalne in lokalne organe, socialne partnerje, pa tudi zasebni sektor, socialno gospodarstvo, akademski svet in civilno družbo;

35.  spodbuja povezovanje in sodelovanje med javnimi in zasebnimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi pomembnimi deležniki v morskih in pomorskih panogah s ciljem spodbujanja inovacij in polnega izkoriščanja sinergij; meni, da bi morali ukrepi v okviru stebra za modro rast temeljiti na nacionalnih in regionalnih strategijah raziskav in inovacij za pametno specializacijo, da bi tako zagotovili učinkovitejše in uspešnejše naložbe; poziva države in regije, naj sodelujejo pri platformi S3 Komisije, da bi izkoristile pomoč za razvoj, izvajanje in pregled strategij pametne specializacije; v zvezi s tem meni, da sta nujno potrebna boljši dostop do posojil za mala in srednja podjetja ter izboljšanje obstoječih poslovnih omrežij (skupin) s postopkom internacionalizacije, da se ustvarijo nova kakovostna in trajnostna delovna mesta;

36.  podpira vzpostavitev skupne oznake kakovosti za visokokakovostne morske prehranske izdelke iz regije, da bi okrepili njihovo konkurenčnost;

37.  poudarja pomen socialnega dialoga in vključenosti predstavnikov civilne družbe v dejavnosti za izgradnjo zmogljivosti v sodelovanju z javnimi organi; meni, da bi bilo to mogoče doseči z vzpostavitvijo stalne platforme na makroregionalni ravni in na regionalni ravni v vsaki državi članici za zastopanje socialnih in ekonomskih partnerjev, podobno kot je bilo že storjeno za univerze, gospodarske zbornice in mesta;

38.  poudarja pomen morskih in pomorskih raziskav ter večjega sodelovanja na tem področju med raziskovalci ter med državami članicami in regijami, ki so vključene v strategijo EUSAIR, da bi premostili sedanje vrzeli med državami članicami ter okrepili konkurenčnost obalnih območij in ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih lokalnih delovnih mest;

39.  z zaskrbljenostjo opazuje hitro zmanjševanje staleža rib v Jadranskem in Jonskem morju, ki je posledica čezmernega ribolova ter nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, ter druge velike nevarnosti za vse morsko življenje; poudarja, da je ribištvo ena ključnih gospodarskih panog obalnih območij in otokov; zato meni, da je treba zaščito in ohranitev staleža rib ter morskih ekosistemov obravnavati kot glavni cilj strategije, v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa, vključenega v skupno ribiško politiko; poudarja, da je treba v prehodnem obdobju podpreti prilagajanje na omejitve ribolova s subvencijami Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za nakup nove opreme; poziva k sprejetju odločnih ukrepov, da se ribiška zakonodaja tretjih držav uskladi z zakonodajo EU, za izmenjavo podatkov, za skupne platforme za spremljanje in večletne načrte za upravljanje ribištva ter za prizadevanja za razvoj trajnostne akvakulture in njenih velikih možnosti, da se napaja iz obnovljivih virov energije;

40.  opozarja, da bi morale biti komercialno izkoriščane ribe in lupinarji v okviru varnih bioloških meja, s čimer bi dosegli dobro okoljsko stanje in zaščitili dolgoročno trajnost ribiške industrije;

41.  poziva Komisijo, naj evidentira količino ulova v okviru rekreativnega ribolova, da bi se ta dejavnost zakonsko uredila ter bi bile rekreativne in poklicne ribolovne dejavnosti v skladu s cilji največjega trajnostnega donosa;

42.  poziva, naj se celovito raziščejo ribji staleži, zlasti ogroženih vrst, in njihova medsebojna biološka povezanost, saj bi bila ocena stanja zaradi pomanjkanja točnih podatkov nejasna in nezanesljiva; poziva k ohranitvi naravnega drstenja;

43.  poziva k izvajanju projektov, s katerimi bi ocenili učinek posrednega ribolova (zavržene ribiške mreže ali mreže, ki se uporabljajo za gojenje školjk) in prilova zaščitenih vrst, ki jih je treba oceniti in podpirati, saj naj bi bilo samo v Jadranskem morju po nesreči ulovljenih več kot 40 000 morskih želv; meni, da so nujno potrebne okoljske presoje in študije za ublažitev te težave (denimo naprave za izločanje želv);

44.  poziva k močni podpori ladjedelništvu, tudi izdelavi čolnov za prosti čas, zlasti modernizaciji in specializaciji, da bi se ustvarila nova delovna mesta in opravile prilagoditve zahtevam za trajnostno in konkurenčno rast skladno z modrimi tehnologijami;

45.  poziva k močni podpori za proizvodna območja ter za tesno povezovanje in sodelovanje med območji v različnih delih makroregije; podpira izmenjavo dobrih praks v zvezi z najpomembnejšimi izkušnjami v sektorju in med regijami, ki želijo razvijati enak pristop, da bi se spodbudilo vzpostavljanje proizvodnih območij;

46.  poudarja pomen podpiranja in spodbujanja rekreativnega športnega in družinskega ribolova ter povezanosti politik na področju ribištva in turizma (ribolov in ribiški turizem, marikultura), zlasti na otokih, da se ohranijo lokalne kulturne tradicije in pomorski življenjski slog prebivalcev otokov in majhnih obalnih krajev; spodbuja trajnostni mali priobalni ribolov, tradicionalni ribolov in akvakulturo v povezavi z raznoliko kulinarično ponudbo in spodbujanjem lokalnih ribjih tržnic kot najboljši način za zagotavljanje trajnosti in večje podpore priobalni turistični dejavnosti;

47.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja vključevanje ribolova in ribičev v projekte, denimo na področju kulturnega in dediščinskega turizma, ki bi vključevali ribolov in ponovno odkrivanje pomorske dejavnosti in tradicionalnih ribolovnih območij in poklicev;

48.  poudarja pomen socialnega gospodarstva in podjetništva žensk za uresničevanje stebra modre rasti in poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj spodbujajo in podpirajo sodelovanje žensk v vseh ustreznih sektorjih; opozarja na temeljno vlogo malih in mikropodjetij v zadevnih regijah in ozemljih ter poziva države članice, udeležene v strategiji EUSAIR, naj izvajajo dejavne politike za spodbujanje tovrstne gospodarske dejavnosti;

49.  podpira ukrepe za zmanjšanje hidrogeološkega tveganja in tveganja za obalno erozijo;

50.  poudarja pomen raziskovanja in poziva k močni podpori morskim in pomorskim okrožjem;

51.  poudarja, da lahko razvoj akvakulture in marikulture pomembno vpliva ne le na ponovno vzpostavitev biološke raznovrstnosti, temveč tudi na gospodarsko rast v jadransko-jonski regiji;

52.  poziva Komisijo, naj poglobi izmenjavo dobre prakse, denimo na področju trajnosti projektov, ki jih razvijajo obalne akcijske skupine;

Povezovanje regije

53.  ugotavlja, da je boljša prometna in energetska povezanost med državami udeleženkami ter med njimi in njihovimi sosednjimi državami, vključno s pomorskim prevozom, intermodalnimi povezavami z zaledjem in energetskimi omrežji, nujno potrebna za makroregijo in pogoj za njen ekonomski in socialni razvoj; poudarja nezadostno povezanost med obalama Jadranskega morja in vrzel v infrastrukturni mreži na jadransko-jonskem območju;

54.  poziva k zagotavljanju spodbud za vzpostavitev trajnostnih prometnih povezav, ki bodo skrajšale čas potovanja, zmanjšale stroške prevoza in logistike ter omejile zunanje dejavnike; poziva k večjemu strateškemu delu v zvezi z izmenjavo med morjem in kopnim, da se ustvarijo priložnosti za intermodalni prevoz med državami, kohezijo, poveča celotno omrežje in zmanjšajo cestni zastoji in torej emisije CO2; opozarja, da je treba izboljšati pomorsko in pristaniško razsežnost kabotaže, pomorskih avtocest in križarjenj med obalama Jadrana, tako poteh sever–jug kot tudi vzhod–zahod; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju, da se preprečijo zastoji v pomorskem prometu ter izboljšata upravljanje in nadzor nad njim;

55.  spodbuja, naj se uredba o spremljanju emisij iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (Uredba (EU) 2015/757) uporabi za inovacije in vzpostavitev trajnostnega pomorskega prometa v makroregiji z uporabo alternativnih pogonskih motorjev za plovila in goriv, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in izboljšali energijsko učinkovitost v prometnem sektorju;

56.  poudarja pomen povezovanja pomorskih prometnih poti in pristanišč z drugimi deli Evrope in pomen medsebojne povezanosti s koridorji TEN-T; poziva države udeleženke, naj prizadevanja usmerijo v izvajanje projektov, ki so pokriti s sedanjim omrežjem TEN-T, in drugih posegov za njegovo predlagano širitev na jugovzhodno Evropo/vzhodno jadransko obalo, da bi zaprli vrzel v omrežju, ki obstaja na jadransko-jonskem območju; zato poziva vključene države, naj določijo prednostne infrastrukturne projekte z regionalno in evropsko dodano vrednostjo, ter predlaga, naj med drugim posebno pozornost namenijo:

   (i) dokončanju koridorja Baltik–Jadran, vključno s podaljšanjem celotne jonsko-jadranske osi,
   (ii) podaljšanju koridorja Skandinavija–Sredozemlje na sever in jug,
   (iii) vzpostavitvi železniškega tovornega koridorja med Alpami in Zahodnim Balkanom,
   (iv) boljši povezavi med Iberskim polotokom, osrednjo Italijo in Zahodnim Balkanom,
   (v) izvedbi cestnih povezav na Balkanu med sistemom pristanišč in notranjimi državami ter povezavi s koridorjem Ren–Donava,
   (vi) izboljšanju pristaniških zmogljivosti za boljšo povezavo med obema jadranskima obalama ter pripravi skupne strategije upravnih odborov severnojadranskih pristanišč za bolj celovito oskrbovanje srednje Evrope z uvoženim blagom;

57.  poziva k izboljšanju zmogljivosti obstoječe infrastrukturne mreže, zlasti ko gre za obstoječe cestne in železniške povezave v makroregiji, vključno s povezavami „zadnja milja“; poudarja potrebo po čimprejšnjem dokončanju jadransko-jonske avtoceste, ki bo spodbudila gospodarski in socialni razvoj makroregije; opozarja na pomen novih koridorjev, ki združujejo avtoceste, železnice in druge infrastrukture na obeh straneh jadransko-jonskega območja; opozarja na potrebo po večjem usklajevanju, da se preprečijo zastoji v pomorskem prometu ter izboljšata upravljanje in nadzor nad njim;

58.  poziva k razvoju hitre železniške infrastrukture, ki bo povezala dele makroregije in omogočila boljšo povezavo z EU in znotraj EU; opozarja na pomen izboljšanja železniških povezav jadransko-jonske regije ter med obalami Tirenskega morja in jadransko-jonskimi obalami;

59.  poziva države udeleženke, naj izboljšajo svojo pomorsko, železniško in letalsko prometno infrastrukturo ter razvijejo pomorske avtoceste v makroregiji, ki združujejo intermodalni prevoz, zlasti da se zagotovi povezanost z zaledjem, ter naj izboljšajo prometno logistiko, tako da čim bolj izkoristijo najbolj napredne tehnologije in vedno zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in okoljske trajnosti; prav tako poziva države udeleženke k izvedbi študije možnosti za izboljšavo povezljivosti z instrumenti e-mobilnosti, ki omogočajo mednarodno elektronsko izdajanje vozovnic;

60.  poudarja pomanjkanje učinkovitih povezav z otoki; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo boljše povezave, tako da preverijo nove usklajene možnosti, ki imajo dodano vrednost, optimizirajo uporabo tovornih in potniških prog ter vključijo zasebne in javne deležnike, da bi zagotovile povečanje kakovost življenja na teh območjih, ustavile izseljevanje in omogočile izkoristek družbeno-ekonomskih možnosti; poudarja, da je treba izboljšati notranjo komunikacijo na otokih in prometno infrastrukturo za trajnostno mobilnost v notranjosti; poudarja tudi, da je treba zagotoviti ustrezne zdravstvene in izobraževalne programe za prebivalce otokov skozi vse leto;

61.  poziva k izvajanju velikih projektov za razvoj intermodalnih povezav na otokih in si zlasti želi močne podpore za okrepitev strateško pomembnih letališč, tako z vidika infrastrukture kot tudi novih povezav z drugimi regijami v makroregiji;

62.  poziva države udeleženke, naj si še naprej prizadevajo za diverzifikacijo virov energije, s čimer bodo ne le izboljšale varnost preskrbe z energijo v makroregiji, temveč tudi povečale konkurenco in zmanjšale energetsko revščino, kar bo imelo pomembne koristi za gospodarski in socialni razvoj regije; poudarja, da je treba opraviti temeljito oceno okoljskega učinka posegov v energetski sektor; poudarja pomen skupnega načrtovanja naložb v razvoj terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in v manjkajočo mrežo plinovodov v makroregiji, s čimer bi prispevali k večji neodvisnosti in varnosti preskrbe z energijo; poleg tega spodbuja ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, kar bi prispevalo tudi k konkurenčnosti;

63.  spodbuja razvoj energetske infrastrukture, ki bi bila zmožna doseči zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečati energetsko učinkovitost in zagotoviti energetsko varnost makroregije in drugih območij; poleg tega poudarja pomen razvoja in spodbujanja koncepta pametnih mest, kar naj prispeva k dodani vrednosti obstoječe splošne energetske infrastrukture v makroregiji;

64.  priznava velik potencial obnovljivih virov energije v makroregiji, ki je trenutno premalo izkoriščen; poziva k izkoriščanju razpoložljivih obnovljivih virov, kot so sončna in vetrna energija ter energija plimovanja in, kjer je tehnično mogoče, valovanja, v okviru mešance virov za proizvodnjo energije; poudarja trajnost in konkurenčnost potencialnih hidroelektrarn v vseh državah udeleženkah; poziva države udeleženke, naj prispevajo k oblikovanju dobro delujočega in povezanega trga s plinom in električno energijo v makroregiji, ki bo zagotavljal enak dostop do poceni in cenovno ugodne energije; poudarja, da je pomembno okrepiti čezmejne energetske povezave kot podlago za naložbe v energetski sektor, vzpostaviti medsebojno povezano energetsko mrežo EU in odstraniti ovire za čezmejne naložbe v energetski sektor;

65.  podpira skupno načrtovanje in naložbe v energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in plina v makroregiji v skladu z omrežjem TEN-E, ob izvajanju konkretnih projektov, navedenih v seznamu projektov, ki so v interesu Energetske skupnosti;

66.  izraža zaskrbljenost zaradi ponovno obujene težnje po iskanju in izkoriščanju nafte in plina na odprtem morju in na kopnem, kar bi makroregijo izpostavilo veliki nevarnosti za nesreče, ki bi imele resne posledice za okolje, gospodarstvo, tudi ribiški sektor, ter javno zdravje; poudarja, da mora biti vsaka tovrstna dejavnost v skladu s pravili in smernicami Unije glede podnebja in obnovljivih virov energije; poudarja, da je Jadransko morje zaprto, plitvo morje s slabim odvajanjem onesnaževal in z zelo razvitim turizmom na obeh obalah ter da bi morala rast makroregije temeljiti predvsem na turizmu in gospodarskih dejavnostih, povezanih z njegovimi okoljskimi posebnostmi in ekosistemi; poudarja, da je treba dosledno izvajati zakonodajo Unije in mednarodne konvencije s področja okoljske trajnosti in varnosti pomorskih dejavnosti; poziva k celovitemu izvajanju okvirne direktive o pomorski strategiji (2008/56/ES) in direktive o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (2013/30/EU);

67.  poziva k oblikovanju skupnih evropskih standardov za prometno varnost v jadransko-jonski makroregiji;

68.  poudarja, da je treba spodbujati čezmejni zračni prevoz z izvajanjem skupnih projektov, namenjenih zaščiti in krepitvi povezav v makroregiji;

Kakovost okolja

69.  opozarja na bogastvo morskih, obalnih in kopenskih ekosistemov v državah udeleženkah; opozarja, da v Jadranskem morju živi skoraj polovica (49 %) vseh zabeleženih sredozemskih morskih vrst in da je Jadran zaradi plitvosti, omejenih tokov in velikega vpliva rek najbolj nenavadna podregija Sredozemlja; poziva k skupnim prizadevanjem pri sprejemanju vseh možnih ukrepov, kot je uporaba čistih goriv za pomorski prevoz in logistiko, da se ohrani biotska raznovrstnost morskega okolja in nadnacionalnih kopenskih habitatov ter prepreči zmanjšanje onesnaževanja morja in drugih nevarnosti za obalno in morsko biotsko raznovrstnost; poudarja pomen zaščite ogroženih morskih in zemeljskih vrst, kot so sredozemska medvedjica, človeška ribica, ris, beloglavi jastreb in druge, ter poziva države udeleženke, naj za dosego tega cilja izvajajo sorazmerne ukrepe;

70.  poziva k izmenjavi najboljših praks med državami udeleženkami na področju upravljanja naravne in kulturne dediščine, vključno z območji Natura 2000 in območji na seznamu Unesca, da bi razvili trajnostne turistične zanimivosti;

71.  poziva vse države udeleženke, naj združijo sile pri izvajanju pomorskega prostorskega načrtovanja, v skladu z Direktivo 2014/89/EU o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, in celostnega upravljanja obalnih območij, pri čemer naj vključijo različne deležnike (nacionalne, regionalne in lokalne organe, lokalno prebivalstvo, raziskovalno skupnost, nevladne organizacije itd.); meni, da ustrezno skupno upravljanje pomorskega prostora zagotavlja pomemben okvir za trajnostno in pregledno uporabo pomorskih in morskih virov;

72.  poudarja pomen zaščite in ohranjanja rek in jezer v jadransko-jonskem bazenu;

73.  poudarja potrebo po odpravljanju onesnaženosti v preteklosti in čezmejnega onesnaževanja ter čiščenju lokacij, prizadetih zaradi industrijske kontaminacije tal, vode in zraka ter, kadar je to primerno, zaradi onesnaženosti, ki je posledica vojaških spopadov; podpira vse dejavne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti morja zaradi kemičnega in konvencionalnega orožja; pozdravlja zmanjšanje morskih odpadkov (cilj naj bo njihova popolna odprava) v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji, zlasti glede onesnaženja jadranskih otokov z odpadki;

74.  izraža zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzročajo plastični odpadki v morju; poziva Komisijo, naj podpre pobude za pobiranje in recikliranje teh odpadkov; poudarja, da je treba v ta proces vključiti ribiče;

75.  poziva države, naj razvijejo in izvajajo celovite načrte za ponovno uporabo opuščenih industrijskih in vojaških območij; poudarja, da ta območja ne predstavljajo le grožnje okolju, ampak imajo tudi velik ekonomski potencial, ki ostaja neizkoriščen;

76.  poziva k spodbujanju selitve industrije iz urbanih središč in obalnih območij, da bi se tako izboljšala kakovost življenja;

77.  vztraja, da je treba uporabiti vsa obstoječa orodja za uporabo najboljših rešitev na področju ravnanja z odpadki in čiščenja odpadnih voda v regiji v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode v državah članicah EU;

78.  opozarja na različne naravne nesreče in nesreče, ki jih je povzročil človek, ki so prizadele regijo v zadnjih letih; opozarja na problem krčenja gozdov in druga tveganja, povezana s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba v celoti uporabljati horizontalna načela za obvladovanje tveganj za naravne nesreče in prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se izvajal akcijski načrt in prednostne naloge vseh stebrov; spodbuja sodelovanje med hidrometeorološkimi inštituti držav, s čimer bi izboljšali delovanje ob izrednih vremenskih pojavih, posledicah podnebnih sprememb in pri obvladovanju tveganja naravnih nesreč; priznava, da so vode, kmetijstvo in turizem najbolj dovzetni za podnebne spremembe, zato spodbuja sodelovanje med nacionalnimi organi pri vzpostavljanju okvira in podpornega mehanizma za izvajanje ukrepov za prilaganje in blažitev posledic;

79.  poudarja, da je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zlasti v sektorju pomorskega prometa;

80.  poudarja težavo z geografsko in sezonsko neenakostjo pri dostopu do vodnih rezerv ter opazno pomanjkanje vode na otokih in obalnem območju v poletnem času, ko se potreba po vodi bistveno poveča zaradi prihoda velikega števila turistov;

81.  poziva k ustanovitvi regionalnega centra za pripravljenost na nesreče ter oblikovanju skupnega načrta za ukrepanje ob razlitju nafte in drugih dogodkih, ki povzročijo veliko onesnaženje, da bi oblikovali sistem zgodnjega opozarjanja za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzročijo industrijske, prevozne in druge dejavnosti, kot so poplave, požari in dejavnosti izkoriščanja v Jadranskem morju; poudarja, da bi moral biti center neposredno povezan z mehanizmom EU za civilno zaščito; poudarja, da je pomembno z boljšim razumevanjem in izmenjavo najboljših praks ohraniti ekosistem in biotsko raznovrstnost regije;

82.  poziva države, ki niso članice EU, naj pospešijo izvajanje sektorskega pravnega reda (kot je okvirna direktiva o vodah), da bi lahko v prihodnosti pristopile k Uniji;

83.  odločno poziva države članice, naj se posvetujejo s pristojnimi oblastmi sosednjih držav in lokalnih skupnosti v makroregiji, zlasti ko gre za gospodarske dejavnosti, za katere velja presoja vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje;

Trajnosten in konkurenčen turizem

84.  poudarja izjemen pomen turizma za evropsko gospodarstvo in razvoj socialne kohezije v EU, zlasti za sredozemske države in regijo kot celoto; poudarja, da je treba razviti nove pristope kot prispevek k zmanjšanju sezonske odvisnosti, v skladu z vplivom turizma na okolje in trajnostjo turizma; poziva k večji podpori pri financiranju turističnih projektov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih virov;

85.  poziva k nujnemu izboljšanju čezmejnih cestnih povezav, da bi povečali konkurenčnost turizma, saj slabe povezave povzročajo ozka grla v prometu in dolge zamude; poudarja, da je za potrebe turizma nujno treba izboljšati obstoječo infrastrukturo zračnega prometa in pomorsko povezavo med obema obalama Jadrana;

86.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo obstoječih letališč v makroregiji, da bi se izognili prekomernemu zbiranju potnikov na le nekaj letalskih vozliščih, ter podpirati trajnostne in bolj uravnotežene turistične tokove v različne kraje;

87.  priznava, da sta bogata kulturna in naravna dediščina (vključno s kulturnimi dejavnostmi, kot so kino, gledališče in glasba) največji prednosti regije, na katerih sloni turizem; opozarja, da so v vseh državah udeleženkah številna zavarovana območja, vpisana v seznam Unesca, in območja omrežja Natura 2000; meni, da kljub pomembnemu prispevku turizma h gospodarstvu njegove možnosti niso v celoti izkoriščene, zlasti zaradi poudarjene sezonskosti in pomanjkljivosti na področju inovacij, trajnosti, prometne infrastrukture, kakovosti turistične ponudbe, spretnosti in znanj vključenih deležnikov ter odgovornega upravljanja turizma; v zvezi s tem poziva države udeleženke, naj sprejmejo politike za zagotavljanje ustreznih povezav in turističnih storitev tako med poletno sezono kot zunaj nje, da bi diverzificirale turistične tokove in zagotovile prisotnost turistov v vseh letnih časih; poudarja pomen povezovanja turizma z naravno, kulturno in umetniško dediščino;

88.  spodbuja države članice, naj podpirajo trajnostne rešitve mobilnosti v turističnem sektorju ter s tem izboljšajo kakovost turističnih storitev in povečajo doseg sektorja;

89.  priznava pomen nacionalnih in naravnih parkov ter zaščitenih območij kot temeljev prihodnjega izobraževanja državljanov o vprašanjih okoljske zaščite in boja proti podnebnim spremembam;

90.  poudarja, da je sodelovanje med državami nujno za nadaljnji razvoj turizma v regiji; spodbuja oblikovanje strategij turizma za Jadransko in Jonsko morje, ki temeljijo na trajnosti ter državam omogočajo izkoriščanje sinergij in obravnavo skupnih izzivov na makroregionalni ravni; meni, da je nujno delati z združenimi močmi za povečanje prepoznavnosti destinacij v jadransko-jonski regiji;

91.  odločno poziva Evropsko komisijo, države udeleženke ter lokalne in regionalne oblasti, naj ukrepajo, da bi spodbudile deležnike k izboljšanju turistične infrastrukture;

92.  poudarja, da je pomembno podpirati kulturne in ustvarjalne dejavnosti ter zlasti razvoj in vključevanje podjetniških dejavnosti na področjih glasbe, gledališča, plesa in filma; poziva k organiziranju festivalov, konvencij in kulturnih prireditev, ki spodbujajo vključevanje;

93.  opozarja, da je treba omogočiti lažji dostop do pomoči in financiranja malih in srednjih podjetij, ki so bistvenega pomena za turistični sektor; spodbuja deležnike v regiji, naj sodelujejo v Evropski podjetniški mreži, da bi delili izkušnje, se mrežno povezovali in našli čezmejne partnerje;

94.  poudarja pomen projektov pametne specializacije in pametnih skupnosti, ki vključujejo izkoriščanje obstoječih inovacijskih platform, kot je vzpostavitev jadransko-jonskega območja ustvarjalnosti;

95.  podpira razvoj razvejane turistične ponudbe, ki vključuje turistične tematske parke in poti ter kulturni, kmečki, zdravstveni, medicinski, navtični, enogastronomski, konferenčni in športni turizem, vključno s kolesarjenjem, golfom, potapljanjem, pohodništvom, smučanjem, planinarjenjem in športi na prostem, da se spodbuja turizem skozi vse leto in izboljša konkurenčnost turističnih destinacij; podpira razvoj podeželskega turizma, da bi se zmanjšal pritisk na glavna turistična središča in ozko obalno območje, kar bi prispevalo k preseganju sezonskosti; podpira širjenje turističnih dejavnosti v zaledje z oblikovanjem integriranih turističnih proizvodov, ki vključujejo tudi najpomembnejše zanimivosti v makroregiji in njenih glavnih mestih;

96.  poudarja, kako pomembna je skladnost upravljanja turizma in infrastrukture ter da je treba izboljšati kakovost in raznolikost storitev in priložnosti, pri tem pa upoštevati posebne značilnosti regije; poudarja tudi pomen spodbujanja in ohranjanja lokalne in regionalne tradicije;

97.  poudarja pomen preučevanja nadomestnih poti in poslovnih modelov ter boljšega povezovanja ponudb križarjenja z lokalnimi prebivalci in izdelki ter meni, da bi se tako lahko boljše reševala netrajnostna prezasedenost in boljše izkoristil ves potencial z več trajnimi ekonomskimi koristmi za lokalna gospodarstva; priznava pomen razvijanja in označevanja makroregionalnih turističnih poti s pomočjo zemljevidov in dodatnega oglaševanja obstoječih poti;

98.  zagovarja izkoriščanje najbolj značilnih sklopov proizvodov območja za potrebe turizma ter razvoj programov promocije in trženja;

99.  poudarja potrebo po resnični intermodalnosti prevoza z uporabo integrirane mreže storitev in stičišč, da bi se razvil kakovosten ekoturizem;

100.  poziva k razvoju jadransko-jonske listine, ki bo vsebovala merila, načela in smernice za spodbujanje trajnostnega turizma z uporabo evropskega sistema kazalnikov turizma za ocenjevanje turističnih destinacij, da bi se izboljšal njihov trajnostni razvoj;

o
o   o

101.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav udeleženk v strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (Hrvaška, Grčija, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija).

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(3) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 1.

Pravno obvestilo