Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2241(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0258/2015

Predložena besedila :

A8-0258/2015

Razprave :

PV 29/10/2015 - 5
CRE 29/10/2015 - 5

Glasovanja :

PV 29/10/2015 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0391

Sprejeta besedila
PDF 312kWORD 169k
Četrtek, 29. oktober 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Novi izzivi in strategije za spodbujanje turizma v Evropi
P8_TA(2015)0391A8-0258/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi (2014/2241(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike" (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu" (COM(2014)0086),

–  ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije z naslovom "Varnost turističnih nastanitvenih storitev" (COM(2014)0464),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU" (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(2),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. maja 2003 o dostopnosti kulturne infrastrukture in kulturnih dejavnosti za invalide(3),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 195,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0258/2015),

A.  ker morajo ukrepi, sprejeti na ravni EU na podlagi člena 195 PDEU, dopolnjevati ukrepe držav članic na področju turizma, pri čemer je izključena morebitna harmonizacija zakonov;

B.  ker je turizem ključno področje potencialne rasti evropskega gospodarstva, ki ustvarja več kot 10 % BDP Evropske unije, če upoštevamo sektorje, ki so povezani s turizmom; ker je turizem tudi gonilo obsežnega zaposlovanja, saj neposredno zaposluje 13 milijonov delavcev, kar je torej najmanj 12 % delovnih mest v EU;

C.  ker je Evropa kot turistična destinacija na prvem mestu v svetu s tržnim deležem 52 %; ker statistični podatki kažejo, da se prebivalci EU na večino svojih potovanj še vedno najraje odpravijo znotraj EU, in ker naj bi Evropsko unijo po napovedih vsako leto do leta 2025 obiskalo 140 milijonov več mednarodnih turistov;

D.  ker turizem predstavlja eno večjih socialno-ekonomskih dejavnosti v EU, ki močno vpliva na gospodarsko rast, zaposlovanje in socialni razvoj, in ker bi lahko zato pripomogel k odpravljanju zdajšnje gospodarske in zaposlitvene krize;

E.  ker je obalni in pomorski turizem največja pomorska dejavnost v Evropi in predstavlja več kot tretjino pomorskega gospodarstva, ki neposredno vpliva na številne druge sektorje gospodarstva EU in zaposluje 3,2 milijona oseb, večinoma v starosti od 16 do 35 let; ker prav tako velja opozoriti, da je ta sektor vzvod rasti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti v atlantski in sredozemski regiji;

F.  ker prednostne naloge politik s področja turizma prispevajo najmanj k trem prednostnim nalogam Junckerjeve Komisije, in sicer k trajnostni rasti in delovnim mestom, povezanemu enotnemu digitalnemu trgu ter bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu;

G.  ker ukrepi, ki jih je napovedala Komisija v sporočilu z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija, spodbujajo ambiciozni cilj ohraniti prevladujoči položaj Evrope kot turistične destinacije v svetu;

H.  ker v proračunu EU ni posebne vrstice, namenjene turizmu, in ker se ukrepi na tem področju izvajajo v okviru različnih skladov, pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

I.  ker se turizem v Evropi sooča s številnimi novimi izzivi, med drugim z digitalizacijo distribucijskih kanalov in novim sektorjem ekonomije delitve, naraščajočo konkurenco iz nastajajočih, cenejših destinacij tretjih trgov, s spreminjajočim se vedenjem potrošnikov, prehodom na gospodarstvo doživetij, povpraševanjem po kakovostnih storitvah za stranke, potrebo po tem, da se privabi in obdrži usposobljeno osebje, demografskimi spremembami in sezonsko naravo turizma;

J.  ker se lahko oblikovalci politik na področju turizma spopadejo z izzivi, kot so demografske spremembe in sezonska narava turizma, tako da razvijejo produkte in storitve, ki bodo zadostili posebnim potrebam vse večjega števila starejših, ki lahko potujejo zunaj sezone;

K.  ker se MSP v turističnem sektorju srečujejo z velikimi težavami zaradi precejšnjega regulativnega bremena;

L.  ker je promoviranje Evrope s promocijo njenih turističnih destinacij in strategijo blagovne znamke pomembno za okrepitev njene podobe in prepoznavnosti ter konkurenčnosti z vrsto trajnostnih in visokokakovostnih turističnih destinacij ter omogoča, da se evropske destinacije razlikujejo od drugih mednarodnih destinacij, in pomaga privabiti mednarodne turiste, zlasti s tretjih trgov v razvoju;

M.  ker konflikti blizu meja EU, na primer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi teroristične grožnje negativno vplivajo na turistični sektor in je treba zato na nacionalni in evropski ravni ukrepati proti temu;

N.  ker trajnosten, dostopen in odgovoren turizem, ki je v sozvočju z naravo in pokrajino in mestnimi destinacijami ter temelji na učinkoviti rabi virov, trajnostni mobilnosti in varstvu podnebja, pomaga ohranjati lokalno okolje, zlasti v gorskih in obalnih regijah ter na otokih, in prinaša trajne rezultate za regionalno rast, izpolnjuje vse večje zahteve potnikov po kakovosti in pripomore h konkurenčnosti podjetij;

O.  ker ima evropski kulturni turizem pomembno vlogo za promocijo bogate kulturne raznolikosti Evrope, krepitev evropske identitete ter spodbujanje medkulturne izmenjave in multikulturnega razumevanja;

P.  ker imajo regije osrednjo vlogo v pripravi in izvajanju politik na regionalni ravni, ki so povezane s turizmom;

Q.  ker ekonomija delitve pomeni premik k novim poslovnim modelom, ki ga je povzročila hitro spreminjajoča se nova tehnologija, in ker so mnogi udeleženci v ekonomiji delitve del ekonomije potovalnih storitev;

R.  ker ekonomija delitve zelo verjetno pozitivno vpliva na gospodarsko rast in blaginjo, čeprav so informacije o tem razpršene in je zato težko priti do trdnih zaključkov;

S.  ker bi morala biti ponudba storitev visokega standarda in varstvo pravic potrošnikov glavna prednostna naloga vseh, ki opravljajo s turizmom povezane storitve, tudi v sektorju, ki vključuje delitev in uporabo najnovejših internetnih tehnologij;

T.  ker potovanja in turizem predstavljajo enega od sektorjev, na katerega je digitalizacija najmočneje vplivala, in ker se s tem odpirajo številne priložnosti za potovalne agencije ne le v Evropi, temveč tudi v svetu;

Akcijski okvir Komisije

1.  poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju ukrepov, določenih v navedenem sporočilu iz leta 2010, ter o porabi proračunskih sredstev iz strukturnih skladov in v okviru ustreznih programov EU, zlasti okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost in programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) ter posameznih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, in sicer v obliki dejanskega pregleda, vključno z oceno učinkovitosti ukrepov za spodbujanje turizma in utrditev konkurenčnosti turističnega sektorja EU;

2.  pričakuje, da bo Komisija poskrbela, da bo tudi v prihodnje mogoče sredstva iz raznih promocijskih skladov dodeliti za vzpostavitev ugodnih razmer za podjetja v turističnem sektorju EU;

3.  odločno spodbuja Komisijo, naj preuči možnost o posebnem poglavju v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bo namenjeno izključno turizmu, saj bi bilo treba turizem v okviru proračuna in ukrepov bolj obravnavati kot posamezno gospodarsko dejavnost, ne pa ga financirati s sredstvi iz drugih področij politike;

4.  opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) še vedno največji vir zunanjega financiranja za dejavnosti, ki naj bi spodbujale turistični sektor v nekaterih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost tega, kako lokalne uprave koristijo sredstva strukturnih skladov;

5.  poziva Komisijo, države članice, regije in organe, pristojne za turizem, ter podjetja, zlasti MSP, naj čim bolj izkoristijo tudi nove možnosti financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe, zlasti prek nacionalnih in regionalnih investicijskih bank, da bodo ukrepi EU v podporo turizmu bistveno boljši;

6.  podpira Komisijo, naj spodbuja razvoj turističnih pilotnih scenarijev v okviru programa Obzorje 2020;

7.  poziva Komisijo, naj vodnik o finančni podpori prevede v 24 uradnih jezikov EU, da se olajša dostop do informacij o možnostih financiranja, zlasti za MSP, saj so težave pri dostopu do financiranja ena od ovir, s katero se sooča ta sektor;

8.  poziva Komisijo, naj imenuje neodvisne strokovnjake za oceno učinka drugih politik EU na področju turizma ter analizo realne in potencialne grožnje za turizem zaradi konfliktov v sosednjih državah in regijah EU ter naj o tem poroča Parlamentu skupaj s predlogi za ukrepe za povečanje pozitivnega in zmanjšanje negativnega učinka na turizem;

9.  pričakuje, da bo Komisija na podlagi nove uredbe o turistični statistiki predložila pregled posodobljenih podatkov;

10.  ugotavlja, da si je treba še bolj prizadevati za razvoj celostnega pristopa k turizmu in zagotoviti, da se bodo pri oblikovanju in izvajanju drugih politik EU (npr. prometne politike, politike za razvoj podeželja) upoštevali interesi in potrebe tega sektorja;

11.  poziva Komisijo, naj predloži novo strategijo za turizem EU, ki bo nadomestila ali posodobila sporočilo iz leta 2010;

12.  pričakuje, da bo Komisija predložila podrobne izvedbene ukrepe v zvezi z novim sklopom skupnih ukrepov v okviru naslednjega evropskega turističnega foruma;

13.  toplo priporoča, naj Komisija področju turizma prerazporedi dovolj človeških virov, saj je to področje bistven dejavnik gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi; kritizira dejstvo, da temu področju ni dodeljeno dovolj vidno mesto na novem spletišču generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja; poleg tega priporoča, naj bo to spletišče večjezično;

14.  poudarja pomen usklajevanja med službami in oddelki Komisije;

15.  poziva Komisijo, naj preuči zmanjšanje nesorazmernega regulativnega bremena, ki negativno vpliva na konkurenčnost MSP v turističnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj obstoječe regulativno breme zmanjšajo, ne pa še povečujejo;

16.  opozarja Komisijo, da je turizem eden ključnih sektorjev evropskega gospodarstva, zato je treba bistveno izboljšati usklajevanje med državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter finančnimi institucijami ter vzpostaviti sinergijo med javnim in zasebnim turističnim sektorjem; poziva Komisijo, naj skuša poiskati mehanizem za učinkovito usklajevanje in sodelovanje v tem sektorju;

17.  meni, da bi morala EU v okviru sodelovanja in dobrega sosedstva pripraviti ukrepe sodelovanja za razvoj turizma v tretjih državah, da bi omogočila uravnotežen razvoj njihovega gospodarstva, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju napetosti na področju medsosedskih odnosov ter povečalo privlačnost regije in dotok turistov;

18.  meni, da bi razglasitev evropskega leta turizma pomagala promovirati raznolikost evropskega turizma in povečati prepoznavnost različnih deležnikov v turističnem sektorju; poziva Komisijo, naj razmisli o tej pobudi;

19.  poziva Komisijo, naj predloži analizo prednosti in slabosti ustanovitve Evropske agencije za turizem;

Promocija znamke/skupna promocija Evrope kot turistične destinacije

20.  odločno spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko komisijo za turizem (ETC), ki združuje nacionalne turistične organizacije, kot del skupnega evropskega pristopa tudi v prihodnje promovira Evropo kot najbolj priljubljeno turistično destinacijo na svetu in naj to promocijo še okrepi; zlasti poziva k izvajanju dolgoročne strategije „destinacija Evropa 2020“, ki sta jo februarja 2014 začeli Komisija in Evropska komisija za turizem in ki vključuje vrsto ukrepov za trženje, promocijo blagovne znamke in promocije Evrope kot turistične destinacije;

21.  poziva zlasti k oblikovanju blagovne znamke „destinacija Evropa“, ki bi dopolnjevala in okrepila promocijske dejavnosti turističnih organizacij, ki delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in čezmejno, ter evropske turistične industrije za boljšo prepoznavnost in konkurenčnost evropskih nacionalnih, regionalnih in lokalnih turističnih destinacij, zlasti na oddaljenih trgih; poudarja, da je za blagovno znamko „destinacija Evropa“ potreben vključujoč pristop, s katerim se ustvarjajo prednosti za uveljavljene in manj poznane evropske destinacije, obenem pa se ohranja svojska raznolikost različnih evropskih regij, ki se navsezadnje preživljajo prav s svojo teritorialno blagovno znamko, in da je treba v celoti upoštevati pristojnosti držav članic v skladu s členom 195 PDEU;

22.  se zaveda, da je treba v skladu s potrebami in posebnimi zahtevami, ki so jih izrazile države članice, jasno opredeliti skupne cilje in analizirati potencial in dodano vrednost blagovne znake „destinacija Evropa“; meni, da se je zato treba poglobljeno posvetovati z industrijo, turističnimi organizacijami ter regionalnimi in lokalnimi organi; priporoča pripravo priročnika o uporabi te blagovne znamke, v katerem bi morale biti opisane dogovorjene oblike promocije;

23.  priporoča, da bi preučili, kako lahko zasebni sektor sodeluje v tržni strategiji za blagovno znamko „destinacija Evropa“ in kako lahko finančno prispeva k razvoju te strategije in doseganju njenih ciljev; poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev, zato predlaga pripravo programa posebnega javno-zasebnega partnerstva za turizem (SPOT); poziva države članice, naj v ta proces vključijo lokalne in regionalne organe ter naj za doseganje teh ciljev konstruktivno sodelujejo z industrijo;

24.  poziva k okrepitvi blagovne znamke „destinacija Evropa“ kot počitniška regija, ki je na vsem svetu najbolj prijazna do družin, otrok in nasploh vseh generacij;

25.  meni, da mora biti ena ključnih sestavin te blagovne znamke varnost turistov; zato poziva organe držav članice, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo izvedejo strategije (vključno z informacijskimi kampanjami za turiste), katerih cilj naj bo turistom, ki obiščejo evropske turistične destinacije, zagotoviti čim varnejšo izkušnjo;

26.  poudarja, da je treba povečati politično ozaveščenost o tem, da je promocija Evrope v tretjih državah oblika trženja, katere cilj je povečati število tujih turistov, kar manj poznanim destinacijam in državam v gospodarskih težavah, pa tudi celotni EU, prinaša ekonomske koristi; meni, da stroga politika za pridobitev vizumov predstavlja oviro za receptivni turizem iz tretjih držav; pozdravlja ukrepe, ki jih je leta 2014 predlagala Komisija za izdajo novih turističnih vizumov in lažjo mobilnost turistov po schengenskem območju; v ta namen spodbuja Svet, naj hitro sklene dogovor s Parlamentom, da bo lahko EU imela koristi od večjega pritoka turistov iz določenih tretjih držav, kjer je velik potencialni interes za obisk Evrope;

27.  opozarja, da bi morala EU začeti vlagati, da bo pripravljena izkoristiti potencial tretjih držav z velikim številom prebivalcev in gospodarstev v vzponu, zlasti držav BRIK, kjer narašča število turistov, ki potujejo v tujino; poudarja, da potrebujemo pobude za spodbujanje turizma in večjo prožnosti in doslednost glede pridobitve turističnih vizumov in prečkanja meja; poudarja, da je zavzemanje za večje število turističnih platform za pridobivanje vizumov s previdnim pristopom k poenostavitvi vizumskega zakonika pomemben korak za povečanje števila turistov iz držav zunaj Evrope in za večjo prepoznavnost evropskih turistični destinacij; poudarja potencial popotniških vizumov za skupine turistov, ki so že bili v določeni državi, in pomen izvajanja več sporazumov za odpravo vizumov, da bi optimalno izkoristili število mednarodnih turistov; meni, da je ob upoštevanju pravice in obveznosti držav članic, da nadzorujejo vstop prek svojih meja, priporočljivo, da evropske institucije in države članice v okviru skupne vizumske politike razvijejo dolgoročno strategijo za bolj usklajene in poenostavljene postopke za pridobitev vizumov;

Vseevropski in nadnacionalni turistični proizvodi

28.  meni, da bi morali javni in zasebni deležniki okrepiti svoja prizadevanja za razvoj novih nadnacionalnih evropskih turističnih proizvodov, in sicer ob popolnem upoštevanju vloge makroregionalnih strategij pri tem razvoju; ugotavlja, da makroregije, kot je jadransko-jonska, ponujajo posebno naravno, kulturno in zgodovinsko podlago za razvoj takšnih proizvodov; poziva javne in zasebne deležnike baltske, donavske, jadransko-jonske in alpske makroregionalne strategije EU, naj vsak na svojem območju izdelajo skupno strategijo za razvoj turizma;

29.  spodbuja mednarodno sodelovanje pri pripravi nadnacionalnih tematskih itinerarjev (na ravni večjega števila evropskih držav), da bi še podkrepili doživljajske elemente, ki so motivacija za obisk določenih destinacij (opredeljenih na državni ravni), povečali mobilnost turistov med letnim dopustom, dosegli večjo povprečno potrošnjo in razširili platformo za promocijo (zlasti kar zadeva obiskovalce z oddaljenih trgov);

30.  poudarja, da se je s pojavom destinacij zunaj Evrope povečala mednarodna konkurenca; meni, da je zato nadvse pomembno okrepiti sodelovanje med evropskimi destinacijami prek turističnih grozdov in mrež na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter na ravni morskih bazenov;

31.  priznava pomen nadnacionalnih turističnih proizvodov za spodbujanje teritorialne kohezije; zato je prepričan, da bi bilo treba pobude, ki se izvajajo v okvirih institucionaliziranega sodelovanja, podpreti z ustreznimi spodbudami;

32.  poziva države članice, naj promovirajo nove turistične poti z oživitvijo opustelih območij, ulic, železnic, zapuščenih stez in zastarelih poti;

33.  poziva Komisijo in države članice Evropske komisije za turizem, naj podprejo njena sedanja pooblastila za pomoč pri razvoju in promociji ciljno usmerjenih nadnacionalnih in vseevropskih turističnih proizvodov in storitev, skupaj z obalnim in pomorskim turizmom, s pomočjo naprednega portala visiteurope.com; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mogoče do tega portala dostopati tudi na vseh splošno razširjenih mobilnih in prenosnih napravah prek posebej programirane aplikacije;

34.  poleg tega poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje s Svetom Evrope, Evropsko komisijo za turizem in Svetovno turistično organizacijo Združenih narodov ter drugimi mednarodnimi partnerji, da okrepi prizadevanja za razvoj novih nadnacionalnih in vseevropskih turističnih proizvodov;

35.  poudarja, da mora uspešna tržna strategija za promocijo evropskih turističnih proizvodov ustrezati potrebam različnih turističnih segmentov in trgov v tretjih državah, saj je treba upoštevati, da potrošniki danes bolj kot turistično destinacijo iščejo turistično doživetje;

36.  poudarja, da morajo potovalne agencije in organizatorji potovanj promovirati evropsko številko 112 za klic v sili na ustreznih spletnih mestih in elektronskih vozovnicah ter na naših glavnih turističnih destinacijah;

37.  pozdravlja pobudo socialnega turizma Calypso, ki starejšim, mladim, ljudem z nižjimi dohodki in invalidom omogoča, da gredo na počitnice zunaj glavne sezone; poudarja, da bi lahko s to pobudo rešili problem sezonske narave, zlasti na manj poznanih destinacijah;

38.  vseeno meni, da se je treba za rešitev tega problema v Evropi bolj osredotočiti na razvoj ciljno usmerjenih turističnih proizvodov, ki turistom omogočajo posebno turistično izkušnjo in ustrezajo njihovim posebnim potrebam; zato poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira države članice in turistično industrijo, da ustvarijo bolj raznolike in ciljno usmerjene produkte s posebno tematiko, kot so podeželska, kulturna in industrijska dediščina, zgodovina, vera, zdravje, termalne in wellness dejavnosti, šport, vino in hrana, glasba in umetnost, in sicer kot oblika alternativnega turizma, ki danemu območju z diverzifikacijo gospodarstva in zaposlitvijo, ki je manj vezana na sezono, prinaša dodano vrednost; zato spodbuja države članice k primerni uporabi sredstev EU in poziva Komisijo, naj v skladu s tem razširi cilje za ukrepanje v okviru programa COSME; meni, da imajo športni, glasbeni in umetniški festivali velik potencial za mobilizacijo turistov iz Evrope in tujine;

39.  poudarja, da imata raznolikost in večkulturnost Evrope velik potencial za razvoj tematskega turizma ter omogočata usklajeno spodbujanje alternativnega in trajnostnega turizma in kulturnih izmenjav; spodbuja pobude za medsebojno povezovanje turističnih znamenitosti, da bi oblikovali tematske turistične proizvode in poti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba izkoristiti dopolnjevanje in posebne značilnosti različnih evropskih turističnih znamenitosti, da bi turistom ponudili najboljšo možno izkušnjo;

40.  poudarja, da je treba promovirati in izpostavljati bogato evropsko kulturno dediščino, in sicer z uporabo Unescovega seznama svetovne dediščine kot edinstvenega prodajnega predloga, pa tudi z vključitvijo manj poznanih ali težje dostopnih krajev, zlasti ob upoštevanju dejstva, da kulturni turizem predstavlja približno 40 % evropskega turizma in torej bistveno prispeva gospodarski rasti, zaposlovanju, socialnim inovacijam ter lokalnemu in regionalnemu razvoju ter razvoju mest in podeželja, obenem pa zmanjšuje učinek sezonske narave turizma; v tem kontekstu poudarja ključno vlogo sponzoriranja pri vzdrževanju evropske dediščine in pomoči državam članicam pri prevzemanju tega stroškovnega bremena;

41.  meni, da bi lahko promocija kulturnih dogodkov na različnih ravneh prispevala k privlačnosti turističnih destinacij, in zato predlaga, da se preuči možnost o pripravi vseevropskega koledarja dogodkov, ki bi ga objavili na portalu VisitEurope.com, da bi izboljšali storitve obveščanja turistov;

42.  poziva nacionalne turistične organizacije, naj pobudam in nagradam, ki poudarjajo evropsko dediščino, namenijo ustrezno vidnost na spletu in naj spodbujajo promocijske pobude in dejavnosti (kot so znak evropske dediščine in evropske kulturne poti);

43.  ponovno poudarja pomen zaščite in ohranjanja kulturne dediščine pred morebitnimi škodljivimi učinki strukturnih sprememb, ki jih povzroča turizem, in tveganji za kulturno dediščino, ki jih prinaša množični turizem, zlasti med glavno sezono; namenja prednost kakovosti opravljenega dela pred stroški; v zvezi s tem poudarja, kako lahko pokroviteljstvo pripomore k ohranjanju evropske dediščine ter pomaga izravnavati zmanjšanje sredstev iz javnega proračuna v ta namen;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za zaščito ogroženih spomenikov in znamenitosti v Evropi, da bi ohranili in promovirali kulturno dediščino in tako spodbujali kulturni turizem;

45.  poudarja, kako pomemben je evropski kulturni turizem za osebno rast in osebna spoznanja, zlasti med mladimi, promoviranje bogate nacionalne in lokalne kulturne raznolikosti in dediščine Evrope, prispevanje k medkulturnemu učenju, zagotavljanje priložnosti za mreženje, krepitev evropske identitete ter izražanje evropskih vrednot;

46.  poudarja potencial, ki ga ima kulturni turizem za zmanjšanje revščine; v zvezi s tem poziva k spodbujanju ustvarjalnih panog in podeželskega turizma v državah članicah, da bi promovirali izredno kulturno bogastvo Evrope ter se borili proti revščini in brezposelnosti;

47.  poudarja, da bi morali v okviru podpiranja kulturnih prireditev poenostaviti skupni nakup vozovnic in vstopnic;

48.  poudarja, da je številčnost evropskih jezikov – uradnih, dodatnih uradnih, manjšinskih in manj znanih – temelj kulturne dediščine Evrope in ključnega pomena za trajnosten in odgovoren turizem;

49.  ugotavlja, da pomembni zgodovinski dogodki in znamenitosti, na primer tisti v okviru mreže Sites of Conscience, ponujajo priložnost za obravnavo sodobnih izzivov prek občutljive razlage in izobraževalnih programov; spodbuja uporabo kulturne dediščine in turizma, da bi spodbujali medkulturni dialog in zbližali narode Evrope;

50.  poudarja potencial športnega turizma, ki bi lahko v prihodnosti postal eden od najbolj dinamičnih sektorjev v razvijajoči se evropski potovalni industriji, ter poziva k uvedbi posebnih politik za spodbujanje in podpiranje njegovega razvoja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo športne dejavnosti glede privlačnosti evropskih regij za turiste; poudarja priložnosti, ki jih ponujajo potovanja športnikov in gledalcev pred in med športnimi dogodki, s katerimi bi turiste lahko privabili tudi na najbolj oddaljena območja; poudarja, da se potencial športnega turizma še ne izkorišča dovolj;

Kakovost

51.  je prepričan, da mora evropski turizem narediti preskok z modela količinske rasti na model kvalitativne rasti, ki vodi k stalnemu in trajnostnemu razvoju, in da dejansko obstaja potreba po izgradnji turistične industrije, ki bo omogočala ustvarjanje več ustrezno plačanih delovnih mest za kvalificiran kader; meni, da gospodarska diverzifikacija turizma na podeželskih in obalnih območjih prinaša priložnosti za nove in trajnostne zaposlitve;

52.  ugotavlja razlike v standardih kakovosti za turistične storitve in meni, da so ti standardi pomembno sredstvo za zagotavljanje konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte in povečane preglednosti za potrošnika in torej omogočajo krepitev zaupanja vseh strani; poziva vse deležnike, naj še naprej razpravljajo o tem, kako lahko EU spodbudi standarde kakovosti turističnih storitev;

53.  poziva Komisijo, naj uvede evropsko znamko turistične kakovosti in tako nagradi velika prizadevanja turističnih delavcev na področju podpiranja kakovosti turističnih storitev, ki temeljijo na največjem spoštovanju kulturne in naravne dediščine, izboljševanja kakovosti delovnih mest v turizmu, povečevanja dostopnosti za vse ter spodbujanja kulturnih tradicij lokalnih skupnosti;

54.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšali kakovost proizvoda z zaščito blagovne znamke „made in“ („izdelano v“);

55.  poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo s turističnimi zvezami in med seboj ter opredelijo skupni evropski sistem za klasifikacijo turistične infrastrukture (hoteli, restavracije itn.); meni, da bi bilo treba še dodatno spodbujati pobudo združenja Hotelstars Union za postopno uskladitev sistemov za klasifikacijo nastanitev v Evropi ter s tem omogočiti boljšo primerjavo nastanitvene ponudbe v Evropi in tako prispevati k skupnim merilom kakovosti storitev;

56.  meni, da je vzdrževanje varnostnih standardov v turističnih storitvah v EU nujen sestavni del dobre kakovosti; zato pozdravlja zeleno knjigo Komisije o varnosti turističnih nastanitvenih storitev; je seznanjen s predlogi številnih skupin potrošnikov, organizacij za požarno varnost in organizacij iz turističnega sektorja, ki podpirajo ukrepe na ravni EU na področju varnosti v turizmu; zato poziva Komisijo, naj predloži predloge za minimalne standarde za varnost turizma v EU, zlasti na področju požarne varnosti in zaščite pred ogljikovim monoksidom v počitniških nastanitvenih zmogljivostih; poudarja, da je potrebno sistematično zbiranje podatkov o varnosti nastanitev;

57.  poudarja, da je visoka kakovost turističnih storitev zajamčena, če jih spremljajo ustrezno usposabljanje in dostojne delovne razmere, in da nespoštovanje ter zahtevanje manj znanj in spretnosti ter socialnih pridobitev na tem področju povzroča ravno nasprotni učinek;

58.  meni, da je vlaganje v usposabljanje in izobraževanje ključen element za zagotavljanje kakovostnih storitev v sektorju, ki zaposluje večinoma mlade, običajno v starosti od 16 do 35 let; odločno spodbuja Komisijo, naj sodeluje z zasebnimi subjekti in drugimi javnimi organi pri oblikovanju programov usposabljanja in pripravništva zunaj glavne sezone, da bo ta sektor postal privlačnejši in manj sezonski; meni, da bi moral biti poudarek tega usposabljanja na pridobitvi višjih kvalifikacij in razvoju mehkih veščin, s čimer bi se izboljšali obeti za zaposlitev v tem sektorju; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja turističnega sektorja za nadgradnjo znanj in kompetenc delodajalcev in delojemalcev, da bi znali predvideti prihodnje trende in potrebna znanja; meni, da bi bilo treba izboljšati zbiranje statističnih podatkov o zaposlenosti v turističnem sektorju;

59.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre turistično panogo z odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti ter okrepitvijo pomena poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg; predlaga, naj Komisija izda vodnik o najboljši praksi in razpoložljivih možnosti za usposabljanje v EU in naj ga razširja, da bo omogočila večjo mero strokovnosti in večjo prostovoljno mobilnost strokovnjakov v EU;

60.  poudarja pomen izboljšanja vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v turističnem sektorju med državami članicami, da bodo lahko delavci našli najboljše poklicne možnosti in da se s tem spodbudi njihova mobilnost;

61.  pozdravlja orodja mobilnosti ter projekte sodelovanja, kot so zavezništva znanja in zavezništva sektorskih spretnosti v okviru programov Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike, saj ta turističnim delavcem, ki so vključeni v izobraževanje in usposabljanje, na vseh stopnjah na učinkovit način omogočajo, da si izmenjujejo primere najboljše prakse, izboljšujejo svoje znanje jezikov in pridobivajo praktično znanje na področju kulturnega turizma; je pa zaskrbljen zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za poklice v nekaterih sektorjih turizma; poudarja prednosti dualnega izobraževalnega sistema v turizmu in pomen kombiniranja učenja s praktičnimi delovnimi izkušnjami, kar izboljšuje teoretično znanje in praktične spretnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj za spodbujanje poklicnega usposabljanja v celoti izkoristijo priložnosti v okviru Evropskega socialnega sklada in drugih skladov EU ter nacionalnih in regionalnih skladov;

62.  poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno usposabljanje za turistične vodiče in spodbujajo večjezični pristop za boljšo promocijo zanimivih lokacij za tuje turiste; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo evropske standarde kakovosti za turistične vodiče, tako da zagotovijo skladnost z minimalnimi zahtevami za usposabljanje;

63.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinku davkov in dajatev za turistične proizvode in storitve na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni na konkurenčnost Evrope kot destinacije; poziva države članice, naj priznajo pomen znižanja stopenj DDV za potovalne in turistične storitve, ki pomagajo razvijati lokalna gospodarstva ter vzdržujejo rast in delovna mesta, Evropi pa pomagajo, da ostaja konkurenčna na svetovnem trgu;

Izkoriščanje potenciala obalnega in morskega turizma

64.  priznava pomen evropske strategije za delovna mesta obalnem in morskem turizmu (v skladu s strategijo za modro rast in strategijo Evropa 2020) za obalna območja in otoke, saj ta določa vrsto skupnih odzivov na izzive, s katerimi se ta območja soočajo;

65.  odločno spodbuja Komisijo, naj kot prilogo k 14 ukrepom iz navedene strategije za obalni in morski turizem predloži akcijski načrt s konkretnimi cilji in časovnim načrtom ter o napredku v zvezi s temi ukrepi poroča Parlamentu;

66.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje vseevropskega dialoga in za lažjo izmenjavo najboljših praks in izvajanje dolgoročne strategij organizira letni seminar s sodelovanjem obalnih in pomorskih držav članic ter posameznih regij;

67.  opozarja na pomen povezanosti in dostopnosti ter ugotavlja, da se ti v najbolj oddaljenih regijah in na otokih v glavni sezoni in zunaj nje razlikujeta, kar je v veliki meri odvisno od pomorskega in letalskega prometa; prav tako poudarja pomen priprave regionalnih načrtov, ki spodbujajo mobilnost znotraj destinacij; poziva Komisijo, naj ukrep 12 navedene strategije za obalni in morski turizem upošteva tudi učinkovitost državne pomoči v obalnih in pomorskih regijah;

68.  odločno spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki v sektorju navtičnega in pomorskega turizma oceni, ali je treba oblikovati pametne in inovativne strategije kot rešitev za odpravo sezonske narave turizma, ki bi bile prilagojene tako glavni sezoni kot obdobju zunaj nje, in sicer ob upoštevanju različnih ciljnih skupin; poziva deležnike, naj skušajo ustvariti doživljaje, proizvode in storitve, ki bodo povezani z lokalnimi proizvodi, zlasti v povezavi s pomorsko dediščino in kulturo, vodnimi športi, rekreacijskim jadranjem, opazovanjem morskega življenja in narave, dejavnostmi, vezanimi na sonce in plažo, obrtnim ribolovom, hrano in zdravjem;

69.  poudarja pomen turističnih križarjenj za rast turističnega sektorja v Evropi; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oceni potrebne vire ter obstoječo pristaniško in navtično infrastrukturo ter standardizira ločevanje odpadkov in recikliranje, da se za ta območja pripravijo inovativni ukrepi načrtovanja z razvojem koncepta Smart Port City (pametno pristaniško mesto);

70.  poudarja, da so skupno načrtovanje in skupni ukrepi prav tako potrebni za sprejetje turizma med lokalnim prebivalstvom kot za njegov trajnostni razvoj;

Trajnosten, odgovoren in socialen turizem

71.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s strateškimi partnerji, kot je Evropska komisija za turizem, in drugimi deležniki še naprej spodbuja trajnosten, odgovoren in okolju prijazen turizem ter razvije posebne nove proizvode in promovira obstoječe, ter priporoča, naj razvije vseevropsko povsem dostopno spletno platformo, ki bo v eni podatkovni zbirki, dostopni prek portala Visiteurope.com, združevala razpoložljive podatke o certificiranih proizvodih, novih oblikah turizma, destinacijah in poteh ter o posebnih storitvah, kot so prevozna sredstva in turistični vodiči;

72.  meni, da je treba v okviru programa COSME rezervirati sredstva za (so)financiranje projektov trajnostnega turizma;

73.  poziva Komisijo, naj dokonča evropsko listino za trajnostni in odgovorni turizem ter še naprej finančno podpira pomembne pobude in omrežja, kakršna sta projekt EDEN (Evropske destinacije odličnosti) in projekt evropskih kulturnih poti;

74.  spodbuja nacionalne turistične organizacije, naj na podlagi standardov, ki jih je predlagala Komisija, na nacionalni ravni vzpostavijo poseben edinstven portal za trajnostni in odgovorni turizem, ki bo strankam omogočal ozaveščeno izbiro med ciljnimi nacionalnimi in nadnacionalnimi proizvodi in destinacijami;

75.  poudarja pomen zagotavljanja razvoja trajnostnega, odgovornega in dostopnega turizma, kjer je koncept „pametnih destinacij“ v osredju razvoja destinacije in združuje vidike trajnosti, izkustvenega turizma in ustrezne uporabe naravnih virov, skupaj z novimi tehnologijami ter vidiki fizične dostopnosti in dostopnosti prek IKT; je prepričan, da informacijske mreže za projekte mehkega turizma ponujajo dobre možnosti za podpiranje MSP, lokalnega trajnostnega razvoja, trajnostnih delovnih mest in stabilnega gospodarstva;

76.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o certifikatih o trajnosti za storitve mehkega turizma, vključno z analizo prostovoljnih instrumentov, v kateri naj se navede, kateri instrumenti so bili uspešni;

77.  poziva k spodbujanju in nadaljnjemu razvoju otrokom in družinam naklonjene ponudbe v turističnem sektorju, na primer z oblikovanjem evropskega znaka za družinam prijazni turizem;

78.  poudarja pomen spodbujanja programov, ki bodo omogočili prenovo zastarelih hotelskih zmogljivosti v skladu z merili okoljsko trajnostnega turizma;

79.  priznava pomembno vlogo evropskega turizma pri oživljanju podeželskih in mestnih območij, da bi dosegli trajnosten lokalni in regionalni razvoj;

80.  poziva k razvoju trajnostnih turističnih storitev v regijah, ki imajo sicer velik kulturni in turistični potencial, vendar je bila njihova podoba okrnjena zaradi večje osredotočenosti na druge sektorje, vključno z industrijskim, in njihov razvoj;

81.  poudarja, kako pomembno se je zavedati, da turizem ne bi smel negativno vplivati na vsakodnevno življenje prebivalcev; meni namreč, da moralo biti lokalno prebivalstvo pozitivno vključeno v fenomen turizma in bi moralo imeti možnost pri tem sodelovati;

82.  poudarja, da so naravna in kulturna dediščina ter varstvo biotske raznovrstnosti dragocen kapital za turistični sektor, zato podpira države članice, regionalne oblasti in turistična podjetja pri spodbujanju ekološkega turizma, pa tudi spoštovanju okoljske zakonodaje EU pri določanju in izvajanju infrastrukturnih projektov; poziva države članice, naj pobude na področju naravne dediščine vključijo v svoje strategije razvoja nacionalnega in regionalnega turizma;

83.  poudarja pomen trajnostnega in odgovornega turizma za zaščito in promocijo regionalne naravne in kulturne dediščine; zato je prepričan, da bi bilo treba podpreti in z ustreznimi ukrepi promovirati regionalne turistične proizvode in kratke postanke;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo mreže zelenih poti, ki bodo vključevale podeželska in gozdnata območja ter manjše naravne lokacije, tako da v obstoječa infrastrukturna prometna omrežja vključijo nove ekološko trajnostne rešitve;

85.  poudarja, da lahko trajnostni ribolovni turizem pomembno prispeva h gospodarstvu podeželskih območij v Evropi; poudarja, da se ta oblika turizma lahko ohrani samo, če bo ravnanje z ogroženimi ribjimi vrstami v celinskih vodah Evrope bolj trajnostno;

86.  se zaveda, da je kmečki turizem ena najosnovnejših oblik alternativnega turizma v EU, ter poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami podpre ukrepe, katerih namen je zagotoviti spodbude za nadaljnji razvoj infrastrukture in dostopnosti tega sektorja;

87.  poziva Komisijo, naj okrepi promocijo lokalnih območij in posebnosti s spodbujanjem promocijskih predstavitev ter naj zagotovi zaščito lokalnih proizvodov, na primer s kmetijskimi in nekmetijskihmi geografskimi označbami;

88.  meni, da so občutljiva območja, kot so otoki, obalna in gorska območja ter najbolj oddaljene regije, pogosto zelo odvisna od turističnih dejavnosti in prve žrtve podnebnih sprememb; zato je prepričan, da bi moralo biti varstvo podnebja prednostna naloga in bi ga bilo treba močneje vključiti v evropske, nacionalne in regionalne turistične in prometne politike, vključno z osredotočanjem na energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, trajnostni promet in ravnanje z odpadki; poziva Komisijo, naj oceni, kako podnebne spremembe vpliva jo na turizem v teh občutljivih regijah, in sicer v gospodarskem, okoljskem in socialnem smislu, ter kakšen bo njihov vpliv v prihodnje;

89.  poudarja, da je treba spodbujati turistični potencial oddaljenih podeželskih, otoških, obalnih in gorskih območij; spodbuja razvoj trajnostnega pomorskega in morskega turizma v EU ter poziva države članice, naj razvijejo trajnostno infrastrukturo in izboljšajo čezmejno povezljivost kot sredstvo za povečanje svoje privlačnosti in dostopnosti;

90.  poudarja dejstvo, da imajo otoki svoje težave, zlasti z vidika povezav med manjšimi otoki in celino, ter poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za spodbujanje naložb na teh območjih;

91.  meni, da je uvedba prostovoljnih „okoljskih preverjanj“ za izboljšanje kakovosti okolja v turistični panogi koristen prispevek te panoge, ter priporoča, da se odlikujejo podjetja, ki se posebej zavzemajo za to;

92.  poziva pristojne organe in gospodarske subjekte na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje omrežij, ki niso namenjena cestnemu prometu, kot so evropske jahalne steze, pešpoti, romarske poti in kolesarske poti, v kombinaciji z vsemi čezmejnimi storitvami v železniškem prometu, vključno s hitrimi in nočnimi vlaki; opozarja, da bi bilo treba vedno raziskovati tudi interoperabilnost prometa z drugimi načini prevoza; priporoča odpravo povišanja cen vozovnic na mejnih odsekih, saj je to ena od ovir, zaradi katere uporaba železnic med turisti ni bolj razširjena;

93.  se zaveda, da je trajnostni urbani turizem hitro rastoča dejavnost ter da bi morali biti politika mobilnosti in prometna politika v turističnih mestnih središčih učinkoviti, trajnostni in bi morali privesti do razmer, v katerih pridobijo vsi, obiskovalci in obiskani;

94.  podpira razvoj celostnih multimodalnih oblik prevoza za turiste z uvedbo vozovnic, ki omogočajo uporabo različnih prevoznih sredstev glede na različne potrebe; poudarja, da bi bil napredek v storitvah izdajanja integriranih vozovnic močna spodbuda za čezmejni turizem;

95.  poudarja, da so električna vozila čedalje bolj privlačna rešitev za novo prožno mobilnost tako za podeželski kot za mestni turizem in da bi bilo treba okrepiti ponudbo te oblike mobilnosti v počitniških krajih;

96.  poudarja, da je pomembno kolesarjem olajšati uporabo javnega prevoza;

97.  odločno spodbuja Komisijo, naj oceni možnost, da bi sistem kazalnikov za evropski turizem (ETIS) postal orodje EU v pomoč turističnim destinacijam pri nadzoru, upravljanju, ocenjevanju in nadgradnji uspešnosti z vidika trajnosti;

98.  poziva države članice, naj pozitivne izkušnje trajnostnega upravljanja turizma v okviru mednarodnega sodelovanja v tujini posredujejo dalje;

99.  meni, da sta popolna dostopnost in cenovna dostopnost turizma sestavni del trajnosti tega sektorja; potrjuje, da načelo „turizem za vse“ ljudem, zlasti tistim s posebnimi potrebami (kot so invalidi ali ljudje z omejeno mobilnostjo, mladi, starejši, družine z nižjimi dohodki in družine z otroki), omogoča, da kot državljani uveljavljajo svoje pravice, ter bi se zato bilo treba pri vseh nacionalnih, regionalnih, lokalnih ali evropskih ukrepih v zvezi s turizmom opirati na to načelo; poziva države članice, naj se pri razvijanju turističnih konceptov za starejše in osebe s posebnimi oblikami invalidnosti posebej osredotočijo na uporabo novih tehnologij;

100.  priporoča, da države članice razvijejo enoten in pregleden vseevropski sistem prepoznavanja za dostopne možnosti ter vzpostavijo ustrezne internetne platforme; poziva Komisijo, naj predloži predloge v zvezi s tem;

101.  priporoča, da države članice kot merilo ustreznosti za turizem v okviru programov za gospodarski razvoj uvedejo zagotovitev dostopnosti;

102.  poudarja, da zaupanje potrošnikov v podjetja, ki ponujajo storitve v turističnem sektorju, zajema tudi podjetja, ki potrošnikom zagotavljajo enostavne, učinkovite in hitre alternativne načine za reševanje potrošniških sporov, pa tudi podjetja, ki varujejo osebne in finančne podatke potrošnikov;

103.  meni, da morajo letalski prevozniki, če naj bo evropski turizem dostopen, odpraviti izkrivljeno in pogosto prakso namenjanja več prostora poslovnemu razredu kot ekonomskemu;

104.  poudarja prispevek civilne družbe k promociji novih oblik turizma, in sicer prek družbenih omrežij, prostovoljnih organizacij, kulturnih in športnih zvez, civilnih iniciativ ter organizacij, ki zastopajo mlade, ženske in izseljenske skupnosti;

105.  poziva k večjemu priznavanju pomembne vloge, ki jo ima sektor prostovoljstva pri razvoju in podpiranju turizma s prostovoljstvom na področju kulture;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na potencial socialne ekonomije za razvoj trajnostnega in odgovornega turizma ter ga podprejo;

107.  meni, da ima turizem pomembno socialno vrednost za mlade, zaposlene in upokojence, ter poziva države članice, naj izkoristijo sredstva EU za razvoj zdravstvenega in rekreacijskega turizma;

108.  poudarja, da nenehna kriza zaradi priseljevanja v Evropo še posebej vpliva na obalna območja, kjer turizem zagotavlja pomemben del dohodka tamkajšnjih prebivalcev; poziva Komisijo, naj pripravi osnutek poročila o učinku, ki ga ima nenadzorovani pritok priseljencev v EU na turistični sektor;

Ekonomija delitve

109.  pozdravlja priložnosti, ki jih prinaša ekonomija delitve za zagonska in inovativna podjetja v turističnem sektorju; priznava, da te storitve dopolnjujejo drugo turistično ponudbo, kar zadeva njihovo lokacijo in osebe, katerim so namenjene;

110.  opozarja, da je ekonomija delitve ali sodelovalna potrošnja nov družbeno-ekonomski model, ki se je pojavil s tehnološko revolucijo in internetom, ki povezuje ljudi prek spletnih platform, kjer je mogoče varno in pregledno poslovati z blagom in storitvami;

111.  poudarja, da sedanja zakonodaja sloni ni primerna za ekonomijo delitve in so zato začele lokalne in nacionalne vlade preučevati te spletne platforme in si prizadevajo urediti njihov učinek, pogosto z uporabo nesorazmernih ukrepov, ki se v Uniji razlikujejo; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči, katere pobude bi bilo najbolje sprejeti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; priporoča razmislek o vzpostavitvi ustreznega regulativnega okvira kot del krovne strategije EU za enotni digitalni trg;

112.  poudarja, da je treba najprej analizirati odziv na rastočo ekonomijo delitve, preden se sprejmejo regulativni ukrepi; vseeno meni, da mora biti vsak ukrep, ki ga sprejmejo javni organi, sorazmeren in prožen, da bo mogoče vzpostaviti regulativni okvir, ki bo zagotavljal enake pogoje za podjetja, zlasti pa pozitivno poslovno okolje v podporo MSP in inovacijam v tem sektorju; poleg tega meni, da bi morali za varstvo potrošnikov predpisi o varnosti in zaščiti ter zdravstveni predpisi, ki se uporabljajo za tradicionalni turistični sektor, veljati tudi za turistične storitve, ki se v ekonomiji delitve zagotavljajo v komercialne namene;

113.  poudarja, da je treba pravilno opredeliti dejavnosti ponudnikov, da bo mogoče jasno razločevati med neformalno, priložnostno in stalno delitvijo ter poklicnimi storitvami, za katere bi se morale uporabljati ustrezne ureditve;

114.  poleg tega poudarja, da morajo biti platforme v celoti dostopne ter da morajo biti potrošniki, ki take strani uporabljajo, korektno obveščeni in se ne smejo zavajati, zagotoviti pa je treba tudi varstvo njihovih podatkov; poudarja pomen učinkovitega in preglednega sistema ocen in poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da ponudniki storitev ne kaznujejo potrošnikov zaradi negativnih ocen, ki jih slednji objavijo;

115.  poudarja, da morajo tehnološka podjetja, ki delujejo kot posredniki, ponudnike obvestiti o njihovih obveznostih, zlasti v zvezi z varstvom pravic potrošnikov, ter da morajo na zanesljiv in dostopen način zagotoviti informacije o vseh provizijah in skritih stroških, vezanih na poslovanje, in o tem, kako naj v celoti spoštujejo lokalne zakone, zlasti s področja davčne zakonodaje in spoštovanja pravil v zvezi z varstvom potrošnikov in pogoji dela tistih, ki opravljajo turistične storitve;

116.  poziva Komisijo, naj oceni ekonomski in socialni učinek ekonomije delitve in njen pomen za turistično industrijo, potrošnike, tehnološka podjetja in javne organe, ter naj Parlamentu poroča o izidih svojih dosedanjih pobud, vključno z delom delovne skupine, vzpostavljene v okviru GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja;

Digitalizacija

117.  poziva Komisijo, naj skupaj z industrijo in turističnimi združenji opredeli pameten načrt pobud s poudarkom na širši usmerjenost inovacij (procesi, IKT in raziskave) ter na potrebnih znanjih, da bi tako potovalne agencije in turistična podjetja spodbudili, da sprejmejo digitalna orodja in jih učinkoviteje uporabljajo; meni, da bi lahko Komisija svoja prizadevanja osredotočila na širjenje najboljše prakse v povezavi s tem;

118.  pozdravlja digitalno platformo Komisije za turizem in njena cilja (i) krepitve inovacijskih zmogljivosti in digitalizacije MSP, povezanih s turizmom, za aktiviranje turističnega sektorja ter (ii) priprave predlogov za prilagajanje in oblikovanje trajnostnih, konkurenčnih in k potrošniku usmerjenih politik, namenjenih nadaljnjemu razvoju turističnega sektorja; spodbuja uporabo inovativnih tehnologij, izmenjavo dobre prakse in poglabljanje sodelovanja na regionalni ravni, da bi evropski turistični sektor postal privlačnejši in bolj konkurenčen; meni, da bi spodbujanje e-učenja in pogostejša uporaba digitalnih tehnologij še okrepila napredek k temu cilju;

119.  se zaveda, da se MSP (večinoma mikropodjetja) ter zagonska podjetja v turističnem sektorju soočajo s precejšnjimi težavami pri promoviranju svojih storitev v tujini in prilagajanju na hitro spreminjajoče se tržne razmere; ugotavlja, da jim lahko nova orodja informacijske tehnologije, kot je turistični poslovni portal, ki ga je razvila Komisija, poleg spletnih seminarjev pomagajo izkoristiti digitalne možnosti; poudarja, da bi razpoložljivost tega portala v vseh jezikih držav članic še bolj podkrepila teritorialne koristi teh ukrepov; podpira sprejetje podobnih pobud na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

120.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki v turizmu za omogočanje raziskav in sprejetje digitalnih rešitev v evropskih podjetjih; zlasti poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje med turističnimi uradi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, organizatorji potovanj, gostinskim sektorjem in digitalnimi podjetji;

121.  poziva Komisijo, naj temu sektorju pomaga pri izgradnji orodij, ki bodo omogočala spremljanje destinacij obiskovalcev, prepoznavanje njihovega profila in sledenje njihovi mobilnosti, da bi tako spoznali njihove interese in razvili ustrezne proizvode ter oblikovali orodja za ponujanje destinacij po naročilu ter spremljanje mrež, da bi spoznali mnenja naših obiskovalcev;

122.  pričakuje, da bo Komisija predložila celovito poročilo, ki bo obsegalo oceno trenutnega stanja v zvezi z digitalizacijo turističnega trga EU, da bi opredelila in ustrezno obravnavala izzive in priložnosti za različne javne in zasebne akterje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da bi moralo tako poročilo vsebovati ustrezna priporočila, da bi se zagotovila poštena konkurenca in enaki pogoji za vse akterje ter bi se zaščitili potrošniki, tako da se jim zagotovijo preglednost, nevtralnost in dostopnost;

123.  ugotavlja, da vse več uporabnikov turistične storitve rezervira neposredno na spletu in da to lahko predstavlja tveganja za potrošnike, ki se pogosto ne zavedajo svojih pravic in ne poznajo veljavne zakonodaje; zahteva, da Komisija podrobno razišče morebitne zlorabe, ki se lahko pojavijo na tem področju, zlasti kadar gre za kombinirane nakupe pri več ponudnikih storitev (na primer letalske vozovnice in najem vozila), ter naj ob prihodnji reviziji direktive o paketnih potovanjih prilagodi in razvije te nove oblike storitev za rezervacije;

124.  pozdravlja nedavni zaključek tristranskih pogovorov o revidirani direktivi o paketnem potovanju; poziva k njenemu pravočasnemu in učinkovitemu prenosu ter uporabi z namenom preoblikovanja sektorja in zaščite potrošnikov v digitalnem okolju;

125.  poziva Komisijo, naj preusmeri sredstva in programe, da bi bolje podprla digitalizacijo evropskih turističnih podjetij;

126.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli ponudniki storitev pravičen in enak dostop do ustreznih podatkov ponudnikov potovanj in prevoza, da bi se omogočila uporaba digitalnih multimodalnih informacijskih storitev in storitev izdajanja vozovnic; ugotavlja pomen inteligentnih prevoznih sistemov (ITS) za zagotavljanje točnih cestno prometnih informacij v realnem času za razvoj celostnih mobilnostnih storitev, ki bi koristile razvoju evropskega turizma;

127.  poziva države članice EU, naj določijo in podprejo vseevropske pobude, ki podpirajo uporabo digitalne infrastrukture in interoperabilnost med različnimi platformami; v zvezi s tem poziv države članice, naj zagotovijo brezplačni brezžični internet na turističnih območjih in naj v skladu s sprejeto odločitvijo do 15. junija 2017 odpravijo stroške gostovanja, pa tudi geografsko blokiranje;

128.  poziva države članice in lokalne oblasti, naj zagotovijo, da bodo vse postaje ter točke prihoda, odhoda in transferja opremljene z informacijskimi pisarnami, v katerih bo usposobljeno osebje, ki bo sposobno zagotoviti informacije o ključnih destinacijah, prevoznih sredstvih in turističnih zmogljivostih, in tudi z digitalnimi informacijskimi sistemi v več jezikih z brezplačnim in neomejenim dostopom do wi-fi omrežij, ki jih lahko enakovredno uporabljajo tudi invalidi;

129.  poudarja, da se morajo popotniki pri spletnih rezervacijah nastanitve ali prevoznih sredstev še vedno soočati z različnimi cenami in pogoji; zato pozdravlja sporočilo Komisije „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“; poziva Komisijo, naj sprejme celovit predlog za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja dostopa do blaga, storitev in najboljše razpoložljive cene na podlagi geografske lokacije ali države prebivališča;

130.  poziva države članice, naj bo njihova prednostna naloga spodbujanje hitrih širokopasovnih povezav na oddaljenih in najbolj oddaljenih turističnih območjih, kot so otoki, obalna in gorska območja ter podeželje, da se pospeši rast turističnih podjetij in zmanjša digitalni razkorak v EU;

131.  poziva države članice in udeležene subjekte, naj na vseh področjih turističnega sektorja in še zlasti na področju digitalizacije, razvijejo učinkovita sredstva za odpravo pomanjkanja strokovne delovne sile v tej panogi;

132.  je zaskrbljen, da v Evropi mnoge od gospodarskih koristi spletne distribucije niso izkoriščene; meni, da bi morale evropske vlade narediti več za vključevanje podjetništva, zlasti pa tehnološko-usmerjenih rešitev v Evropi;

o
o   o

133.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.
(2) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(3) UL C 134, 7.6.2003, str. 7.

Pravno obvestilo