Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 29. april 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Predhodno financiranje za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih ***I
 Razveljavitev Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav ***I
 Zaščitni ukrepi, določeni v Sporazumu z Norveško ***I
 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Albanijo ***I
 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in Začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah z Bosno in Hercegovino ***I
 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ***I
 Uporaba členov 107 in 108 PDEU za določene vrste horizontalne državne pomoči *
 Pravila za uporabo člena 108 PDEU *
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropska komisija in izvajalske agencije
 Posebna poročila Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2013
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - 8., 9. in 10. ERS
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski parlament
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski svet in Svet
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropska služba za zunanje delovanje
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Sodišče Evropske unije
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Računsko sodišče
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski ekonomsko-socialni odbor
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Odbor regij
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski varuh človekovih pravic
 Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski nadzornik za varstvo podatkov
 Razrešnica za leto 2013: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
 Razrešnica za leto 2013: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
 Razrešnica za leto 2013: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)
 Razrešnica za leto 2013: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska policijska akademija (CEPOL)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski azilni podporni urad (EASO)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski bančni organ (EBA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za okolje (EEA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za zdravila (EMA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
 Razrešnica za leto 2013: Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska železniška agencija (ERA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
 Razrešnica za leto 2013: Agencija za oskrbo Euratom (ESA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
 Razrešnica za leto 2013: Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)
 Razrešnica za leto 2013: Evropski policijski urad (Europol)
 Razrešnica za leto 2013: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
 Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex)
 Razrešnica za leto 2013: Agencija za evropski GNSS (GSA)
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje ARTEMIS
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje Čisto nebo
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje ENIAC
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje za gorivne celice in vodik
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije
 Razrešnica za leto 2013: Skupno podjetje SESAR
 Skladi denarnega trga ***I
 Uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo posebna uvozna pravila Unije ***I
 Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2016 - oddelek I - Parlament
 Vmesno poročilo: Monica Macovei
 Strategija o alkoholu
 Druga obletnica zrušitve poslopja Rana Plaza in stanje glede trajnostnega sporazuma
 Izredno zasedanje Evropskega sveta (23. april 2015) – nedavni tragični dogodki v Sredozemlju in politika EU na področju priseljevanja in azila

Predhodno financiranje za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih ***I
PDF 322kWORD 63k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu, glede povečanja zneska začetnega predhodnega financiranja, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih (COM(2015)0046 – C8-0036/2015 – 2015/0026(COD))
P8_TA(2015)0110A8-0134/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0046),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 164 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0036/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. marca 2015(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun o finančni združljivosti predloga,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. aprila 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

–  ob upoštevanju člena 59 ter člena 41 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0134/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. aprila 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 glede dodatnega začetnega predplačila, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/779.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Razveljavitev Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav ***I
PDF 317kWORD 63k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (COM(2014)0707 – C8-0271/2014 – 2014/0334(COD))
P8_TA(2015)0111A8-0026/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0707),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0271/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 11. marca 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 50(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0026/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. aprila 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/937.)


Zaščitni ukrepi, določeni v Sporazumu z Norveško ***I
PDF 323kWORD 62k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih, določenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (kodificirano besedilo) (COM(2014)0304 – C8-0010/2014 – 2014/0159(COD))
P8_TA(2015)0112A8-0046/2015

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0304),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0010/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0046/2015),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. aprila 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/…Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih, določenih v Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/938.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Albanijo ***I
PDF 322kWORD 62k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani (kodificirano besedilo) (COM(2014)0375 – C8-0034/2014 – 2014/0191(COD))
P8_TA(2015)0113A8-0047/2015

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0375),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0034/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0047/2015),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. aprila 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/…Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani (Kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/939.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in Začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah z Bosno in Hercegovino ***I
PDF 324kWORD 63k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani in za uporabo Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (kodificirano besedilo) (COM(2014)0443 – C8-0087/2014 – 2014/0206(COD))
P8_TA(2015)0114A8-0017/2015

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0443),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0087/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0017/2015),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. aprila 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani in za uporabo Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/940.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ***I
PDF 322kWORD 63k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (kodificirano besedilo) (COM(2014)0394 – C8-0041/2014 – 2014/0199(COD))
P8_TA(2015)0115A8-0132/2015

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0394),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0041/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0132/2015),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. aprila 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (Kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/941.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Uporaba členov 107 in 108 PDEU za določene vrste horizontalne državne pomoči *
PDF 207kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Sveta o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (kodificirano besedilo) (COM(2014)0377 – C8-0139/2014 – 2014/0192(NLE))
P8_TA(2015)0116A8-0029/2014

(Posvetovanje – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0377),

–  ob upoštevanju člena 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0139/2014),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0029/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1)UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Pravila za uporabo člena 108 PDEU *
PDF 241kWORD 60k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Sveta o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 pogodbe o delovanju Evropske unije (kodificirano besedilo) (COM(2014)0534 – C8-0212/2014 – 2014/0246(NLE))
P8_TA(2015)0117A8-0047/2014

(Posvetovanje – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0534),

–  ob upoštevanju člena 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0212/2014),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0047/2014),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropska komisija in izvajalske agencije
PDF 817kWORD 586k
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2014/2075(DEC))
P8_TA(2015)0118A8-0101/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2014 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013“ (COM(2014)0342),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2014)0383) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0200, SWD(2014)0201),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju različnih sklepov in priporočil Varuha človekovih pravic glede Komisije, skupaj iz izvajanjem teh priporočil s strani institucij v interesu državljanov,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05303/2015 – (C8-0053/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 29. aprila 2015 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2013(7);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2013 (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(8),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(9),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2013(10),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(11),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(12) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(14), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(15), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(16), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2009/336/ES z dne 20. aprila 2009 o ustanovitvi "Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo" za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(17),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(18),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2013 (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(19),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(20),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2013(21),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(22),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(23) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(24),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(25), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(26), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(27), zlasti prvega in drugega pododstavka člena 66,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/20/ES z dne 23. decembra 2003 o ustanovitvi izvajalske agencije "Izvajalska agencija za inteligentno energijo" za upravljanje aktivnosti Skupnosti na področju energije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(28),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(29),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost), Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

4.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2013 (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(30),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(31),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2013(32),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(33),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(34) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8-0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(35),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(36), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(37), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(38), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane "Izvajalska agencija za program javnega zdravja", za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(39),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(40),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, s katero se je Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in živila preimenovala v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in živila(41),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike), Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

5.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2013 (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(42),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(43),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(44),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(45) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(46),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(47), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(48), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(49), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2008/37/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za upravljanje posebnega programa Skupnosti „Zamisli“ na področju pionirskih raziskav pri uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(50),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(51),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

6.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2013 (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(52),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(53),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2013(54),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(55),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(56) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(57),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(58), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(59), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(60), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2008/46/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave za upravljanje nekaterih delov posebnih programov Skupnosti "Ljudje", "Zmogljivosti" in "Sodelovanje" na področju raziskav z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(61),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(62),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

7.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013 (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(63),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(64),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013(65),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(66),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(67) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8-0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(68),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(69), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(70), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(71), zlasti prvega in drugega odstavka člena 66,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2007/60/CE z dne 26. oktobra 2006 o ustanovitvi Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(72),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/593/ES(73),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje), Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

8.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(74),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(75),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2014 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013“ (COM(2014)0342),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2014)0383) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0200, SWD(2014)0201),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(76) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(77) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05303/2015 – C8‑0053/2015),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8-0048/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(78),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(79), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(80), zlasti člena 14(2) in (3),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

9.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.  ker Računsko sodišče že dvajsetič zapored ni moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, kar lahko spodkoplje legitimnost porabe in politik Unije;

B.  ker bi morala biti Komisija v razmerah, v katerih primanjkuje sredstev, zgled, tako da prikaže evropsko dodano vrednost svojih odhodkov in zagotovi, da se sredstva, za katera ima deljeno ali polno odgovornost, porabijo v skladu z veljavnimi finančnimi pravili in uredbami;;

C.  ker ima Komisija končno odgovornost za izvrševanje proračuna Unije, države članice pa morajo odkrito sodelovati z njo, da se lahko zagotovi takšna uporaba proračunskih sredstev, ki je skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja; ker imajo države članice, zlasti v okviru deljenega upravljanja sredstev, posebno odgovornost glede izvrševanja proračuna Unije;

D.  ker je v deljenem upravljanju skladov izjemno pomembno, da so podatki, ki jih sporočajo države članice v zvezi s prihodki in odhodki v okviru deljenega upravljanja skladov, odkriti in točni; ker je bistveno, da države članice razumejo svojo odgovornost o upravljanju sredstev Unije v okviru deljenega upravljanja;

E.  ker medinstitucionalni dialog, opredeljen v členu 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zagotavlja priložnost za spodbujanje nove kulture učinkovitega delovanja v Komisiji;

Deljeno in decentralizirano upravljanje: pomanjkljivosti pri upravljanju Komisije in držav članic

Pridržki v zvezi s kmetijstvom in razvojem podeželja

1.  ne more politično zagotoviti, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij v kmetijstvu in razvoju podeželja, kakor kažejo pridržki, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal generalni direktor GD AGRI;

   ABB02 - tržni ukrepi: tvegani znesek 198,3 milijonov EUR; sedem shem pomoči v devetih državah članicah z 11 pridržki; Poljska 77,6 milijona EUR, Španija 54 milijonov EUR, Francija 32,4 milijona EUR, Nizozemska 16,4 milijona EUR, ZK 8,5 milijona EUR, Italija 5 milijonov EUR, Češka 2 milijona EUR, Avstrija 1,9 milijona EUR, Švedska 0,5 milijona EUR;
   ABB 03 - neposredna plačila: tvegani znesek 652 milijonov EUR; 20 plačilnih agencij, ki zajemajo 6 držav članic: Španija (15 od 17 plačilnih agencij) 153 milijonov EUR, Francija 203,4 milijona EUR, ZK – agencije za sporočanje cen iz Anglije 118 milijonov EUR, Grčija 117,8 milijona EUR, Madžarska 36,6 milijona EUR, Portugalska 28 milijonov EUR;
   ABB 04 - odhodki za razvoj podeželja: tvegani znesek 599 milijonov EUR; 31 plačilnih agencij, ki zajemajo 19 držav članic: Belgija, Bolgarija (56,8 milijona), Ciper, Nemčija (Bavarska, Brandenburg), Danska, Španija (Andaluzija, Asturija, Kastilja in Manča, Kastilja in Leon), FOGGA Galicija, Madrid), Finska, Francija (ODARC, ASP (70,3 milijona EUR)), ZK (SGRPID Škotska, RPA Anglija), Grčija, Irska, Italija (AGEA (52,6 milijona EUR), AGREA Emilja-Romanja, OPR Lombardija, OPPAB Bolzano, ARCEA Kalabrija), Luksemburg, Nizozemska, Poljska (56,7 milijona EUR), Portugalska (51,7 milijona EUR), Romunija (138,9 milijona EUR) in Švedska;
   ABB 05: tvegani znesek 2,6 milijona EUR – odhodki IPARD za Turčijo;

Pridržki v zvezi z regionalno politiko

2.  ne more politično zagotoviti, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij v zvezi z regionalno politiko, kakor kažejo pridržki, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal generalni direktor GD REGIO; ugotavlja, da so bili za 73 od 322 programov podani pridržki zaradi delno zanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov (v letu 2012 so bili podani pridržki za 85 od 317 operativnih programov); ugotavlja, da vmesna plačila, opravljena s pridržkom za programe v obdobju 2007–2013, znašajo 6 035,5 milijona EUR; ugotavlja, da je Komisija ocenila, da obstaja tveganje za znesek 440,2 milijona EUR;

3.  ugotavlja, da ti pridržki sicer nakazujejo na pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih držav članic, da pa so učinkovit instrument, ki ga Komisija uporablja za to, da pospeši ukrepe držav članic pri odpravljanju teh pomanjkljivosti in s tem ščiti proračun Unije;

Pridržki v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi zadevami

4.  ne more politično zagotoviti, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na področju zaposlovanja in socialnih zadev, kakor kažejo pridržki, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal generalni direktor GD EMPL; ugotavlja, da letno poročilo o dejavnostih vsebuje pridržek v zvezi s plačili za programsko obdobje 2007–2013, ki se nanaša na znesek iz leta 2013 v višini 123,2 milijona EUR, pri katerem obstaja tveganje; ugotavlja, da pridržek zajema 36 od 118 operativnih programov Evropskega socialnega sklada (ESS) (v primerjavi z letom 2012, ko je bilo zajetih 27 od 117 operativnih programov);

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

Zaključni račun ter zanesljivost in pravilnost prihodkov – pozitivno mnenje

5.  pozdravlja dejstvo, da zaključni račun Unije za proračunsko leto 2013 v vseh pomembnih vidikih odraža finančni položaj Unije z dne 31. decembra 2013, in z zadovoljstvom ugotavlja, da so z njim povezani prihodki za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, z vseh pomembnih vidikov zakoniti in pravilni;

Pridržki v zvezi s prispevki iz naslova bruto nacionalnih dohodkov (BND)

6.  podaja pridržek v zvezi z načinom izračunavanja prispevkov iz naslova BND držav članic, saj je Komisija pomanjkljivo(81) preverjala podatke(82); opominja, da Računsko sodišče ugotavlja, da preverjanje podatkov o BND, ki ga je izvajala Komisija, ni bilo dovolj strukturirano in osredotočeno;

Zakonitost in pravilnost obveznosti – pozitivno mnenje

7.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

Zakonitost in pravilnost plačil – negativno mnenje

8.  meni, da je nesprejemljivo, da se pri plačilih že dvajseto leto zapored pojavljajo pomembne napake;

9.  je seznanjen s tem, da negativno mnenje Računskega sodišča temelji na ugotovitvi, da so sistemi nadzora in kontrole le delno učinkoviti in da so se pri plačilih zaradi tega pojavljale napake z najverjetnejšo stopnjo 4,7 %;

10.  opozarja, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2012 po ocenah znašala 4,8 %, v proračunskem letu 2011 3,9 %, v proračunskem letu 2010 3,7 %, v proračunskem letu 2009 3,3 %, v proračunskem letu 2008 5,2 % in v proračunskem letu 2007 6,9 %, zaradi česar je povprečna stopnja napake v obdobju prejšnjega večletnega finančnega okvira 2007–2013 približno 4,6 %; ugotavlja, da je mogoče iz letnih poročil Računskega sodišča razbrati, da se je stopnja napake leta 2013 ustalila na ravni povprečja večletnega finančnega okvira 2007–2013, kar vseeno pomeni, da se od leta 2009 stalno povečuje, pri čemer gre za negativen trend;

11.  poudarja, da imajo po navedbah Računskega sodišča v letnem poročili za leto 2013 področja skupnega upravljanja ocenjeno stopnjo napake 5,2 %; ugotavlja, da ocenjena stopnja napake za vse druge operativne odhodke (ki jih v glavnem neposredno upravlja Komisija) znaša 3,7 %; poudarja, da obe stopnji napake presegata prag pomembnosti, ki je 2 %; poudarja, da imajo področja skupnega upravljanja bistveno višjo stopnjo napake od stopnje za vse ostale operativne odhodke;

12.  ugotavlja, da je generalni direktor GD REGIO v svojem letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal pridržke v zvezi s 73 od 322 programov za leto 2013 zaradi delno zanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov, kar je manjši delež kot v letu 2012 (85 od 317 operativnih programov); ugotavlja tudi, da ocenjeni znesek, pri katerem obstaja tveganje, znaša 1 135,3 milijona EUR ter da se ti pridržki in ustrezni znesek nanašajo na dve programski obdobji, in sicer 2007–2013 ter 2000–2006;

13.  je seznanjen s tem, da je generalni direktor GD RTD v svojem letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal en pridržek v zvezi s sedmim okvirnim programom za raziskave (FP7) in da je ocenjeni učinek v letu 2013 med 105,5 milijona EUR in 109,5 milijona EUR;

14.  ugotavlja, da je generalna direktorica GD MARE v svojem letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podala pridržek v zvezi z Evropskim skladom za ribištvo in da je znesek, pri katerem obstaja tveganje, v letu 2013 znašal 10,77 milijona EUR;

15.  opozarja, da je treba stalno izboljševati upravljavske in kontrolne sisteme v državah članicah, da bi zagotovili boljše finančno poslovodenje sredstev Unije in zmanjšali stopnjo napake v posameznih sektorjih politik med programskim obdobjem 2014–2020;

Finančni popravki in izterjave

16.  ugotavlja, da se je znesek finančnih popravkov, ki so bili sporočeni kot opravljeni v letu 2013, zmanjšal s 3,7 milijarde v letu 2012 na 2,5 milijarde v letu 2013, in opozarja, da je za visok finančni popravek v letu 2012 kriv predvsem en sam popravek v višini 1,8 milijarde EUR za Španijo, s katerim so se popravili odhodki iz strukturnih skladov za obdobje 2000–2006; ugotavlja, da je Komisija leta 2013 opravila finančne popravke in izterjave v znesku 3 362 milijonov EUR, kar je 2,3 % vseh plačil iz proračuna Unije;

17.  poudarja, da kopičenje popravkov, izvedenih ob izplačilu obračuna pri programih, predstavlja umetno kopičenje v trenutkih, ko niso pomembni, saj se pojavijo več let po izvajanju; poziva Komisijo, naj analizira, če je premik metodologije od potrjenih popravkov k izvedenim popravkom, do katerega je prišlo v letu 2012, najprimernejši za odražanje dejanskega stanja kontrolnih in upravljavskih sistemov v določenem proračunskem letu;

18.  ugotavlja, da je bilo zmanjšanje finančnih popravkov, opravljenih v letu 2013, za 34 % (s 3,7 milijarde EUR na 2,5 milijarde EUR) deloma izravnano s povečanjem števila v letu 2013 opravljenih izterjav za 27 % (z 0,7 milijarde EUR na 0,9 milijarde EUR);

19.  obžaluje, da se zaradi pravnega okvira za zaščito finančnih interesov Unije, zapletenosti s tem povezanih postopkov in števila kontrolnih ravni na mnogih področjih napake odpravijo šele več let po nastanku;

20.  poudarja, da je povprečni znesek finančnih popravkov in izterjav, izvršenih v obdobju 2009–2013, znašal 2,7 milijarde EUR, kar je 2,1 % povprečnega zneska plačil iz proračuna Unije v tem obdobju; ugotavlja, da je po mnenju Komisije zgornji trend mogoče pojasniti z zaključitvijo programskega obdobja 2000–2006(83); ugotavlja, da se, predvsem ko gre za kohezijsko politiko, štiri petine popravkov, opravljenih v letih 2007–2013, nanašajo na operativne programe za prejšnja obdobja(84); opozarja, da imajo države članice v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja za strukturne sklade, pravico odkrite neupravičene odhodke nadomestiti z zakonitimi in pravilnimi;

21.  opominja, da imajo Komisija in države članice v primeru neučinkovitih kontrolnih sistemov ali nepravilnih odhodkov dolžnost uvesti popravljalne ukrepe, da bi zaščitile proračun Unije; poudarja, da Komisija in države članice takšne popravljalne ukrepe tudi uporabljajo, in ugotavlja, da bi v nasprotnem primeru skupna ocenjena stopnja napake za plačila v letu 2013, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, znašala 6,3 % namesto 4,7 %; poudarja, da so imeli po ugotovitvah Računskega sodišča organi za velik del transakcij, na katere so vplivale napake, zlasti na področjih deljenega upravljanja, dovolj podatkov, da bi te napake lahko odkrili in popravili; zato zahteva, naj Računsko sodišče v prihodnjih letnih poročilih oceni, kakšna bi bila stopnja napake, če bi bili sprejeti vsi popravljalni ukrepi;

22.  obžaluje, da imajo ti ukrepi še zmeraj omejen finančni vpliv na proračun Unije, saj pri več kot 40 % finančnih popravkov, opravljenih v letu 2013, ne gre za namenske prihodke(85), temveč jih lahko uporabi država članica, ki je povzročila popravke v kohezijski politiki, s čimer je preventivni učinek finančnih popravkov izničen;

23.  ugotavlja, da je približno 28 % finančnih popravkov v letu 2013 na področju kohezijske politike vključeval neto zmanjšanje financiranja Unije za zadevni program in državo članico;

24.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 29. septembra 2014 ne podaja nujno zanesljivih informacij o umiku, opravljenih izterjavah in izterjavah v teku za strukturne sklade, ki so jih opravile države članice, saj Komisija navaja, da je zaradi določenih pomanjkljivosti v podatkih držav članic ubrala preudaren pristop, s čimer je želela zagotoviti, da se ne bi navajali previsoki zneski(86);

25.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravnih ukrepov ter predložijo informacije, ki bodo omogočile čim tesnejšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom, pri tem pa upoštevajo večletnost celotnega postopka; prav tako meni, da sta izrednega pomena zagotavljanje celovitih informacij o izterjavah in finančnih popravkih ter popolna preglednost podatkov, ki se nanašajo na sprostitev sredstev in na postopke za ugotavljanje kršitev za zadevno leto;

Zbirno poročilo in letna poročila o dejavnostih

26.  ugotavlja, da so generalni direktorji Komisije izrekli skupaj 17 količinsko opredeljenih pridržkov v zvezi z odhodki; poudarja, da manj količinsko opredeljenih pridržkov v letu 2013 (v letu 2012 jih je bilo 21) ni uspelo zmanjšati obsega tveganega zneska in da je največji skupni tvegani znesek, ki ga je v zbirnem poročilu navedla Komisija, nižji od 4 179 milijonov EUR(87), kar ustreza 2,8 % vseh izplačanih odhodkov;

27.  poziva Komisijo, naj dodatno obrazloži izračun tveganega zneska(88), pri tem pa razloži ocenjeni vpliv popravljalnih ukrepov nanj, ter v zbirnem poročilu izda ustrezno izjavo o zanesljivosti, temelječo na letnih poročilih generalnih direktorjev o dejavnostih;

28.  opozarja, da se kumulativni zneski, ki jih uporablja Komisija, nanašajo na popravljalne mehanizme, ki so jih uporabile Komisija in države članice (finančni popravki in izterjave) več let po razdelitvi sredstev (zlasti v obdobjih 1994–1999 ter 2000–2006), in ugotavlja, da v tem obdobju niti Računsko sodišče niti Komisija ni opredelila natančne stopnje napake;

Pritiski na proračun

29.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da računovodski izkazi zaradi nesprejemljivega stališča Sveta med pogajanji o letne proračunu Unije in kljub visoki stopnji plačil kažejo, da so neporavnane finančne (neporavnane obveznosti v razdelku 1b, večinoma za regionalno politiko, so ob koncu leta 2013 po ocenah znašale 23,4 milijarde EUR, v primerjavi s 5 milijardami EUR ob koncu leta 2010, 11 milijardami EUR ob koncu leta 2011 in 16 milijardami EUR ob koncu leta 2012) in druge obveznosti v letu 2013 še naprej naraščale; ugotavlja, da so ob koncu leta znašale 322 milijard EUR(89), znesek pa se bo v letu 2014 najverjetneje še povečal;

30.  poudarja, da so bile ob koncu leta 2013 neporavnane obveznosti ocenjene na 322 milijard EUR in da naj bi se ta znesek po napovedih v letu 2014 povečal; meni, da je to v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kot je opredeljeno v členu 310 PDEU, zaradi česar je vprašljiva zakonitost proračuna;

31.  poudarja, da so te presežne finančne obveznosti še posebej zaskrbljujoče, saj so zgornje meje za plačila prvič določene tako, da bodo ostale dejansko stabilne več let(90);

32.  poudarja, da so v gospodarski krizi finančna sredstva omejena; ugotavlja pa, da je za velike dele proračuna najvišja dovoljena raven odhodkov v okviru razdelkov večletnega finančnega okvira razdeljena v letne dodelitve po državah članicah; opaža, da način, na katerega države članice črpajo sredstva, pogosto postane glavni politični cilj („porabi ali izgubi”)(91); zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo premik s kulture porabe na kulturo uspešnosti, pri čemer se je treba osredotočati na dosežene rezultate na osnovi načel uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti;

33.  ugotavlja, da je bruto vnaprejšnje financiranje na koncu leta 2013 znašalo 79,4 milijarde EUR, in vztraja, da podaljševanje obdobja vnaprejšnjega financiranja lahko privede do povečanega tveganja napake ali izgube; poudarja, da je tveganje še posebej izrazito za razdelek 4 proračuna (EU kot globalni akter), pri katerem za običajno dejavnost med trenutkom, ko se prevzame obveznost, in trenutkom, ko Komisija zabeleži končne s tem povezane odhodke, pretečejo štiri leta;

34.  poziva Komisijo, naj ponovno pripravi in objavi dolgoročno napoved denarnega toka s projekcijo prihodnjih zahtev za plačilo, da bo mogoče potrebna plačila kriti iz odobrenih letnih proračunov; zahteva, naj Komisija po potrebi predlaga spremembe obstoječih uredb, če letni proračuni ne bodo zagotavljali potrebnih sredstev za plačila;

35.  znova poudarja, da je treba iskati dolgoročnejše rešitve, da bo Komisija lahko spet prevzela nadzor nad svojim proračunom; ugotavlja, da se je zlasti treba še bolj osredotočiti na odgovornost ter uspešnost in rezultate porabe; v tem smislu poudarja, da bi moral Parlament odigrati večjo vlogo pri nadzoru odhodkov in uspešnosti;

Finančni instrumenti

36.  ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2013 v okviru 176 operativnih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v 25 državah članicah vzpostavljenih 941 instrumentov finančnega inženiringa; je še posebej zaskrbljen, da je bilo od 14,3 milijarde EUR, izplačanih za instrumente finančnega inženiringa, le 47 % (6,7 milijarde EUR) izplačanih končnim upravičencem, četudi ta znesek predstavlja povečanje v primerjavi s 4,7 milijarde EUR, izplačanih ob koncu leta 2012; ugotavlja, da povprečna stopnja izplačil v višini 47 % ob koncu leta 2013 prikriva določena odstopanja med skladi in državami članicami; ugotavlja, da se povprečna stopnja izplačil nanaša na vseh 900 skladov: tiste, ustanovljene leta 2008, pa tudi tiste, ki so bili uvedeni leta 2013 in katerih izvrševanje se je šele začelo; meni, da nekateri skladi ne delujejo uspešno, medtem ko so drugi že dosegli 100-odstotno stopnjo črpanja in so zdaj obnovljivi skladi, ki ponovno vlagajo;

37.  ugotavlja, da je bilo v državah članicah v okviru sklada za razvoj podeželja vzpostavljenih 14 instrumentov finančnega inženiringa; opaža, da je bilo do konca leta 2013 iz proračuna Unije bankam v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Italiji in Litvi izplačanih 443,77 milijona EUR; izraža zaskrbljenost, ker od tega zneska niti en sam euro ni dosegel končnih upravičencev; ugotavlja, da je bilo za šest instrumentov finančnega inženiringa, vzpostavljenih v okviru Evropskega sklada za ribištvo, 72,37 milijona EUR izplačanih bankam v Grčiji, Romuniji, Bolgariji, Estoniji, Latviji in na Nizozemskem; ugotavlja, da je bil zgolj v Latviji znesek v celoti izplačan končnim upravičencem, medtem ko so končni upravičenci v Romuniji prejeli le 28 % sredstev, v Bolgariji 77 %, v Estoniji 91 %, na Nizozemskem in v Grčiji pa niso prejeli ničesar(92);

38.  obžaluje tudi, da so navedeni instrumenti kompleksni in je zanje težko prevzeti odgovornost, zato je javni nadzor še toliko bolj težaven; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost in redno poroča o učinku vzvoda, izgubah in tveganjih, kot so naložbeni baloni; poziva Komisijo, naj pripravi celoten pregled nad številom projektov, ki se financirajo iz posameznih instrumentov finančnega inženiringa, poroča o doseženih rezultatih, prav tako pa naj jasno navede, v kolikšni meri so se ti projekti instrumentov finančnega inženiringa sofinancirali z dodelitvami iz proračuna Unije, ter predstavi izčrpno analizo stroškov in koristi instrumentov finančnega inženiringa v primerjavi z bolj neposrednimi oblikami financiranja projektov;

39.  pozdravlja dejstvo, da je izvajanje finančnih instrumentov sistematično vključeno v dnevni red srečanj o letnih pregledih in da se takrat obravnavajo pomanjkljivosti ter predlagajo rešitve zanje; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile pomanjkljivosti na tem področju za obdobje 2014–2020 odpravljene – tj. plačila bodo prerazporejena v sklade, ki upravljajo finančne instrumente, šele ko bodo dejanska izplačila končnim prejemnikom dosegla določen odstotek;

40.  priporoča, da bi morala Komisija glede na pritisk na proračun v zvezi s plačili in dejstvo, da člen 140(7) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) zahteva, da se je treba pri finančnih instrumentih izogibati previsokim saldom, zagotoviti, da bodo prispevki iz proračuna Unije v tovrstne instrumente odražali dejanske potrebe v zvezi z denarnim tokom;

41.  je izjemno zaskrbljen zaradi nekaterih ugotovitev Računskega sodišča v zvezi z učinkovitostjo kombiniranja regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij v podporo zunanji politiki Unije(93);

42.  poudarja, da so bili instrumenti sicer dobro oblikovani, vendar zaradi pomanjkljivosti pri upravljanju Komisije ni bilo mogoče v celoti prepoznati potencialnih prednosti kombiniranja; poziva Komisijo, naj sredstva dodeli le, če jih upravičenec dejansko potrebuje, prav tako pa naj bolje spremlja izvajanje subvencij Unije;

Odgovornosti Komisije in držav članic pri deljenem upravljanju

43.  poudarja, da je za izvrševanje proračuna Unije v skladu s členom 317 PDEU v končni fazi odgovorna Komisija; poudarja, da se v primerih, ko Komisija proračun izvaja z deljenim upravljanjem, naloge izvrševanja v skladu s členom 59 finančne uredbe prenesejo na države članice, s čimer se sproži njihova politična in finančna odgovornost; zato ponovno poudarja, da morajo države članice ravnati strogo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ne smejo spodkopavati lastne odgovornosti glede upravljanja sredstev Unije;

44.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 28. oktobra 2014 o sprejetju priporočil medinstitucionalne delovne skupine za določitev in uporabo prostovoljnih nacionalnih izjav (COM(2014)0688); opozarja, da so izjave prostovoljne in zato pozdravlja, da so se za njihovo posredovanje odločile štiri države članice – Danska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo; obžaluje pa, da se te izjave razlikujejo po obliki, obsegu, celovitosti in obdobju poročanja, in zato niso posebno koristne;

45.  poudarja, da imajo nacionalne izjave o upravljanju, ki so jih posredovale omenjene štiri države članice, po številnih navedbah Računskega sodišča zelo omejeno vrednost v revizijskih postopkih tega sodišča in jih ni mogoče obravnavati kot verodostojen vir informacij za izdajo izjave o zanesljivosti;

46.  v zvezi s prej omenjenim sporočilom Komisije z dne 28. oktobra 2014poleg tega obžaluje, da ni večjega napredka pri izboljševanju finančnega upravljanja, ki bi utegnil zaradi napačnih odločitev na politični in upravljavski ravni povzročati nenehno izgubo denarja Unije; poziva, da se uvede sistem kazni za primere, ko države članice posredujejo nepravilne informacije o programih in izjave;

47.  zato poziva Komisijo in Svet, naj naredita konkretne in koristne korake, da bi omogočila potrebni napredek pri dobrem finančnem poslovodenju, vključno s širšo uporabo nacionalnih izjav, ki v praksi ne zahtevajo veliko dodatnega truda (po poročilih manj kot en ekvivalent polnega delovnega časa letno na državo članico), in obenem ugotavlja, da je zelo pomembno, da države članice z javnim dokumentom prevzamejo politično odgovornost za uporabo sredstev Unije; poziva Komisijo in države članice, naj ne objavljajo samo nacionalnih izjav, temveč tudi letne povzetke in izjave o upravljanju, da bi omogočile boljši vpogled v finančno poslovodenje in dosegle njegove resnične izboljšave; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži priporočilo, da bi spodbudila uporabo nacionalnih izjav v skladu s priporočili medinstitucionalne delovne skupine za uvedbo in uporabo nacionalnih izjav;

48.  meni, da se je treba nujno zavzemati za popolno preglednost pri uporabi strukturnih skladov z objavo računovodske dokumentacije projektov, ki so prejeli sredstva;

Zanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice

49.  ugotavlja, da pregledi na prvi stopnji, ki jih pri deljenem upravljanju izvajajo države članice, niso dovolj zanesljivi, kar spodkopava verodostojnost letnih poročil o dejavnostih, ki jih pripravijo službe Komisije, in zbirnega poročila, ki ga sprejme Komisija, saj ta poročila delno temeljijo na rezultatih pregledov, ki jih opravijo nacionalni organi; ponovno zahteva, naj Komisija oceni in po potrebi popravi podatke držav članic, da bi bilo mogoče pripraviti zanesljiva in objektivna letna poročila o dejavnostih;

50.  zahteva, naj generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih natančno navedejo stopnje napak, ki so jih sporočile države članice, in popravke, ki jih je po potrebi na ravni operativnih programov izvedla Komisija;

Najmanj uspešne države članice

51.  pozdravlja pregled revizijskih rezultatov kohezijskih in kmetijskih skladov, vodenih z deljenim upravljanjem v obdobju 2009–2013, ki ga je Računsko sodišče objavilo skupaj s svojim letnim poročilom za leto 2013, s čimer je delno naslovilo zahtevo Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2012 o objavi informacij o deljenem upravljanju za posamezno državo;

52.  poudarja, da je po podatkih Računskega sodišča o zneskih in deležu tveganih skladov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom ter Kohezijskim skladom (izvorni podatki so vključeni v letni poročili o dejavnostih GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter GD za regionalno in mestno politiko za leto 2013) najvišjo stopnjo napake mogoče najti na Slovaškem, v Združenem kraljestvu in v Španiji;

53.  poudarja, da je po podatkih Računskega sodišča o zneskih in deležu tveganih skladov v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za regionalni razvoj (izvorni podatki so vključeni v letno poročilo GD za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2013) najvišjo stopnjo napake mogoče najti v Romuniji, Bolgariji in na Portugalskem;

54.  poziva Računsko sodišče, naj oblikuje lastno metodo poročanja za posamezne države in pri tem ne upošteva zgolj tveganih zneskov, pač pa tudi upravljavske in kontrolne sisteme držav članic, skupaj s korektivnimi mehanizmi, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, da bi ustrezno ocenili razvoj upravljanja v najmanj uspešnih državah članicah in priporočali najboljše rešitve;

55.  opozarja, da korupcija povzroča ogromno škodo skladom Unije; je zaskrbljen zaradi podatka, da je ta pojav v nekaterih državah članicah še posebej razširjen, in v zvezi s tem spominja na priporočilo Komisije z dne 29. maja 2013 za priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Italije za leto 2013 ter mnenje Sveta o italijanskem programu stabilnosti za obdobje 2012-201711(94); poziva k hitremu sprejetju direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava;

Navzkrižja interesov

56.  obžaluje, da imajo nekatere države članice ohlapno in nezadostno zakonodajo o navzkrižju interesov poslancev parlamenta, članov vlade in članov lokalnih svetov; poziva Komisijo, naj natančno preuči trenutno stanje in predloži priporočila ali celo pravno zavezujoče rešitve, če je to potrebno; meni, da bi moralo enako veljati tudi za komisarske kandidate in komisarje;

Prihodki: lastna sredstva iz naslova BND

57.  ugotavlja, da Računsko sodišče pri reviziji (glej letno poročilo za leto 2013, točka 2.27) ni odkrilo večjih napak v izračunih prispevkov držav članic, ki jih je pripravila Komisija, in njihovih plačilih, pri čemer večina teh prispevkov temelji na napovedih podatkov o bruto nacionalnem dohodku (BND) za leto 2013;

58.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podatki Eurostata in držav članic enaki, saj kazalnik BND ni zgolj osrednje primerjalno merilo za prihodke Unije, temveč tudi za njene odhodke;

59.  opozarja na kritike Računskega sodišča v letnem poročilu za leto 2012 glede pomanjkanja uspešnosti preverjanja, ki ga Komisija opravlja glede podatkov o BND (glej letno poročilo za leto 2012, točka 2.41); poudarja, da lahko podaljšana uporaba splošnih pridržkov in predolgo trajanje ciklusa preverjanja podatkov o BND, ki se uporabljajo za lastna sredstva, povzroči proračunsko negotovost, kot je bilo poudarjeno v razpravah med državami članicami glede predloga spremembe proračuna št. 6 k splošnemu proračunu za leto 2014(95);

60.  obžaluje, da nekatere države članice, kljub dejstvu, da so bile seznanjene, da je bila statistična metodologija za izračun prispevkov BND spremenjena spomladi 2014, niso predvidele, da bo to povzročilo povečanje njihovih proračunskih prispevkov;

61.  obžaluje, da je Komisija, kljub dejstvu, da je že od spomladi 2013 vedela, da bodo spremembe v statistični metodologiji za izračun prispevkov BND povzročile veliko povečanje prispevkov nekaterih držav članic, vztrajala, da se ta zadeva obravnava, kot da je zgolj tehnične narave(96);

62.  znova poudarja, da je Računsko sodišče v svojem mnenju št. 7/2014(97) prišlo do zaključka, da lahko predlog Komisije, na podlagi katerega se dovoli odlog plačila za davek na dodano vrednost (DDV) ter saldo in prilagoditve BND v primeru izrednih okoliščin, poveča zapletenost sistema virov lastnih sredstev in proračunsko negotovost držav članic;

63.  zlasti poudarja, da se predlog Komisije za spremembo Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (COM(2014)0704) nanaša samo na odložitev roka za države članice, da lahko zagotovijo sredstva v primeru znatnih zneskov, ki izhajajo iz pozitivnega salda in prilagoditev DDV in BND; ugotavlja, da bo morda morala Komisija zbrati dodatne dohodke s pomočjo spremembe proračuna, v kolikor imajo države članice velik negativni saldo in prilagoditve DDV in BND;

64.  obžaluje, da Svet ni uspel doseči napredka pri reformi sistema lastnih virov na podlagi teh zakonodajnih predlogov, kljub dejstvu, da je Komisija predlagala globalno reformo sistema lastnih virov, ki jo je Evropski parlament pozdravil(98) in s katero bi postal sistem lastnih sredstev bolj pravičen, bolj razumljiv, preglednejši ter učinkovitejši, obenem pa usmerjen tudi v zmanjšanje nacionalnih prispevkov;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

65.  poziva Komisijo, naj

   skrajša trajanje ciklusa preverjanja podatkov o BND, ki se uporabljajo za lastna sredstva, na največ štiri leta, če se to potrebuje za začetek izvajanja postopkov za ugotavljanje kršitev in/ali pri določanju strogega roka za umik pridržkov;
   omeji uporabo splošnih pridržkov samo na izjeme primere, kadar obstaja bistveno tveganje, da finančni interesi Unije niso zaščiteni: npr. kadar država članica izvede glavno revizijo med ciklusom preverjanja ali v nerednih časovnih presledkih;
   pripravi akcijski načrt, s katerim bo popravila pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 11/2013, in o tem poroča Parlamentu in Računskemu sodišču do konca junija 2015;
   vzpostavi podroben akcijski načrt z jasnimi cilji za obravnavanje težav pri sestavljanju nacionalnih računov v Grčiji in ga pozorno spremlja;
   predloži spremembo zgoraj omenjenega predloga COM(2014)0704, da bi pooblastila Komisijo, da odloži vračila zneskov v primeru negativnih saldov in prilagoditev;

66.  opozarja na dejstvo, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 2/2014 z naslovom „Se preferencialni trgovinski režimi ustrezno upravljajo? “ navedlo pomanjkljivosti pri strategiji nadzora in obvladovanju tveganja v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu, ki bi utegnile povzročiti izgubo za proračun Unije; ugotavlja, da je te slabosti potrdil znesek potencialno izgubljenih prihodkov v teh treh državah članicah; opaža, da je Računsko sodišče z ekstrapoliranjem napak, ugotovljenih v svojem vzorcu iz leta 2009, ocenilo, da znaša v teh državah članicah znesek potencialno izgubljenih dajatev zaradi zastaranja 655 milijonov EUR; ugotavlja, da to predstavlja približno 6 % bruto zneska uvoznih dajatev, ki so bile zbrane v tem letu v petih izbranih državah članicah, oziroma 167 milijonov EUR v Nemčiji, 176 milijonov EUR v Franciji in 312 milijonov EUR v Združenem kraljestvu;

Kmetijstvo

Kmetijstvo: izzivi, povezani z demografsko strukturo in strukturo upravičencev

67.  poudarja, da demografske spremembe vplivajo na skupno kmetijsko politiko (SKP) bolj kot na druge politike Unije, saj je skoraj ena tretjina od 12 milijonov kmetov Unije, ki si deli več kot 45 % proračuna Unije, starejših od 65 let in samo 6 % mlajših od 35 let(99); pozdravlja program pomoči za mlade kmete, ki se je začel izvajati kot del reforme SKP;

68.  obžaluje, da ukrepi, ki jih je Komisija uvedla za kmetijsko politiko, do sedaj niso uspeli popraviti demografskega neravnovesja, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ponovno preuči podporo za kmetijski proračun;

69.  poudarja dejstvo, da manj kor 2 % kmetov Unije prejema 31 % neposrednih plačilih v okviru SKP; poudarja, da bi morala biti SKP usmerjena predvsem na male kmete in meni, da sedanja praksa dodatno spodkopava politično sprejemanje SKP;

70.  ponovno poudarja, da sta Parlament in Svet, da bi povečala pravičnost SKP, uvedla(100) zmanjšanje plačil nad 150 000 EUR in omogočila omejitev neposrednih plačil; zato zahteva, da Računsko sodišče pred pripravo svojih naslednjih letnih poročil opravi revizijo učinkovitosti in uspešnosti tega ukrepa;

71.  poudarja, da Češka republika, ki ji sledijo Slovaška, Madžarska, Nemčija in Bolgarija, ohranjajo najbolj neenake kmetijske sisteme(101); poziva Komisijo in države članice, naj bolje uskladijo svojo strukturo upravičencev, in zahteva, naj generalni direktor GD AGRI vsako leto k svojemu letnemu poročilu o dejavnostih priloži okvirne zneske izplačil neposredne pomoči v okviru SKP proizvajalcem, razčlenjene po državi članici in kategoriji upravičencev;

Kmetijstvo: stopnja napak v prvem stebru

72.  obžaluje, da so plačila iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) za leto 2013 vsebovala napake, pri čemer je Računsko sodišče najverjetnejšo stopnjo napake ocenilo na 3,6 % (3,8 % leta 2012)(102), in da sta od petih revidiranih kontrolnih sistemov za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, dva bila neučinkovita, dva delno učinkovita in samo en učinkovit;

73.  poudarja, da so pri 33 od 101 količinsko opredeljive napake, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, nacionalni organi imeli zadosti informacij za vsaj delno preprečevanje, odkrivanje in popravljanje teh napak, in če bi se vse te informacije uporabljale pravilno, bi bila najverjetnejša stopnja napake za to področje za 1,1 % nižja in tako relativno bližja 2-odstotnemu pragu pomembnosti; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

Navzkrižna skladnost

74.  spominja, da je revizija Računskega sodišča zajemala tudi zahteve za navzkrižno skladnost in da so bili primeri, ko te zahteve niso bile izpolnjene, obravnavani kot napake, če je bilo mogoče dokazati, da je do kršitve prišlo v letu, v katerem so kmetje zaprosili za pomoč; opozarja, da Računsko sodišče pomanjkljivosti na področju navzkrižne skladnosti vključuje v svoj izračun stopnje napak, in ugotavlja, da se navzkrižna skladnost s stališča Komisije ne nanaša na upravičenost do plačil, temveč privede zgolj do upravnih kazni;

75.  ugotavlja, da je Komisija v odgovoru Računskemu sodišču zapisala, da je bil pravni okvir za programsko obdobje 2014–2020 poenostavljen, in zahteva, da Komisija do konca 2015 poroča o tem, kako so se ukrepi za poenostavitev izkazali v praksi in katere dodatne ukrepe bi bilo mogoče sprejeti v zvezi s preostalimi zapletenimi pravili in merili za upravičenost;

Stopnja napak pri tržnih ukrepih

76.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da stopnja napak glede ukrepov na kmetijskem trgu znaša 7,44 %, kot je izračunala Komisija; obžaluje dejstvo, da je to druga najvišja stopnja napake na področju politike za leto 2013;

77.  poudarja, da pridržki, ki jih je generalni direktor za GD AGRI vključil v svoje letno poročilo o dejavnostih za leto 2013, potrjujejo zaskrbljujoče stanje trgovinskih ukrepov, saj je bilo opredeljenih sedem shem pomoči v devetih državah članicah, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, prestrukturiranja vinogradov, naložb v vinski sektor, izvoznih nadomestil za perutnino in sheme za mleko v šolah;

78.  opozarja, da številni manjši programi, na primer za razdeljevanje sadja in mleka v šolah, niso prijazni uporabniku, kar je mogoče delno pripisati birokraciji, zato udeležba v njih in njihovo izvajanje nista najboljša;

79.  obžaluje znatne pomanjkljivosti kontrolnih postopkov, ki se uporabljajo pri priznanju skupin proizvajalcev(103) za sadje in zelenjavo na Poljskem, v Avstriji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, kot je odkrilo Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2013 in je potrdil generalni direktor GD AGRI, ki je v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2013 podal pridržek na podlagi ocene, da je približno 25 % skupnih odhodkov v okviru tega ukrepa ogroženih, in sicer 102,7 milijona EUR;

80.  zlasti obžaluje pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija glede ukrepov za prestrukturiranje vinogradov v Španiji, ki so upravičili pridržek, ki ga je podal generalni direktor GD AGRI na podlagi popravljene 33-odstotne stopnje napake in zneska, pri katerem obstaja tveganje, v višini 54 milijonov EUR, ter glede ukrepov za izvoz perutnine v Franciji, na podlagi popravljene 69,6-odstotne stopnje napake in zneska, pri katerem obstaja tveganje, v višini 29,3 milijona EUR;

Zanesljivost podatkov, ki jih posredujejo države članice, o neposrednih plačilih

81.  pozdravlja dejstvo, da je glede na to, da stopnje napake, ki jih države članice sporočijo v okviru svojih statističnih podatkov inšpekcijskih pregledov, ne krijejo vseh elementov stopnje preostale napake in niso vedno zanesljivi, GD AGRI na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno z revizijskimi ugotovitvami Računskega sodišča, ocenil vsako plačilno agencijo posebej;

82.  ponavlja, da Računsko sodišče ugotavlja(104), da rezultati tega novega pristopa kažejo, da statistični podatki inšpekcijskih pregledov držav članic, izjave direktorjev plačilnih agencij in delo, ki ga opravijo certifikacijski organi, dajejo le omejeno zagotovilo;

83.  poudarja, da je morala kljub dejstvu, da so bile skoraj vse plačilne agencije za neposredna plačila akreditirane in so imele potrdila, ki so jih izdali organi za potrjevanje, in kljub temu, da je 79 od 82 izjav o zanesljivosti, ki so jih pripravile plačilne agencije, od certifikacijskega organa leta 2013 prejelo mnenje brez pridržka, to pa potrjuje točnost izjav o zanesljivosti, ki so jih posredovali direktorji plačilnih agencij, Komisija stopnje napake, ki jih je sporočilo 42 od 68 plačilnih agencij, popraviti navzgor s stopnjo preostale napake nad 2 %;

84.  Poudarja, da so bile plačilne agencije z najvišjo stopnjo napake:

1.  Združeno kraljestvo, RPA

5,66 % (poročanje države članice: 0,67 %)

2.  Grčija, OKEPE

5,17 % (poročanje države članice: 0,83 %)

2.  Španija, AVGA

4,71 % (poročanje države članice: 1,93 %)

4.  Portugalska, IFAP

4,37 % (poročanje države članice: 0,82 %)

5.  Romunija, PIAA

4,27 % (poročanje države članice: 1,77 %)

85.  obžaluje, da veljavni zakonodajni okvir ne določa sankcij za nepravilno oziroma napačno poročanje(105) plačilnih agencij;

86.  poziva, naj uradniki Unije pozorneje nadzirajo, spremljajo in usklajujejo državne plačilne agencije v zadevnih državah članicah z namenom odprave pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo, zlasti tiste agencije, ki v zadnjih treh letih niso poslovale uspešno, da bi upravljanje plačil postalo učinkovitejše;

Integriran administrativni in kontrolni sistem (IAKS) ter identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS)

87.  se strinja z mnenjem Komisije in Računskega sodišča, da igra integriran administrativni in kontrolni sistem (IAKS) kot celota ključno vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju napak v zahtevkih kmetov, in poudarja, da bi njegovo pravilno delovanje moralo zagotoviti, da neposredna plačila za kmetijstvo ne vsebujejo pomembnih napak;

88.  obžaluje, da stalne slabosti pri izključevanju neupravičenih zemljišč iz identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS) in pri administrativni obravnavi zahtevkov kmetov bistveno prispevajo k stopnji pomembnosti napake, ki ostane v plačilih iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS);

89.  ponovno poudarja horizontalno razsežnost pomanjkljivosti, ki jih odkrije LPIS; ugotavlja, da je Računsko sodišče od leta 2007 preverjalo IAKS v 38 plačilnih agencijah v vseh 28 državah članicah, in globoko obžaluje, da je bilo samo sedem kontrolnih sistemov ocenjenih kot učinkovitih, za 22 je bilo ugotovljeno, da so delno učinkoviti, devet kontrolnih sistemov pa se je štelo za neučinkovite; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se finančna tveganja za proračun krijejo z neto finančnimi popravki;

Postopki za zagotavljanje izterjave neupravičenih plačil

90.  je zaskrbljen zaradi dejstva, o katerem je poročalo Računsko sodišče(106), da so bili zneski, ki so bili izgubljeni zaradi nepravilnosti ali malomarnosti in se nanašajo na vloge za leto 2008 oziroma prej, dolžnikom na Irskem poslani s precejšnjo zamudo ter da več let niso bili predmet kakršnega koli postopka izterjave ali izvršitve;

91.  ugotavlja, da je do konca leta 2012 od 6,7 milijonov EUR dolgov, ki so se nanašali na ta leta predložene zahtevke, 2,3 milijona EUR krila Unija na podlagi pravila o delitvi 50/50, kljub zamudi, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče v postopku priglasitve, in kljub bojazni, da bo denar iz proračuna Unije za vedno izgubljen;

92.  je zaskrbljen tudi zaradi ugotovitev Računskega sodišča glede dejstva, da italijanski organi niso evidentirali, ali so bili dolgovi posledica nepravilnosti ali administrativnih napak, kar bi lahko pomenilo bremenitev proračuna Unije; poziva Komisijo, naj temeljito analizira položaj in o tem poroča pred koncem leta;

93.  ugotavlja, da so v skladu s podatki, ki so na voljo v letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI(107) za leto 2013, glede izterjave neupravičenih plačil najmanj uspešne države članice Bolgarija s 4-odstotno, Grčija z 21-odstotno, Francija s 25-odstotno, Slovenija s 25-odstotno, Slovaška s 27-odstotno in Madžarska s 33-odstotno stopnjo izterjave; je zaskrbljen zaradi strašljivo nizke ravni izterjav na nekaterih področjih in poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o vzrokih in možnostih za izboljšave;

Postopek potrditve obračunov

94.  ugotavlja, da je Komisija leta 2013 sprejela štiri sklepe o skladnosti, ki so privedli do finančnih popravkov v višini 1 116,8 milijona EUR (861,9 milijona EUR v zvezi z EKJS in 236,2 milijona EUR v zvezi z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP)), kar predstavlja približno 2 % proračuna Unije za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2013 (1,4 % v obdobju 2008–2012);

95.  poudarja, da se tega zneska ne da primerjati z najverjetnejšo stopnjo napake, ki jo je izdalo Računsko sodišče, saj revizije skladnosti, ki jih izvaja Komisija, zajemajo sisteme in ne preverjajo pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, krijejo izdatke, povezane s številnimi proračunskimi leti, in vodijo do finančnih popravkov za 65 % na podlagi pavšala in posledično ne omogočajo izračuna letne stopnje napak(108);

96.  poudarja, da se povečanje iz leta 2013, ki zadeva povprečno stopnjo finančnih popravkov v primerjavi z obdobjem 2008–2012, glede na ugotovitve Računskega sodišča(109) v veliki meri lahko pojasni z zmanjšanjem zaostanka pri nezaključenih revizijskih spisih s 553 konec leta 2012 na 516 konec leta 2013, in da so bili zaključek teh spisov, ki se nanašajo na proračunska leta pred letom 2010, izvedeni finančni popravki v višini 881 milijonov EUR (79 % celotnega zneska);

97.  je zaskrbljen, da neodvisnost spravnega organa, ki lahko sodeluje v postopku potrditve skladnosti, ni zagotovljena v skladu s trenutno veljavnimi določbami(110);

Razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje

98.  ugotavlja, da so plačila za razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje za leto 2013 vsebovala hujše napake, da se je najverjetnejša stopnja napake zmanjšala na 6,7 % s 7,9 % leta 2012 in da je bilo sedem od 13 revidiranih nadzornih in kontrolnih sistemov za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, v državah članicah le delno učinkovitih, šest pa jih je neučinkovitih;

99.  se strinja s stališčem Računskega sodišča, da bi bila najverjetnejša stopnja napake zmanjšana na 2 %, če bi nacionalni organi uporabili vse informacije, ki jih imajo na voljo za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

100.  obžaluje dejstvo, da je povprečna stopnja napak, ki jo je izračunalo Računsko sodišče za razvoj podeželja, v zadnjih treh letih znašala 8,2 %, v letu 2013 pa 7,9 %(111); močno obžaluje dejstvo, da je to najvišja stopnja napake na področju politike za leto 2013;

101.  ugotavlja, da je do napak, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, prišlo predvsem zato, ker upravičenci niso upoštevali zahtev za upravičenost, pravila o javnem naročanju se niso pravilno uporabljala, kmetijsko-okoljske zaveze pa niso bile upoštevane;

102.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da so domnevne namerne kršitve zasebnih upravičencev prispevale k eni osmini stopnje napake na področju razvoja podeželja, in obžaluje dejstvo, da je posebni ukrep za razvoj podeželja „dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom“ v največji meri prispeval k stopnji napake za zasebne naložbe(112), zaradi česar je Računsko sodišče izrazilo resno zaskrbljenost glede „učinkovitosti in uspešnosti ukrepov pri doseganju ciljev politike“;

103.  se strinja s stališčem Računskega sodišča(113), da so bile napake delno posledica zapletenosti pravil in velike raznolikosti shem pomoči v okviru programov v obdobju 2007–2013: skupno 46 ukrepov za razvoj podeželja, od katerih ima vsak svoja pravila in zahteve;

104.  ugotavlja, da stopnja ustavitev in prekinitev plačil Komisije narašča, kar zagotavlja sistematično izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti;

105.  pozdravlja spremembo pristopa Komisije za izračun stopnje preostale napake, pri čemer upošteva vse ustrezne revizije in informacije, da bi popravila stopnjo napake, o kateri poročajo države članice;

106.  obžaluje nezanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice, glede rezultatov njihovih pregledov; ugotavlja, da so organi za potrjevanje izdali mnenje s pridržkom, v katerem je navedena stopnja napake nad 2 % za samo devet plačilnih agencij od 74(114), Komisija pa je izdala mnenje s pridržkom za 31 agencij v 24 državah članicah(115);

107.  obžaluje pomanjkanje kakovosti popravljalnih ukrepov pri nekaterih državah članicah ter pomanjkanje sistematskega pristopa za izkoreninjenje vzrokov za napake v vseh državah članicah; poudarja, da ne obstajajo preventivni ukrepi proti zelo razširjenim pomanjkljivostim na ravni Unije;

108.  ugotavlja, da sta glavna razloga za nezadostno izvrševanje 4 300 000 EUR v poglavju 17 04 – Varnost hrane, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin naslednja: 900 000 EUR namenskih prejemkov za različne programe, ki jih je dovoljeno porabiti še v letu 2014, in 2 000 000 EUR za sklad za nujne primere; ugotavlja, da je bilo 50 % drugega zneska (1 000 000 EUR) prenesenih v leto 2014 (za boj proti bolezni modrega jezika v Nemčiji) in takrat tudi izvršenih;

Zahteve Komisiji, državam članicam in Računskemu sodišču glede kmetijstva in razvoja podeželja

109.  poziva Računsko sodišče, naj izračuna ločeno stopnjo napake za tržne ukrepe in neposredna plačila za prvi steber SKP;

110.  priporoča, naj Komisija dejavno spremlja uporabo popravljalnih ukrepov v zvezi s pomanjkljivostmi kontrolnega sistema, ki se uporablja za pomoč Unije za priznanje skupin proizvajalcev sadja in zelenjave na Poljskem ter za operativne programe za organizacije proizvajalcev, v Avstriji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu;

111.  poziva Komisijo, naj dokaže dodano vrednost Unije pri ukrepih na kmetijskem trgu ter pri tem upošteva nevarnost morebitnih izgub za proračun Unije; prav tako jo poziva, naj razmisli o ukinitvi teh ukrepov, če je tveganje previsoko; poziva Komisijo, naj poroča v okviru nadaljnjih ukrepov v zvezi z razrešnico Komisije za leto 2013 o ukrepih, ki jih je sprejel Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zaradi revizijske misije za izvozna nadomestila za perutnino v Franciji;

112.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge za sankcioniranje napačnega ali nepravilnega poročanja plačilnih agencij, ki naj vsebuje tri razsežnosti, in sicer statistične podatke inšpekcijskih pregledov, izjave plačilnih agencij in delo, ki ga opravijo certifikacijski organi; zahteva, da se Komisijo pooblasti za preklic akreditacije plačilnih agencij v primerih resnih napačnih prikazovanj;

113.  poziva generalnega direktorja GD AGRI, naj razmisli o dejanski dodani vrednosti tega, da se vsako leto zamuja s pridržki in se to upraviči s pomanjkljivostmi v LPIS, saj imajo te pomanjkljivosti jasno horizontalno razsežnost;

114.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje izkoriščanja IAKS v celoti, in še zlasti zagotovijo, da države članice pravilno ocenijo in evidentirajo upravičenost in velikost kmetijskih parcel, in da države članice, v katerih je bilo ugotovljeno, da na IAKS vplivajo sistemske napake, sprejmejo takojšnje popravljalne ukrepe;

115.  poziva Komisijo, naj razišče dejstva, o katerih je poročalo Računsko sodišče na Irskem in v Italiji v točkah 3.24 in 3.25 svojega letnega poročila za leto 2013 glede nepravilnosti pri izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov, in sprejme potrebne popravljalne ukrepe ter o njih poroča Parlamentu do junija 2015;

116.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjšanje zaostankov pri nezaključenih revizijskih spisih v okviru potrjevanja obračunov, da se lahko vse revizije, ki so bile opravljene pred letom 2012, zaključijo do konca leta 2015;

117.  zahteva zlasti, da se mandat članov spravnega organa, ki sodelujejo pri postopku potrditve obračunov, časovno omeji na začetno triletno obdobje z možnostjo podaljšanja za največ eno leto; poleg tega zahteva, da se pri obravnavanju teh dokumentov preprečijo morebitna navzkrižja interesov in da države članice niso zastopane v spravnem odbori, kadar jih finančni popravki neposredno zadevajo;

118.  poziva Komisijo, naj Parlamentu natančno poroča o izvajanju omejitve neposrednih plačil SKP v posameznih državah članicah;

119.  poziva k manj birokratski SKP, da se zmanjšajo stopnje napak; zato pozdravlja zavezo, ki jo je sprejela Komisija, da bosta poenostavitev in subsidiarnost ena glavnih prednostnih nalog v naslednjih petih letih; poziva, da se plačilnim agencijam, katerih uspešnost je vedno podpovprečna, v skrajnih primerih odvzame akreditacija;

120.  poziva Komisijo, naj pravočasno predstavi podroben načrt za zmanjšanje birokracije pri SKP za 25 % v naslednjih petih letih;

121.  poziva Računsko sodišče, naj preuči politiko na področju razvoja podeželja v ločenem poglavju letnega poročila ali vsaj ločeno izračuna stopnjo napake za področje politike za razvoj podeželja, ribiško politiko in program LIFE+;

122.  priporoča, naj Komisija zagotovi, da se akcijski načrti držav članic za razvoj podeželja dokončajo tako, da zajamejo vse regije in vse ukrepe, zlasti naložbene, ter upoštevajo revizijske ugotovitve Komisije in Računskega sodišča;

123.  poziva Komisijo, naj poroča o nadaljnjih ukrepih v primerih domnevnih namernih kršitev, o katerih je Računsko sodišče poročalo OLAF, zlasti glede ukrepov za razvoj podeželja „dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom“, ter naj v celoti preuči zasnovo teh ukrepov zaradi kritičnih pripomb Računskega sodišča glede njihove učinkovitosti in uspešnosti v poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisije za proračunsko leto 2013;

124.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje programov razvoja podeželja ter naj v svojih revizijah skladnosti upošteva veljavna pravila, tudi tista, ki so bila sprejeta na nacionalni ravni, kjer je to ustrezno, da se zmanjša tveganje ponavljanja slabosti in napak, do katerih je prišlo v programskem obdobju 2007–2013;

Ribištvo

125.  je seznanjen s pridržkom GD MARE glede stopnje napake, ki je višja od 2 % pri odhodkih, ki so jih prijavile nekatere države članice, ter glede nezanesljivega in manjkajočega poročila v primeru ene države članice; obžaluje situacijo v zvezi s to državo članico; vseeno ugotavlja, da so se razmere izboljšale po navodilih Komisije za to državo članico;

126.  ne glede na te pripombe obžaluje, da Računsko sodišče ni natančneje navedlo podrobnosti rezultatov svojih revizij za specifično področje ribištva in pomorskih zadev; poziva, da se zaradi preglednosti te informacije objavijo;

127.  je seznanjen s tem, da je bilo 92,31 % plačil GD MARE izvršenih pravočasno; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število plačil z zamudo v primerjavi s predhodnim proračunskim letom povečalo; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se obresti za zamude, plačane leta 2013, zmanjšale, in zato spodbuja GD MARE, naj ohrani rok za plačila v skladu z regulativnimi zahtevami;

Regionalna politika, promet in energetika

EU 2020

128.  poudarja, da je bilo od skupnega zneska plačil, opravljenih v letu 2013 v okviru te skupine politik (45 311 milijonov EUR), 96 % (43 494 milijonov EUR) namenjenih za regionalno politiko, ki se izvaja predvsem prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, 1 059 milijonov EUR za mobilnost in transport ter 758 milijonov EUR za energijo;

129.  priznava, da ima regionalna politika Unije odločilno vlogo pri zmanjševanju regionalnih razlik ter spodbujanju gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije med regijami držav članic in med državami članicami; priznava, da je ta politika osrednja vseevropska dolgoročna naložbena politika v realnem gospodarstvu, ki v letu 2013 zajema 29 % vseh odhodkov iz proračuna Unije, in da gre za preverjeno orodje za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Uniji, s čimer se podpira uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020;

130.  priznava, kako pomembno vlogo imata prometna in energetska politika pri vzpostavljanju varnih, trajnostnih in konkurenčnih prometnih in energetskih sistemov ter storitev za državljane in podjetja Unije, in poudarja prispevek teh politik pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

131.  pozdravlja dejstvo, da Komisija preverja učinkovitost, uspešnost, skladnost in evropsko dodano vrednost regionalne politike prek naknadnih ocen; pričakuje, da bo redno prejemal najnovejše različice ocene Komisije;

132.  poudarja, da bi morala Komisija poskrbeti za to, da bo od držav članic prejemala dosledne in zanesljive informacije o uporabi sredstev ESRR; meni, da bi morale te informacije opisovati napredek operativnih programov, ne le v finančnem smislu, temveč tudi v smislu uspešnosti(116);

133.  opozarja na večletnost sistema za upravljanje kohezijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem politike, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

Napake

134.  ugotavlja, da sta med 180 transakcijami, ki jih je revidiralo Sodišče, 102 (57 %) vsebovali napake; je seznanjen, da Sodišče s 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotavlja, da je stopnja napake v populaciji med 3,7 % in 10,1 % (spodnja ozirom zgornja meja napake), in da na podlagi 40 napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenjuje, da je najverjetnejša stopnja napake 6,9 % (2012: 6,8%);

135.  poudarja, da so imeli nacionalni organi v 17 primerih napak končnih upravičencev, ki jih je bilo mogoče količinsko opredeliti, dovolj informacij, da bi preprečili, odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; ugotavlja, da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za popravo napak, ocena najverjetnejše stopnje napake za to poglavje za tri odstotne točke nižja; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

136.  poudarja, da glavna tveganja neskladnosti pri odhodkih iz ESRR in kohezijskih skladov, pa tudi na področju mobilnosti, prometa in energije, zadevajo: napake pri pravilih o javnih naročilih (39 %), neupravičeni projekti/dejavnosti ali upravičenci (22 %), neupravičeni stroški, vključeni v izjave o odhodkih, (21 %) in neupoštevanje pravil o državni pomoči glede ESRR in kohezijskih skladov; pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za zmanjšanje tega tveganja, in jo spodbuja, naj upravnim organom še naprej zagotavlja smernice in usposabljanje v zvezi z ugotovljenimi tveganji; pričakuje, da bodo novi predpisi in pravila za programsko obdobje 2014–2020 prispevali k zmanjšanju tveganja napak in k povečanju uspešnosti s poenostavitvijo in pojasnitvijo postopkov;

Zanesljivost poročanja držav članic

137.  ugotavlja, da so organi držav članic posredovali 322 nacionalnih revizijskih mnenj o svojih operativnih programih in da so revizijska mnenja v 209 primerih (65 %) navedla stopnjo napake pod 2 %; ugotavlja, da je Komisija pri preverjanju podatkov za 78 nacionalnih revizijskih mnenj lahko le potrdila izjave o stopnjah napak držav članic; ugotavlja, da je morala Komisija popraviti 244 revizijskih mnenj(117); prosi Komisijo, naj v prihodnosti poroča o vseh podrobnostih pri spremembah stopenj napak GD REGIO;

138.  opaža, da je Komisija za vse nacionalne revizije stopenj napak v poročilih Slovaške menila, da so nezanesljive, tako kot za 10 od 15 stopenj napak v poročilih Madžarske, dve od sedmih v poročilih Bolgarije in eno od štirih v poročilih Belgije; poziva Komisijo, naj pokaže, če in kako so njenih pavšalni popravki, namenjeni zaščiti proračuna Unije (25 % za en program ter 10 % za devet programov na Slovaškem, dva v Bolgariji in Italiji ter enega v Belgiji(118)), izboljšali položaj;

139.  poudarja, da je bilo poročanje o napakah pri naslednjih operativnih programih še posebej nezanesljivo:

Država članica

Program

Naslov

Sprejeti znesek v milijonih EUR

DČ stopnja napake v letnih poročilih o nadzoru

COM napaka/pavšal

BE

2007BE162PO001

Bruselj, Regionalna konkurenčnost

56,93

6,23 %

10 %

BG

2007BG161PO002

Tehnična pomoč

1 466,43

4,10 %

10 %

DE

2007DE162PO006

ESRR Bremen

142,01

0,31 %

5 %

DE

2007DE161PO003

ESRR Mecklenburg - Zahodna Pomeranija

1 252,42

0,81 %

5 %

DE

2007DE162PO005

ESRR Hesse

263,45

0,04 %

5 %

ETC

2007CB063PO052

INTERREG IV Italija/Avstrija

60,07

2,77 %

10 %

ETC

2007CG163PO030

Slovaška/Češka

92,74

0,96 %

10 %

ETC

2007CB163PO019

Mecklenburg /WP - Poljska

132,81

0,02 %

5 %

HU

2007HU161PO001

Gospodarski razvoj

2 858,82

0,71 %

5 %

HU

2007HU161PO007

Promet

5 684,24

0,54 %

5 %

HU

2007HU161PO003

Zahodna Panonija

463,75

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO004

Južna velika nižina

748,71

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO005

Osrednje Zadonavje

507,92

130 %

5 %

HU

2007HU161PO006

Severna Madžarska

903,72

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO009

Severna velika nižina

975,07

1,30 %

5%

HU

2007HU161PO011

Južno Zadonavje

705,14

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO001

Osrednja Madžarska

1 467,20

0,10 %

5 %

IT

2007IT161PO007

Razvoj - Mezzogiorno

579,04

0,63 %

10 %

IT

2007IT161PO008

Kalabrija

1 499,12

2,45 %

10 %

SL

2007SL161PO001

Regionalni razvojni potencial

1 783,29

2,80 %

5 %

SL

2007SL161PO002

Infrastruktura

1 562,06

2,80 %

5 %

SK

2007SK161PO006

Konkurenčnost in gospodarski razvoj

968,25

0 %

25 %

SK

2007SK161PO005

Zdravje

250,00

1,79 %

25 %

SK

2007SK161PO001

Informacijska družba

843,60

1,79 %

10 %

SK

2007SK16UPO001

Raziskave in razvoj

1 209,42

1,30 %

10 %

SK

2007SK161PO002

Okolje

1 820,00

0,33 %

10 %

SK

2007SK161PO004

Promet

3 160,15

0,74 %

10 %

SK

2007SK161PO003

Regionalni OP

1 554,50

0,32 %

10 %

SK

2007SK161PO007

Tehnična pomoč

97,60

1,79 %

10 %

SK

2007SK162PO001

Bratislava

95,21

1,79 %

10 %

UK

2007UK162PO001

Škotska nižina in višavje

375,96

5,98 %

8,42 %

UK

2007UK161PO002

Zahodni Wales in The Valleys

1 250,38

036 %

5 %

UK

2007UK162PO012

Vzhodni Wales

72,45

0,36 %

5 %

140.  prosi Komisijo, naj v prihodnosti poroča o stopnjah napak po programih, kot jih sporočijo države članice in sprejme/popravi Komisija v letnih poročilih o dejavnostih;

141.  je seznanjen, da je Komisija na podlagi svojega pregleda menila, da je delo 40 nacionalnih revizijskih organov, pristojnih za revizijo 90 % dodeljenih sredstev iz ESRR/Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007-2013, na splošno zanesljivo;

Upravljavski in kontrolni sistemi (UKS)

142.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi dodatne smernice in tehnično pomoč; od Komisije in držav članic zahteva, da posebno pozornost namenijo poenostavitvi postopkov, tudi tistih za upravičence, kar bi lahko prineslo koristi za revizijo in zmanjšanje stopnje napak, sočasno pa naj povečajo učinkovitost sistema upravljanja in nadzora;

143.  pozdravlja izboljšanje upravljanja skladov po letu 2011 v Avstriji, na Češkem in v Romuniji; je zaskrbljen zaradi slabšanja upravljanja ESRR na Slovaškem, v Španiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu(119);

144.  poudarja, da v 50 izmed 75 primerov pridržki niso bili umaknjeni vse leto ali celo dlje; poziva Komisijo, naj posreduje ustrezne informacije, da bo mogoče ugotoviti, ali gre za iste pomanjkljivosti in regije in zakaj nacionalnim organom upravljanja napak ni uspelo učinkovito odpraviti;

145.  močno podpira prekinitev in začasno ustavitev plačil, ki ju Komisija uporablja kot učinkovito in preprečevalno orodje za zaščito finančnih interesov Unije;

146.  je seznanjen z določbami novega regulativnega okvira za programsko obdobje 2014–2020, ki določajo, da bodo resne pomanjkljivosti v smislu Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014(120), ki jih odkrije Komisija ali Računsko sodišče po predložitvi računovodskih izkazov, privedle do neto finančnih popravkov za zadevne programe; poziva Komisijo, naj seznam teh primerov predloži pravočasno za postopek podelitve razrešnice Komisiji za leto 2014;

147.  pozdravlja izboljšane kontrolne in revizijske postopke, predvidene v regulativnem okviru za programsko obdobje 2014–2020, zlasti v zvezi z upravnim preverjanjem in kontrolami letnih računovodskih izkazov programov in izjavami o upravljanju, ki jih organi upravljanja predložijo Komisiji; ugotavlja, da so bile možnosti Komisije za popravne ukrepe še izboljšane, potem ko je bila odpravljena možnost, da države članice znova uporabijo sredstva, kar je privedlo do neto finančnih popravkov; odobrava ustanovitev strokovnega središča za gradnjo upravnih zmogljivosti pri upravljanju strukturnih in investicijskih skladov; podpira čedalje večjo usmerjenost v rezultate in tematsko osredotočenost kohezijske politike, saj bi moralo to zagotoviti premik od merila, pri katerem se upošteva samo črpanje sredstev, h kakovosti porabe in visoki dodani vrednosti sofinanciranih dejavnosti;

148.  opozarja, na odstavek 165 svoje resolucije, priložene sklepu o podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2012, v katerem je Parlament pozval k harmonizaciji obravnave napak pri javnih naročilih v deljenem upravljanju; pozdravlja harmonizacijo, ki jo je Komisija začela s svojim Sklepom C(2013)9527 z dne 19. decembra 2013 o opredelitvi in odobritvi smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede Komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih; poudarja, da morajo države članice do 18. aprila 2016 izvajati Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta(121); meni, da bo to privedlo do občutnih sprememb v postopkih javnih naročil in da utegnejo biti zaradi tega potrebne dodatne metodološke spremembe;

149.  je seznanjen, da mora biti metodologija Računskega sodišča dosledna in da jo je treba uporabljati za vsa področja upravljanja; razume, da bi utegnilo nadaljnje usklajevanje privesti do nedoslednosti v opredelitvah Računskega sodišča o nezakoniti transakciji v neposrednem in deljenem upravljanju;

Finančni popravki

150.  ugotavlja, da se je Komisija leta 2013 odločila za finančne popravke v višini 912 371 222 EUR za operativne programe držav članic, in sicer 239,50 milijonov EUR za Češko, 147,21 milijonov EUR za Madžarsko in 95,47 milijonov EUR za Grčijo;

151.  poziva Komisijo, naj med izvajanjem projektov, ki jih države članice predložijo za financiranje iz strukturnih skladov, in po njihovi zaključitvi progresivno oceni njihovo uspešnost, da bi povečali učinkovitost projektov in okrepili nadzor nad uporabo javnih sredstev, s čimer bi odkrili primere zlorabe in goljufij, do katerih prihaja med izvajanjem projektov;

152.  poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem za izmenjavo informacij med nacionalnimi revizijskimi organi, da bo mogoče navzkrižno preveriti računovodske vnose za transakcije med dvema ali več državami članicami, s čimer bi napovedali boj čezmejnim goljufijam, ki vplivajo na strukturne sklade, in z ozirom na novo ureditev, ki bo začela veljati v okviru večletnega finančnega okvira 2014–2020, skladov ESI (Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR)) kot celote, da bi sprejeli celovit pristop k zaščiti finančnih interesov Unije;

153.  nadalje ugotavlja, da je bilo v programskem obdobju 2007-2013 šest držav članic (Češka, Grčija, Španija, Madžarska, Poljska in Romunija) odgovornih za 75 % (1 342 milijonov EUR) potrjenih finančnih popravkov ESRR/Kohezijskega sklada in ESS;

Razveljavitev obveznosti

154.  obžaluje, da je bilo treba v letu 2013 razveljaviti obveznosti v višini 397,8 milijona EUR, od tega 296,7 milijona EUR samo za Češko; meni, da razveljavitve obveznosti niso skladne z dobrim finančnim poslovodenjem; je zaskrbljen nad tem, da nekatere regije že dlje časa niso zmožne črpati razpoložljivih sredstev, zato poziva Komisijo, naj odkrije temeljne vzroke za to stanje v navedenih regijah; prav tako poziva Komisijo, naj oblikuje in predloži natančen načrt za izboljšanje sposobnosti črpanja regij, kjer je trenutno stanje na tem področju izjemno slabo;

155.  poudarja, da je bilo v uredbo za programsko obdobje 2014–2020 vključeno obdobje upravičenosti, da bi določili časovno obdobje za opravljanje naložb in spodbudili programske organe, da opravijo pravočasne naložbe za delovna mesta in rast v Uniji, saj se bo s tem zmanjšalo tveganje neuporabe v določenem obdobju upravičenosti in s tem razveljavitve obveznosti;

Instrumenti finančnega inženiringa

156.  ugotavlja, da so upravni organi držav članic poročali o skupaj 941 instrumentih finančnega inženiringa ob koncu leta 2013 v 25 državah članicah: 91 % je bilo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, 6 % za projekte razvoja mest in 3 % za sklade za energetsko učinkovitost/obnovljive vire energije; ugotavlja, da bila skupna vrednost prispevkov za operativne programe, izplačanih v instrumente finančnega inženiringa, znašala 14 278,20 milijona EUR, vključno z 9 597,62 milijona EUR iz strukturnih skladov; ugotavlja, da je bilo le dve leti pred zaključkom samo 47 % prispevkov za operativne programe – 6 678,20 milijona EUR – izplačano končnim prejemnikom;

157.  je zaskrbljen, ker je Komisija v svojem konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013 o izvajanju instrumentov finančnega inženiringa – v skladu s točko (j) člena 67(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(122) – ugotovila, da upravni organi držav članic niso zagotovili vseh informacij o izvajanju teh instrumentov ter da so nekateri podatki kazali na „netočnosti“ v zvezi s podatki o instrumentih finančnega inženiringa na Madžarskem in v Italiji;

Grčija

158.  je zaskrbljen glede izvajanja prednostnih projektov v Grčiji, s katerimi upravlja projektna skupina; ugotavlja, da je bilo treba pospešiti 48 prednostnih projektov; ugotavlja, da so po mnenju Komisije poglavitne težave naslednje: (a) zamude v končni fazi, (b) zamude pri izdaji dovoljenj, (c) razveljavitve pogodb zaradi nelikvidnosti pogodbenikov (d), dolgotrajne pritožbe na sodiščih med postopki oddaje naročil; zato poziva Komisijo, naj za poročilo o nadaljnjih ukrepih za leto 2013 zagotovi najnovejše podatke o prednostnih projektih;

Trasimensko jezero

159.  ugotavlja, da je OLAF decembra 2014 izvedel misijo za ugotavljanje dejstev, da bi obravnaval morebitne nepravilnosti pri pomoči Unije za kolesarsko stezo okrog Trasimenskega jezera v Italiji; poziva Komisijo, naj Parlament v poročilu o razrešnici za leto 2013 obvesti o razvoju dogodkov;

Privatizacija infrastrukturnih projektov, ki so se financirali iz skladov Unije

160.  ugotavlja, da je Unija prispevala 1,1 milijona EUR za financiranje posodobitve omrežja za oskrbo z vodo v Skorkovu (CZ); je zaskrbljen, ker so občinske oblasti izkoriščanje sistema za oskrbo z vodo prepustile podjetju, ki že upravlja lokalni kanalizacijski sistem; ugotavlja, da je bil slednji tudi sofinanciran iz skladov Unije, in sicer v višini 1,4 milijona EUR, ter da se je cena za oskrbo s pitno vodo dvignila za 45 %; meni, da je pitje vode javno dobro in da morajo imeti vsi državljani dostop do pitne vode visoke kakovosti za razumno ceno;

161.  poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o vseh primerih, ko so bili projekti, v katerih je bil delež Unije vsaj 30 %, naknadno privatizirani;

Solidarnostni sklad Evropske unije

162.  je seznanjen s poročilom Komisije o Solidarnostnem skladu Evropske unije za leto 2013(123); je presenečen, da zadržki, ki jih je Računsko sodišče izrazilo v posebnem poročilu št. 24/2012, Parlament pa jih je podprl v svoji resoluciji z dne 3. aprila 2014 o posebnih poročilih Računskega sodišča v zvezi z razrešnico za Komisijo za leto 2012(124), niso bili ustrezno obravnavani; poziva Komisijo, naj pojasni, kako so bile pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v zvezi z nujno pomočjo regiji Abruci, odpravljene v revidirani uredbi o Solidarnostnem skladu Evropske unije, ki je začela veljati 28. junija 2014, zlasti kar zadeva pripravo posodobljenih nacionalnih načrtov za obvladovanje nesreč, uvedbo posebne ureditve za javna naročila v izrednih razmerah, namestitev začasnih bivališč na območjih, ki jih je prizadela nesreča, in vračilo vseh prihodkov, ustvarjenih pri projektih solidarnostnega sklada, v proračun Unije;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

163.  poziva Komisijo, naj pravočasno pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2014 podrobno poroča o napredku glede upravljavskih in kontrolnih sistemov, ki se štejejo kot delno učinkoviti(125);

164.  poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom Računskega sodišča oceni preglede na prvi stopnji, opravljene v programskem obdobju 2007–2013 v skladu s členom 32(5) finančne uredbe; poziva Komisijo, naj letnemu poročilu o dejavnostih GD REGIO doda oceno o zanesljivosti informacij, ki jih posredujejo organi za potrjevanje v državah članicah; pozdravlja ocene, opravljene od leta 2010 s ciljno usmerjenimi revizijami programov z visokim tveganjem v okviru revizijske poizvedbe „premoščanje vrzeli v zagotovilu“;

165.  poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu predloži podrobno poročilo o razvoju stopnje napake (za vsako leto, za vsako sektorsko politiko in za vsako državo članico) v celotnem obdobju prejšnjega večletnega finančnega okvira (2007–2013);

166.  poziva Komisijo, naj zahteva, da revizijski organi potrdijo točnost podatkov o finančnih popravkih, ki jih v povezavi z vsakim operativnim programom sporočijo organi za potrjevanje; meni, da bi bilo treba te podrobne informacije objaviti v prilogi letnega poročila o dejavnostih GD REGIO;

167.  poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih dosledno razkriva vzroke za to, da niso bili izrečeni pridržki (ali so bili izrečeni pridržki z nižjim finančnim učinkom), kadar je to posledica izjem od veljavnih navodil Komisije ali odobrenih revizijskih strategij;

168.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija od držav članic zahtevati, naj v svojih izjavah o upravljanju (v skladu s točko (a) člena 59(5) finančne uredbe) izrecno potrdijo uspešnost pregledov na prvi stopnji, ki jih opravijo organi upravljanja in organi za potrjevanje;

169.  poziva Komisijo, naj nacionalne organe zaprosi za povratne informacije o tem, ali so bili doseženi cilji projektov na področju ESRR/Kohezijskega sklada in ESS; meni, da bi bilo treba to storiti na način, ki bi omogočal primerljivost evidentiranih podatkov na ravni Unije; meni, da bi morali imeti državljani, ki jih uresničitev ciljev projektov zadeva, možnost oceniti projekt, po tem, ko je ta dokončan;

170.  poziva Komisijo, naj pojasni „netočnosti“, povezane z instrumenti finančnega inženiringa, in v letnem poročilu o dejavnostih GD REGIO za leto 2014 podrobno oceni rezultate;

171.  priznava prizadevanja Komisije za prehod na kulturo smotrnosti poslovanja; zato poziva Komisijo (GD REGIO), naj v načrt upravljanja in letno poročilo o dejavnostih vključi oceno svojega dela v zvezi s povečevanjem učinkovitosti ter uspešnostjo in učinkom kohezijske politike; poziva Komisijo, naj poleg pristopa k izvrševanju proračuna preveri uspešnost pri uresničevanju ciljev in koristneje uporablja ocene, države članice in njihove organe upravljanja pa podpre, da bodo lahko povečali kakovost ocenjevalnih poročil; v zvezi s tem poudarja, da je treba v prihodnje upoštevati in ocenjevati rezultate projektov, donosnost naložb in dejansko dodano vrednost za gospodarstvo, zaposlovanje in regionalni razvoj;

Zaposlovanje in socialne zadeve

Strategija EU 2020

172.  poudarja, da sredstva ESS v veliki meri prispevajo k doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialne politike; ugotavlja, da so bila za leto poročanja v te namene zagotovljena plačila v višini 14,1 milijarde EUR, od tega je bilo 98 % plačil opravljenih preko ESS; kljub temu meni, da bi bilo treba oceniti uspešnost sklada, ne toliko zaradi stopnje črpanja, pač pa zaradi učinkovitosti pri ustvarjanju delovnih mest in vračanju brezposelnih na trg dela; poziva, da se do konca leta opravi in predloži natančna analiza uspešnosti sklada, od katere bi bila odvisna politična ocena Parlamenta;

173.  poudarja pomen ESS za naložbe v ukrepe za ustvarjanje delovnih mest in boj proti brezposelnosti, v človeški kapital, izobraževanje in usposabljanje, družbeno vključenost in dostop do socialnih storitev;

174.  poudarja, da v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 sredstev Evropskega socialnega sklada ni dovoljeno uporabljati za selitev delovnih mest iz ene države članice v drugo; vztraja, da morajo Komisija in države članice izvajati ustrezen nadzor in skrbeti, da se sredstva Unije ne bodo zlorabljala na ta način;

175.  ugotavlja, da bi moral biti cilj držav članic pri črpanju sredstev Unije doseganje rezultatov in uresničevanje ciljev ESS in da dosledno izvajanje učinkovitega nadzora ne bi smelo biti ogroženo, zlasti proti koncu obdobja upravičenosti, saj to lahko vodi h kršitvi pravil s posledičnim financiranjem projektov, ki so predragi, slabo izpeljani oziroma ne dosežejo pričakovanih rezultatov;

176.  poudarja, da je še posebej nujno zmanjšanje brezposelnosti mladih; pozdravlja, da je bilo več kot 12,4 milijarde EUR iz ESS in iz pobude za zaposlovanje mladih namenjenih za boj proti brezposelnosti mladih v novem programskem obdobju; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri izvajanju skladov Unije in zagotovi, da se bo ta denar porabil za navedene namene; poziva Komisijo, naj za programsko obdobje 2014–2020 vzpostavi sistem, ki bo omogočal poročanje o napredku pri vključevanju prikrajšanih oseb ali skupin (npr. mladih, starejših, dolgotrajno brezposelnih, Romov) v zaposlovanje;

Romi

177.  poudarja, da sredstva, ki so bila na voljo za vključevanje Romov, niso bila vedno porabljena za ta namen; je zaskrbljen, ker se številni Romi soočajo z diskriminacijo in družbeno izključenostjo ter živijo v zelo slabih družbeno-ekonomskih pogojih; še posebej je zaskrbljen tudi zaradi informacij iz raziskave, ki jo je Agencija Evropske unije za temeljne pravice opravila leta 2012(126), po katerih je v 90 % romskih gospodinjstev povprečen dohodek nižji od nacionalne meje revščine in da v povprečju 45 % Romov živi v hudo prikrajšanih pogojih bivanja;

178.  poziva Komisijo, naj podpre učinkovito izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov na lokalni in regionalni ravni ter zagotovi, da bo proračunska poraba namenjena ciljem glavnih politik;

Napake

179.  ugotavlja, da je napake vsebovalo 50 od 182 transakcij (27 %), ki jih je revidiralo Računsko sodišče; ugotavlja, da je Sodišče na podlagi 30 napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenilo, da je najverjetnejša stopnja napake znašala 3,1 % (3,2 % leta 2012); ugotavlja, da so imeli nacionalni organi v 13 primerih napak končnih upravičencev, ki jih je bilo mogoče količinsko opredeliti, dovolj informacij, da bi preprečili, odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; meni, da bi bila ocena najverjetnejše stopnje napake za to poglavje za 1,3 odstotne točke nižja, če bi vse te informacije uporabili za popravo napak; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

180.  je seznanjen z ugotovitvijo iz letnega poročila Računska sodišča, da se je ocenjena stopnja napake za področje zaposlovanja in socialnih zadev v letu 2013 v primerjavi z letom prej rahlo zmanjšala, in sicer s 3,2 % na 3,1 %; ugotavlja, da je bila ta stopnja vseeno druga najnižja med vsemi področji politik, in pričakuje, da se bo v prihodnjih letih še naprej zmanjševala;

181.  ugotavlja, da so napake na tem političnem področju kot v preteklih letih zadevale neupravičene odhodke (93 % je zadevalo previsoko obračunane režijske stroške, prijavo previsokih stroškov dela in napačno izračunane stroške) in neupoštevanje pravil za javna naročila (7 %);

182.  je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala Komisija z državami članicami sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi s slabostmi, ugotovljenimi v tematski reviziji upravnega preverjanja na podlagi tveganja, ki jo je opravil GD EMPL, in pozdravlja nove smernice, ki jih je razvila Komisija, da bi dodatno okrepila zanesljivost upravnega preverjanja v programskem obdobju 2014–2020; ugotavlja, da so bile te smernice, ki temeljijo na spoznanjih iz prejšnjega programskega obdobja, predstavljene državam članicam in bodo objavljene v prvi polovici leta 2015; poudarja, da je zelo pomembno, da organi v državah članicah uporabijo informacije, ki jih imajo na voljo, da ugotovijo in popravijo napake, preden od Komisije zahtevajo povračilo, kar bo znatno zmanjšalo stopnjo napake na področju zaposlovanja in socialnih zadev;

183.  spodbuja GD EMPL, naj še naprej uresničuje svoj cilj glede ESS in doseže, da napak ne bo več treba popravljati, temveč se jim bo mogoče izogniti; podpira prizadevanja GD EMPL za pomoč državam članicam z najvišjimi stopnjami napak pri izvrševanju tega sklada, da bodo lahko s sledenjem praktičnim zgledom izboljšale svoje sisteme; glede tega ugotavlja, da bi morali upravna zmogljivost in organizacija GD EMPL ustrezati njegovemu delu in odgovornostim do držav članic;

Zanesljivost poročanja držav članic

184.  obžaluje, da glavni vir napak ostajajo pomanjkljiva preverjanja na prvi stopnji, ki jih opravijo nacionalni upravljavski in kontrolni sistemi; je globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da so države članice manj skrbne pri trošenju sredstev Unije kot pri trošenju sredstev iz svojih nacionalnih proračunov, pri čemer imajo pomembno odgovornost pri pravilnem in zakonitem izvrševanju proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije; ugotavlja, da je bilo pri naslednjih programih moč zaslediti izrazite sistemske slabosti: Poljska, Španija (Kastilja in Leon), Romunija, Portugalska, Italija (Sicilija), Nemčija (Bund), Nemčija (Turingija), Češka in Madžarska; poleg tega opaža, da so tematske revizije Komisije razkrile slabosti upravljavskih in kontrolnih sistemov operativnih programov za Irsko (Human Investment Capital), Slovaško (izobraževanje) in Španijo (avtonomna skupnost Valencia);

185.  poudarja, da je Komisija pri pregledu stopenj napak, ki jih v svojih letnih poročilih o nadzoru (ACR) sporočijo države članice, povišala stopnjo napake za več kot 2 % pri naslednjih operativnih programih:

Država članica

Številka operativnega programa

Vmesna plačila 2013 v EUR

DČ - ACR stopnja napake

COM - popravek

Razlika

IT

2007IT052PO009

Bolzano

934 530

4,95%

7,11 %

2,16 %

CZ

2007CZ052PO001

Praha Adapabilita

3,58%

6,45 %

2,87 %

SK

2007SK05UPO002

OP zaposlovanje in socialno vključevanje

86 718 231

1,65%

4,66 %

3,01 %

UK

2007UK052PO002

Škotska nižina in višavje

74 251 497

1,95%

10,59 %

8,64 %

IT

2007IT052PO001

Abruci

0,2%

15,9 %

15,88 %

ES

2007ES052PO011

La Rioja

0,38%

37,76 %

37,38 %

Poleg tega je Komisija menila, da so letna poročila o nadzoru (ACR) za naslednje operativne programe povsem nezanesljiva, zaradi česar je bil uporabljen pavšalni popravek:

Država članica

Številka operativnega programa

Vmesna plačila 2013 v EUR

DČ ACR stopnja napake

COM pavšalni popravek

Razlika

LU

2007LU052PO001

Operativni program ESS

4 285 659

0,46%

2,0 %

1,54 %

IT

2007IT051PO001

Kampanja

77 486 332

0,38%

2,0 %

1,62 %

BE

2007BE052PO001

Nemško govoreča skupnost

0,0%

2,0 %

2 %

ES

2007ES052PO002

Kastilja in Leon

10 607 012

0,0%

2,0 %

2,0 %

BE

2007BE052PO003

Zvezna država

3,66%

5,0 %

1,34 %

IT

2007IT051PO007

Pon istruzione

78 589 393

0,4%

5,0 %

4,6 %

BE

2007BE052PO005

Flandrija

118 201 220

1,61%

10,0 %

8,39 %

UK

2007UK051PO002

Zahodni Wales in The Valleys

149 600 091

0,36%

10,0 %

9,64 %

UK

2007UK052PO001

Vzhodni Wales

9 476 602

0,36%

10,0 %

9,64 %

IT

2007IT052PO012

Toskana

61 978.561

1,11

25 %

23,89 %

IT

2007IT052PO016

Sardinija

23 478.530

0,13

25 %

24,87 %

186.  v zvezi s tem pozdravlja posebne olajševalne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, tako preventivne kot korektivne, ter revizije na podlagi tveganja, ki jih izvaja GD EMPL;

187.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letu 2013 nadaljevala s strogo politiko prekinitev in začasnih ustavitev plačil; v zvezi s tem šteje za omembe vredno, da je Komisija v letu 2013 izvedla finančne popravke v višini 842 milijonov EUR, in sicer 153 milijonov za obdobje 1994–1999, 472 milijonov za obdobje 2000–2006 in 217 milijonov za obdobje 2007–2013; ugotavlja, da so v treh programskih obdobjih najvišje finančne popravke prikazale naslednje države članice:

Država članica

Skupni sprejeti/določeni finančni popravek (milijoni EUR)

Skupni izvedeni finančni popravek (milijoni EUR)

Italija

497,7

497,7

Romunija

312,1

299,1

Španija

1 070,1

1 064,3

188.  poleg tega opaža, da letno poročilo o dejavnostih GD EMPL vsebuje pridržek, povezan s plačili za programsko obdobje 2007–2013 v tveganem znesku 123,2 milijona EUR v letu 2013; opaža, da ta pridržek zajema 36 od 118 operativnih programov ESS (v primerjavi z letom 2012, ko je bilo zajetih 27 od 117 operativnih programov):

Programsko obdobje 2007–2013

Država članica

Številka operativnega programa

Ime

Pridržek

BELGIJA

2007BE051PO001

Konvergenca Hainaut

v celoti

2007BE052PO002

Troika Wallonie-Bruxelles

v celoti

2007BE052PO003

Zvezna država

ugled

2007BE052PO004

Bruxelles-Capitale : Emploi et cohésion sociale

ugled

2007BE052PO005

Flandrija

v celoti

ČEŠKA

2007CZ052PO001

Praha Adaptabilita

ugled

2007CZ05UPO001

Lidské zdroje a zaměstnanost

ugled-delno

FRANCIJA

2007FR052PO001

Programme opérationnel national FSE

delno

NEMČIJA

2007DE051PO002

Mecklemburg-Vorpommern

v celoti

2007DE052PO003

Berlin

v celoti

IRSKA

2007IE052PO001

Human Capital investment

ugled-delno

ITALIJA

2007IT051PO001

Kampanja

v celoti

2007IT051PO007

PON Istruzione

v celoti

2007IT052PO001

Abruci

ugled-delno

2007IT052PO009

Bolzano

v celoti

2007IT052PO012

Toskana

v celoti

2007IT052PO016

Sardinija

v celoti

POLJSKA

2007PL051PO001

Program Operacyjny Kapitał Ludzki

delno

ROMUNIJA

2007RO051PO001

Razvoj človeških virov

v celoti

SLOVAŠKA

2007SK05UPO001

OP Izobraževanje

delno

2007SK05UPO002

OP Zaposlovanje in družbeno vključevanje

ugled-delno

ŠPANIJA

2007ES051PO003

Extremadura

delno

2007ES051PO005

Andaluzija

v celoti

2007ES052PO003

Avtonomna skupnost Valencia

ugled

2007ES052PO004

Aragon

v celoti

2007ES052PO005

Baleari

v celoti

2007ES052PO007

Katalonija

ugled

2007ES052PO008

Madrid

ugled-delno

2007ES052PO011

La Rioja

ugled

2007ES05UPO001

Adaptabilidad Y Empleo

delno

2007ES05UPO002

Boj proti diskriminaciji

delno

2007ES05UPO003

Tehnična podpora

delno

ZDRUŽENO

KRALJESTVO

2007UK051PO002

Zahodni Wales in The Valleys

v celoti

2007UK052PO001

Vzhodni Wales

v celoti

2007UK052PO002

Škotsko višavje in nižina

v celoti

2007UK052PO003

Severna Irska

delno

Programsko obdobje 2000-2006

Država članica

Številka operativnega programa

Ime

Pridržek

FRANCIJA

1999FR053DO001

Objectif 3 national

ugled

2000FR162DO021

Nord-Pas-de-Calais

ITALIJA

1999IT161PO006

Kalabrija

ŠVEDSKA

1999SE161DO001

Norbotten & Vasterbotten

ZDRUŽENO

KRALJESTVO

1999GB161DO005

Škotsko višavje in otoki

2000GB162DO013

Zahodna Škotska

189.  poudarja, da v 30 izmed 79 primerov pridržki niso bili umaknjeni vse leto ali celo dlje, povrhu tega pa so bili za iste programe pridržki izraženi večkrat; poziva Komisijo, naj posreduje ustrezne informacije, da bo mogoče ugotoviti, ali gre za iste pomanjkljivosti in regije in zakaj nacionalnim organom upravljanja napak ni uspelo učinkovito odpraviti; ugotavlja, da so bili pridržki večkrat izraženi za Belgijo (regionalna konkurenčnost in zaposlovanje, zaposlovanje in socialna kohezija), Nemčijo (Turingija in Berlin), Irsko (naložbe v človeški kapital), Italijo (Kampanja; veščine in razvoj), Slovaško (izobraževanje), Španijo (Ekstremadura, Andaluzija, Baleari, Katalonija, Rioja; prilagodljivost in zaposlovanje, boj proti diskriminaciji, tehnična pomoč) in Združeno kraljestvo (Škotsko višavje in otoki, Škotsko nižavje in višavje)glede na to sprašuje Komisijo, zakaj so bili ti pridržki izrečeni večkrat zapored in kakšne ukrepe je sprejela, da bi zadevo uredila;

190.  poudarja, da pridržki vplivajo na vmesna plačila za operativne programe iz obdobja 2007–2013 v višini 2 159,4 milijona EUR; ugotavlja, da je Komisija višino tveganega zneska leta 2013 ocenila na 123,3 milijona EUR;

191.  podpira Računsko sodišče, ko poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih dosledno razkriva vzroke za to, da niso bili izrečeni pridržki (ali so bili izrečeni pridržki z nižjim finančnim učinkom), kadar je to posledica izjem od veljavnih navodil Komisije ali odobrenih revizijskih strategij;

192.  ostaja zaskrbljen zaradi sistematičnih slabosti španskega in italijanskega upravljavskega in kontrolnega sistema, kar je še bolj izrazito zaradi državnih struktur, ki so decentralizirane oziroma so njihove pristojnosti prenesene na nižje ravni;

193.  poziva GD EMPL, naj v svoje letno poročilo o dejavnostih vključi preglednico o letnih poročilih o nadzoru, ki jo je posredoval kot odgovor na vprašanje 19 iz vprašalnika za razrešnico;

194.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalni organi, pristojni za upravljanje strukturnih skladov, rešili problem zaračunavanja stroškov dela za evropske projekte po višjih stopnjah kot za projekte, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi;

195.  je ustrezno seznanjen z letnim poročilom Računskega sodišča o izvrševanju proračuna, zlasti glede zaposlovanja in socialnih vprašanj, vendar obžaluje, da so v letošnjih posebnih poročilih Računskega sodišča navedbe o enakosti spolov na tem področju pomanjkljive in da so ta poročila premalo osredotočena na zaposlovanje, socialno solidarnost in enakost spolov;

196.  ponovno izraža svojo zahtevo, da je treba nadgraditi kazalce in podatke za posamezen spol, da bi lahko splošni proračun Unije ocenili z vidika spolov in spremljali prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna;

Razveljavitev obveznosti

197.  je zaskrbljen, ker utegnejo biti do konca leta 2014 razveljavljene obveznosti v višini 129 milijonov EUR v šestih državah članicah (BE, CZ, DE, ES, IT in UK);

Mikrofinančni instrument Progress

198.  opaža, da je Unija prispevala 100 milijonov EUR za mikrofinančni instrument Progress; opozarja, da je Evropski investicijski sklad, ki v imenu Komisije in Evropske investicijske banke izvaja mikrofinančni instrument Progress, poročal, da je 52 ponudnikov mikrokreditov v 20 državah članicah podpisalo pogodbe v okviru mikrofinančnega instrumenta Progress in da je bilo mikropodjetnikom izplačanih že 31.895 mikroposojil v skupnem znesku 260,78 milijonov EUR; v zvezi s tem je zaskrbljen, ker se pri oblikovanju finančnih instrumentov premalo pozornosti namenja vprašanju demokratične odgovornosti;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

199.  poziva Komisijo, naj pri odobritvi operativnih programov za novo programsko obdobje zagotovi, da države članice upoštevajo vse možnosti poenostavitve, ki jih omogočajo uredbe o evropskih strukturnih in naložbenih skladih za obdobje 2014–2020;

200.  poziva Komisijo, naj poroča o napredku pri upravljanju omenjenih operativnih programov, za katere je bil izražen pridržek, in o odpravljanju ugotovljenih slabosti v svojem poročilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z razrešnico za leto 2013;

201.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organi držav članic, pristojni za upravljanje strukturnih skladov, obravnavali vprašanje zaračunavanja stroškov dela za projekte Unije po višjih stopnjah kot za projekte, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi;

202.  poziva Komisijo, naj poskuša vplivati na države članice in jih pozove k izvajanju strategije za Rome ter naj zagotovi romsko usmerjeno izvajanje skladov Unije;

203.  poziva Komisijo, naj poskuša vplivati na države članice in jih pozove, naj se dejavno in konkretno borijo proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih;

Zunanji odnosi

Pritiski na proračun

204.  odobrava, da je postopek razrešnice bolj osredotočen na večjo uspešnost, saj bo mogoče tako z denarjem davkoplačevalcev Unije doseči čim boljše rezultate; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja ter izboljša zbiranje povratnih informacij v ocenjevalnem ciklu, da bodo lahko praktične izkušnje in priporočila iz ocen v čim večji meri prispevala k sprejemanju boljših odločitev ter boljšemu načrtovanju in izvajanju pomoči Unije;

205.  je zelo zaskrbljen, ker je v proračunu za leto 2013, ki ga upravlja generalni direktorat Komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO), zmanjkalo za 293 milijonov EUR sredstev za plačila in ker je bil ta primanjkljaj zaradi prepozne odobritve dodatnih sredstev prenesen v naslednje leto, tako da se je proračunska situacija na področju plačil v letu 2014 še zaostrila;

206.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neskladje med mednarodnimi zavezami Unije, njenim velikopoteznim političnim okvirom in novimi orodji (kot so razvojni program po letu 2015 in instrumenti za zunanje financiranje za obdobje 2014–2020) na eni strani ter na drugi strani njeno nezmožnostjo, da bi zlasti na področju humanitarne pomoči izpolnila svoje obveznosti do svetovnih partnerjev in drugih organov, saj primanjkuje sredstev za plačila, vse večje;

207.  meni, da to ne prinaša samo zelo velikega političnega tveganja in tveganja za ugled in verodostojnost Unije kot najpomembnejše svetovne donatorke, temveč utegne ogroziti tudi javnofinančno stabilnost partnerskih držav, saj bo povzročilo velik finančni primanjkljaj v njihovih proračunih; se boji, da utegne to neskladje postati zelo očitno v letu 2015, ko raven uradne razvojne pomoči še zdaleč ne bo dosegla skupnega cilja, ki znaša 0,7 % BND Unije do konca leta;

208.  poudarja, da je bilo leto 2013 že drugo zaporedno leto, ko je humanitarna pomoč iz proračuna Unije zaradi velikega števila humanitarnih kriz, ki so povzročile hudo človeško trpljenje, presegla 1,3 milijarde EUR v obveznostih; obžaluje posledice, ki jih je pomanjkanje denarja za plačila v tem kriznem letu imelo za dejavnosti GD ECHO, saj slednjih ne bi bilo mogoče izvajati, če urniki izplačil ne bi bili prilagojeni, zaradi česar je bilo ob koncu leta v naslednje proračunsko leto prenesenih za 160 milijonov EUR zaostalih plačil; poziva Svet, naj se drži načrta plačil, o katerem se je dogovoril s Parlamentom;

209.  obžaluje škodo, ki jo je ugled Unije že utrpel zaradi teh priložnostnih ukrepov, in opozarja na paradoks, da se je po eni strani število humanitarnih kriz po svetu v zadnjih letih povečalo in da je Unija sprejela operativne ukrepe za učinkovito ukrepanje ob nenadnih izbruhih kriz (kot je odprtje koordinacijskega središča za odzivanje v izrednih razmerah maja 2013), po drugi strani pa primanjkuje sredstev za plačila; je zaskrbljen, da se utegne položaj še zaostriti, če proračun ne bo ustrezno povečan;

Stopnje napak

210.  je seznanjen s tem, da je najverjetnejša stopnja napake Računskega sodišča 2,6 % in da je stopnja preostale napake, kot je bila ugotovljena z drugo študijo, ki jo je opravil EuropeAid, ocenjena na 3,35 %; obžaluje, da so sistemi, ki sta jih preučila Računsko sodišče in EuropeAid, ocenjeni kot delno učinkoviti;

211.  je seznanjen s tem, da narava instrumentov in plačilnih pogojev pri proračunski podpori in prispevkih Unije za projekte, ki jih financira več donatorjev, izvajajo pa mednarodne organizacije, omejuje nagnjenost transakcij k napakam;

212.  poziva Komisijo, naj predloži poročilo o dodani vrednosti proračunske podpore in zlasti o tem, kako je državam v razvoju pomagala izpolniti razvojne cilje tisočletja; v zvezi s tem zahteva raziskavo o ukrepih, sprejetih za preprečitev, da se del financiranja zapravi zaradi korupcije in goljufij, ter o učinkovitosti sistemov finančnega poslovodenja v zvezi s tem;

213.  se strinja s kritiko, ki jo je izrazilo Računsko sodišče v zvezi s tako imenovanim hipotetičnim pristopom v primeru projektov z več donatorji, in poziva Komisijo, naj preuči možnost, da sama predstavi analizo teh projektov kot celote, namesto da se omeji na premislek o tem, ali združeni znesek zajema dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka Unije;

214.  poziva Računsko sodišče, naj izračuna ločeno stopnjo napak v zunanjih odnosih za odhodke, ki niso vključeni v proračunsko podporo ali prispevke Unije za projekte, ki jih financira več donatorjev, izvajajo pa mednarodne organizacije;

Letna poročila o dejavnostih

215.  obžaluje dejstvo, da je Komisija za devet transakcij, povezanih z nacionalnimi predpristopnimi programi, uporabila računovodski postopek, da je potrdila znesek v višini 150 milijonov EUR, ki temelji na ocenah, ne pa na podlagi nastalih, plačanih in sprejetih stroškov, dokazanih z dokazili; poudarja, da ta sistematična praksa GD za širitev ni v skladu s členom 88 finančne uredbe in členom 100 pravil uporabe; poudarja, da ta dolgotrajni postopek že več let vpliva na izjave o zanesljivosti generalnemu direktoratu za širitev, kar pomeni, da je v letu 2013 20 % vseh odhodkov tega generalnega direktorata temeljilo na ocenah; pozdravlja dejstvo, da je Komisija leta 2014 vzpostavila sistem za zagotovitev, da bo do obračuna predhodnega financiranja v prihodnje prihajalo na podlagi pravilno nastalih in sporočenih stroškov, in ga začela nemudoma izvajati; ugotavlja, da je Komisija dosledno poudarjala, da nekdanji GD za širitev v postopku potrditve obračunov ni uradno potrdil in sprejel nobenih odhodkov, zato ni mogoče predvidevati nobenega sporočila upravičencu, ki bi nakazoval strinjanje;

216.  opominja, da je generalni direktor EuropeAid v svoji izjavi o zanesljivosti(127) navedel, da obstoječi kontrolni postopki dajejo potrebno zagotovilo v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo z izkazi povezanih transakcij; kljub temu meni, da tej izjavi nasprotuje dejstvo, da je izdal splošni pridržek v zvezi s stopnjo napake, ki je presegla 2 %, kar dokazuje, da kontrolni postopki ne preprečujejo, zaznavajo ali popravljajo pomembnih napak;

217.  poziva Komisijo, naj pojasni stalna navodila generalnega sekretariata Komisije, da bo mogoče podati negativno mnenje, kadar finančni vpliv preseže prag pomembnosti za celotni proračun, za katerega je odgovoren posamezen GD;

218.  poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi mehanizma za sankcioniranje v primeru namerne nepravilne izjave o zanesljivosti, ki jo poda odredbodajalec v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe;

Mednarodna trgovina

219.  poziva Komisijo, naj kadrovske vire iz drugih generalnih direktoratov prerazporedi v GD za trgovino, da bi zagotovila, da bo lahko ta izpolnil upravičeno zahtevo državljanov Unije in Parlamenta za večjo preglednost in dostop do informacij v okviru potekajočih trgovinskih pogajanj Unije in prihajajočega procesa ratifikacije, zlasti v zvezi s sporazumi TTIP, CETA in TISA, na uspešen, učinkovit in pravočasen način, ne da bi morala Komisija zanemariti ostale pomembne naloge, za katere je zadolžena;

220.  opozarja, da je treba poskrbeti za ustrezne kontrole in revizije makrofinančne pomoči Unije;

221.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da splošni sistem preferencialov še ni uspel v celoti uresničiti predvidenih ciljev, čeprav je bilo mogoče opaziti tudi pozitiven razvoj dogodkov; ugotavlja tudi, da je sistem v veljavi šele nekaj časa;

222.  poudarja, da ocenjevanje in nadzor trgovinskih sporazumov ni zgolj proračunsko vprašanje, temveč je bistvenega pomena tudi v primerih, ko je treba partnerje spomniti na zaveze, ki so jih sprejeli v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, dela in okolja;

223.  poziva, naj se zagotovi zadosten nadzor nad dejavnostmi za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij Unije, pa tudi za njihov dostop do tretjih trgov; spominja, da je treba oceniti učinkovitost usklajevanja med poslovnimi središči v Uniji in posameznih državah ter trgovinskimi zbornicami v tretjih državah, zlasti v Aziji, in poiskati načine, kako bi bilo mogoče to usklajevanje izboljšati;

Haiti

224.  se strinja s priporočili Računskega sodišča iz Posebnega poročila št. 13/2014 z naslovom „Podpora EU za sanacijo po potresu na Haitiju“, predvsem s sprejetjem skupne strategije DEVCO-ECHO, s katero bi okrepili povezanost in sinergije med njunimi dejavnostmi, in poziva Komisijo, naj ta priporočila začne izvajati pri vseh tekočih in prihodnjih dejavnostih v okviru obnove po nesreči ali nestabilnih razmer; poziva Komisijo, naj sozakonodajalca obvesti o proračunskih ali pravnih omejitvah, ki so po potresu ovirale učinkovito izvajanje podpore Unije za sanacijo na Haitiju;

Kombinirano financiranje

225.  zaskrbljeno ugotavlja, da se kombiniranje v energetskem sektorju osredotoča predvsem na velike projekte, manj poudarka pa namenja lokalnim energetskim rešitvam; poziva Unijo, naj pri vzpostavitvi energetske infrastrukture, s katero bi do leta 2030 vsem zagotovili splošni dostop do energije, ne uporablja pristopa od zgoraj navzdol, temveč naj upošteva, da obsežne infrastrukture morda niso primerne za gospodarsko in socialno strukturo vseh držav in revnim ne zagotavljajo dostopa do energije ter da so v tem primeru običajno primernejši in učinkovitejši manjši, decentralizirani in od omrežja ločeni energetski viri;

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

226.  pozdravlja napredek Komisije pri akreditaciji vseh misij skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v skladu s „šeststeberno oceno“ in njeno napoved, da bodo štiri največje misije kmalu izpolnjevale zahteve; poudarja, da mora Komisija akreditirati vse misije v skladu s priporočili Računskega sodišča;

227.  je zelo zaskrbljen zaradi resnih sumov korupcije v okviru misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo), ki bodo, če se potrdijo, ogrozili ugled Evropske unije in pomoč, ki jo zagotavlja državam, ki izvajajo reforme na področju pravne države; je zlasti zaskrbljen tudi zaradi načina obravnave sumov korupcije in počasnega odziva Evropske službe za zunanje delovanje; je seznanjen, da se je začela preiskava misije EULEX Kosovo; pričakuje, da bo čim prej obveščen o rezultatih preiskave, in poudarja, da je treba voditi politiko ničelne strpnosti do korupcije in uporabiti pridobljene izkušnje;

228.  obžaluje precejšnje zamude pri nabavi nujne opreme im storitev za misije skupne obrambne in varnostne politike ter negativne posledice, ki so jih te zamude imele za izvajanje misij; spominja, da je Računsko sodišče v Posebnem poročilu št. 18/2012 z naslovom „Pomoč Evropske unije Kosovu za krepitev pravne države“ izrazilo kritiko na račun te neučinkovitosti in ugotovilo, da pravila javnega naročanja iz finančne uredbe „niso zasnovana za misije skupne varnostne in obrambne politike, kjer je včasih potrebno hitro in prožno odzivanje“; poziva Komisijo, naj razmisli o popravku teh pravil;

Poročilo o upravljanju zunanje pomoči

229.  je seznanjen s tem, da večina delegacij Unije ni dosegla meril, ki jih je pripravila Komisija, za ključne kazalnike uspešnosti(128), vključene v 119 poročil o upravljanju zunanje pomoči, ki se nanašajo na finančno načrtovanje in dodeljevanje virov, finančno upravljanje in revizijo;

230.  ugotavlja, da sta glede na ključne kazalnike uspešnosti, ki jih je pripravila Komisija, delegaciji Unije z največjo uspešnostjo tisti v Nepalu in v Namibiji, saj sta izpolnili merila, ki jih je pripravila Komisija, za 23 od 26 ključnih kazalnikov uspešnosti; obžaluje, da je delegacija Unije z najmanjšo uspešnostjo delegacija v Libiji, ki je merila izpolnila samo za tri od 26 ključnih kazalnikov uspešnosti, podobno neuspešna pa je bila delegacija v Srednjeafriški republiki, ki je izpolnila samo štiri merila;

231.  obžaluje, da delegacije, ki jih nadzoruje GD za širitev, in sicer v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Turčiji, na Kosovu in v Srbiji, posredujejo zelo malo ustreznih podatkov in informacij v okviru poročila o upravljanju zunanje pomoči;

232.  obžaluje, da se rezultati, izložki ali učinki ukrepov služb delegacij Unije ne merijo ustrezno v okviru obstoječih ključnih kazalnikov uspešnosti in da ti kazalniki ponujajo zelo omejeno jasnost glede količine in zlasti uspešnosti delegacij ter stopnje „zadovoljstva deležnikov“ glede storitev, ki jih delegacije Unije zagotavljajo v teh državah;

233.  poziva Komisijo, naj:

   Parlamentu predstavi ukrepe, sprejete za povečanje uspešnosti delegacij Unije v zvezi s finančnim načrtovanjem in dodeljevanjem virov, finančnim upravljanjem in revizijo, zlasti v zvezi z delegacijami z najmanjšo uspešnostjo;
   vsako leto bolje dokumentira zaključke, do katerih je prišla na podlagi poročila o upravljanju zunanje pomoči in ključnih kazalnikov uspešnosti, in naj te zaključke skupaj s poročili o upravljanju zunanje pomoči posreduje Parlamentu;
   v poročilo o upravljanju zunanje pomoči vključi bilanco stanja z računovodskimi podatki delegacije;
   poveča kakovost in izčrpnost podatkov, vključenih v poročilo o upravljanju zunanje pomoči, ter relevantnost samih poročil, zlasti v zvezi z delegacijami, ki jih nadzoruje GD za širitev; ter
   začne pogojevati zunanjo pomoč s prizadevanji, ki se izvajajo za boj proti korupciji;

International Management Group

234.  je seznanjen s tem, da je bila različica končnega poročila OLAF o International Management Group, ki je prišla v javnost, objavljena; poziva Komisijo in nadzorni odbor OLAF, naj preiščeta, zakaj in kako je poročilo OLAF prišlo v javnost ter kdo ga je posredoval, pri čemer International Management Group še vedno ni obveščen o vsebini tega poročila;

235.  ugotavlja, da je International Management Group od svoje ustanovitve leta 1994 od Komisije v okviru skupnega upravljanja posredno ali neposredno prejela več kot 130 milijonov EUR; ugotavlja, da je International Management Group zaradi prekinitev plačil Komisije zadevo predal sodišču, status te organizacije pa je predmet pravnega spora; poziva Komisijo, naj sprejme jasno odločitev v zvezi s tem, in jo poziva še, naj Parlament obvešča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo, ki jo je OLAF začel leta 2011; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje seznam vseh organizacij, podjetij, drugih organov ali oseb, katerim je Komisija dodelila naročila brez razpisa za zbiranje predlogov, na njem pa opredeli njihov pravni status;

Ukrajina

236.  je seznanjen s tem, da so leta 2013 plačila za dvostransko pomoč Ukrajini, ki se financira iz proračuna Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, znašala 152,8 milijona EUR; ugotavlja, da je 42,5 % teh plačil (64,9 milijona EUR) povezanih s pogodbami, s katerimi neposredno upravlja delegacija Unije v Ukrajini; je seznanjen s tem, da je bilo preostalih 57,5 % (87,9 milijonov EUR) sredstev izplačanih v obliki proračunske podpore;

237.  poudarja, da so izplačila za proračunsko podporo odvisna od doseganja skupno dogovorjenih rezultatov in meril; je seznanjen s tem, da se vlada upravičenka tem rezultatom in merilom zaveže s podpisom dvostranskega sporazuma o financiranju, če pa rezultati in merila niso doseženi, sredstva niso izplačana;

238.  je seznanjen s tem, da je Ukrajina trenutno v zelo težavnem položaju, vendar vztraja da se tega ne sme uporabiti kot izgovor za neupoštevanje pogojev, pod katerimi se nameni proračunska pomoč, zlasti v zvezi s tem, da se ne obravnava razširjena korupcija v tej državi;

239.  zato poziva Komisijo in delegacijo Unije v Ukrajini, naj bosta zelo pozorni pri izplačilu sredstev in naj se prepričata, da se sredstva vlagajo v projekte, katerim so namenjena;

Administrativni stroški zagotavljanja pomoči

240.  je zaskrbljen zaradi visokih administrativnih stroškov zagotavljanja pomoči osrednji Aziji, kot jih je izračunalo Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o administrativnih stroških zagotavljanja zunanje pomoči, kadar presegajo 10 % predvidenega proračuna;

Morebitna poneverba sredstev humanitarne in razvojne pomoči Unije

241.  je seznanjen s tem, da je OLAF pripravil poročilo o humanitarni pomoči, namenjeni zahodnosaharskemu begunskemu taborišču Tindouf v Alžiriji (OF 2003/526); poziva Komisijo, naj pojasni ukrepe, sprejete kot odziv na ugotovitve iz tega poročila; ugotavlja, da poročilo o preiskavi UNHCR(129) navaja, da neregistracija begunske populacije tudi po tako dolgem času (tj. skoraj 30 let po njihovem prihodu) predstavlja „nenormalen in edinstven položaj v zgodovini UNHCR“; poziva Komisijo, naj zagotovi, da alžirski ali zahodnosaharski posamezniki, ki so bili obdolženi v poročilu OLAF, ne bodo imeli več dostopa do pomoči, ki jo financirajo davkoplačevalci Unije; poziva Komisijo, naj ponovno oceni pomoč Unije in jo prilagodi dejanskim potrebam prebivalstva, prav tako pa naj zagotovi, da interesi in potrebe beguncev ne bodo ogrožene, saj je ta skupina najbolj ranljiva za morebitne nepravilnosti;

242.  je zaskrbljen zaradi primera goljufij pri osebnih dohodkih v javnem sektorju v Gani, v katerem niti Svetovna banka niti Združeno kraljestvo kot projektna partnerja nista opozorila Komisije na resne pomisleke glede pomanjkljivosti v kontrolah in posledičnega tveganja za računovodske napake in goljufije;

Raziskave in druge notranje politike

Strategija EU 2020

243.  poudarja, da je bil sedmi okvirni program najpomembnejši program, ki ga je financirala Komisija; je seznanjen s tem, da je bilo podpisanih 809 sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki vključujejo 10 345 udeležencev, v skupnem znesku 3 439 milijonov EUR v prispevkih Unije; ugotavlja, da sedmi okvirni program prispeva k prizadevanjem Unije, da bi vlagala v trajnostno konkurenčnost, vendar poudarja, da je Unija kot celota še vedno daleč od svojega cilja, da bi vsaj 3 % svojega BDP porabila za raziskave in razvoj; ugotavlja, da je bil dosežen zmeren napredek pri izpolnjevanju ključnih kazalnikov uspešnosti (bruto odhodki za raziskave in razvoj, delež javnih odhodkov za raziskave in razvoj, napredek pri izvajanju Unije inovacij, delež finančnih prispevkov Unije malim in srednjim podjetjem, skrajšanje časa do dodelitve nepovratnih sredstev);

Napake

244.  je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče revidiralo 150 transakcij, in sicer 89 transakcij v zvezi z raziskavami (86 za sedmi okvirni program in tri za šesti okvirni program), 25 transakcij za programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji ter 36 transakcij za druge programe; obžaluje, da je Računsko sodišče ocenilo, da je najverjetnejša stopnja napake 4,6 % (leta 2012: 3,9 %);

245.  je seznanjen s tem, da je poraba v tej skupini politik zajemala mnogo različnih ciljev politike, kot so raziskave in inovacije, izobraževanje, varnost, migracije in ukrepi za blažitev posledic finančne krize; ugotavlja, da je Komisija več kot 50 % (5 771 milijonov EUR) razpoložljivega zneska porabila za raziskave; ugotavlja, da so več kot 45 % proračuna Komisije za raziskave izvršili organi (tj. agencije, skupna podjetja) zunaj generalnega direktorata; je seznanjen s tem, da je bilo 90 % porabe nepovratnih sredstev za upravičence, ki so sodelovali pri projektih, in da je Komisija sklenila 809 sporazumov o nepovratnih sredstvih;

246.  je seznanjen s tem, da je glavno tveganje v zvezi s pravilnostjo ostalo to, da bi upravičenci v svoje izkaze stroškov vključili neupravičene ali neutemeljene stroške, ki jih kontrolni sistemi Komisije ali držav članic ne bi niti ugotovili niti popravili;

247.  obžaluje, da je 35 % ocenjene stopnje napake posledica napačno izračunanih ali neupravičenih stroškov dela; ugotavlja, da med te napake spada prijava proračunskih in ne dejanskih stroškov dela ter zaračunavanje časa, ki ni bil porabljen za projekte;

248.  obžaluje, da je ocenjena stopnja napake v 23 % posledica posrednih neupravičenih stroškov, v 25 % posledica drugih neposrednih neupravičenih stroškov (DDV, potni stroški itd.), v 17 % pa nespoštovanja pravil javnih naročil;

249.  opaža, da je profil tveganja/napake neznan pri večini tistih, ki prvič zaprosijo, zlasti pri malih in srednjih podjetjih; poziva Komisijo, naj ne izničuje prizadevanj, ki so bila vložena v spodbujanje teh udeležencev k sodelovanju v programu, s sistematičnim povečevanjem ravni njihovega nadzora ali njihovih upravnih bremen;

Upravljavski in kontrolni sistemi

250.  je osupel, da je Računsko sodišče v devetih od 32 izkazov stroškov, ki so jih potrdili neodvisni revizorji, odkrilo bistveno stopnjo napake; meni, da takšna stopnja napake ni dopustna, saj revizorji delujejo na področju svojega strokovnega znanja;

251.  poziva Komisijo, naj izboljša ozaveščenost revizorjev glede opravljanja njihove vloge;

252.  je seznanjen z dejstvom, da je Komisija leta 2013 opravila 500 naknadnih revizij ter s tem povezane izterjave in popravne ukrepe, pa tudi predhodne preglede na podlagi tveganja;

253.  podpira priporočilo Računskega sodišča, ki ga je Komisija sprejela, in sicer da bi morala kontrole za to skupino politik v večji meri opreti na analize tveganja in se osredotočiti na najbolj tvegane upravičence (na primer subjekte, ki imajo manj izkušenj s financiranjem Unije), breme kontrole manj tveganih upravičencev pa zmanjšati;

254.  znova izraža, da je treba vzpostaviti pravo ravnovesje med manjšim upravnim bremenom in učinkovitim finančnim nadzorom;

255.  pozdravlja, da se je leta 2014 časovno obdobje časa do dodelitve nepovratnih sredstev za 94 % sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev zmanjšalo z 249 dni na 209 dni;

256.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija nadaljevala s svojo kampanjo za obveščanje na podlagi dokumenta, v katerem je bilo navedenih 10 najpogostejših vzrokov napak in ki je bil posredovan vsem udeležencem v programih leta 2012;

257.  ugotavlja, da so ob koncu leta 2013 izterjani neupravičeno zahtevani zneski znašali 29,6 milijona EUR, pri čemer so se povečali neizterjani zneski, z 12 milijonov EUR ob koncu leta 2012 na skoraj 17 milijonov EUR;

258.  je seznanjen s tem, da so deležniki projekta (organizacija ITER in nacionalne agencije – vključno s Fuzijo za Evropo) ugotovili, da sedanji časovni načrt in proračun nista realistična, kar so potrdile številne neodvisne ocene v zadnjih dveh letih (2013–2014); želi prejeti izvoda spremenjenega časovnega načrta in proračuna, ki bosta svetu ITER predložena junija 2015; je zaskrbljen zaradi stalnih zamud programa ITER, zaradi katerih dvomi v njegovo učinkovitost in uspešnost; je zelo zaskrbljen zaradi prevelikih stroškov, ki zmanjšujejo stroškovno učinkovitost programa in ogrožajo druge evropske programe, zlasti na področju politike raziskav;

259.  pozdravlja dejstvo, da je sklad za zunanje meje prispeval k finančni solidarnosti; kljub temu obžaluje, da je bila dodana vrednost Unije omejena, skupnega rezultata pa zaradi slabosti v spremljanju s strani odgovornih organov ter hudih pomanjkljivosti pri naknadnih ocenah Komisije in držav članic ni bilo mogoče izmeriti.

Galileo

260.  je seznanjen z odgovori Komisije o napredku pri izvajanju projekta Galileo: štirje sateliti Galileo za validacijo v orbiti so bili uspešno izstreljeni v letih 2011 in 2012, faza validacije sistema Galileo v orbiti je bila uspešno zaključena leta 2014, zasnova sistema, cilji glede uspešnosti in osnova za delovanje sistema so bili uspešno potrjeni, zemeljska infrastruktura s številnimi zemeljskimi postajami po vsem svetu je bila dokončana za začetne operacije, zmogljivost sistema Galileo za iskanje in reševanje satelitov za validacijo v orbiti je bila uspešno predstavljena, dva satelitov (št. 5 in 6), ki sta bila izstreljena 22. avgusta 2014, sta dosegla nepravilno orbito, od decembra 2014 pa sta bila postopoma prestavljena v ugodnejšo orbito, ki bo omogočala najboljšo možno uporabo teh satelitov, testiranje navigacijskega tovora satelitov pa še poteka; pričakuje, da bo obveščen o dodatnih stroških za te nepredvidene ukrepe;

261.  ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2013 revidiralo osem transakcij v prometnem sektorju in pri petih ugotovilo eno ali več napak; opominja na povečanje deleža transakcij z napakami v letu 2013 (62 %) v primerjavi z letom 2012 (49 %) in je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče tako kot v prejšnjih letih ugotovilo številne napake v zvezi z neupoštevanjem pravil Unije in nacionalnih pravil glede naročanja za preučene projekte TEN-T; je seznanjen s tem, da GD MOVE v letu 2013 tako kot v letu 2012 spet ni izdal pridržka v zvezi z napakami pri javnem naročanju; zato vztraja, da Komisija sprejme potrebne ukrepe, da bi v prihodnje preprečila takšne napake; ugotavlja, da je izjemno pomembno razširiti predhodne in naknadne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev in financiranja Komisije, da bo mogoče preprečiti zlorabe denarja, ki ga dodeli Unija, in zagotoviti preverjanje uspešnosti; poudarja, da je sicer obdobje financiranja 2007–2013 uradno končano, vendar se bodo številni projekti zaradi načela N+2 za financiranje na področju kohezije izvajali še do konca tega leta;

262.  poziva Komisijo, naj zaradi preglednosti vsako leto objavi lahko dostopen seznam prometnih projektov, ki jih sofinancira Unija, vključno z zneski, ki so jih posamezni projekti prejeli; ugotavlja, da bi moral ta seznam vsebovati vse vire finančnih sredstev EU, kot so TEN-T, Obzorje 2020 ter kohezijski in regionalni skladi;

263.  poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o tem, kako so bile upoštevane pripombe v ustreznih proračunskih vrsticah;

264.  spominja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 podobno kot v obdobju 2007–2013 financirali iz več virov, med drugim instrumenta za povezovanje Evrope, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj; poziva Komisijo, naj poišče več sinergij med različnimi viri financiranja, da se bodo sredstva Unije dodeljevala učinkoviteje;

Okolje in javno zdravje

265.  meni, da je splošna stopnja izvrševanja proračunskih postavk za okolje, podnebne ukrepe, javno zdravje in varnost hrane v letu 2013 zadovoljiva; znova opozarja, da je tem instrumentom politike namenjenih manj kot 0,5 % proračuna Unije, čeprav je dodana vrednost Unije na teh področjih nedvoumna in čeprav državljani Unije podpirajo okoljske in podnebne politike Unije, pa tudi javno zdravje in varnost hrane; obžaluje, da se je ta dež z 0,8 % v letu 2012 zmanjšal na 0,5 %;

266.  je seznanjen s predstavitvijo okoljske in zdravstvene politike v letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2013; je zaskrbljen, ker sta obe politiki znova del poglavja, ki je posvečeno tudi razvoju podeželja in ribištvu; znova izraža kritiko takšne razčlenitve politik in poziva Računsko sodišče, naj v naslednjem letnem poročilu svoj pristop spremeni; v zvezi s tem se sklicuje na Posebno poročilo št. 12/2014 Računskega sodišča z naslovom „Ali je ESRR uspešen pri financiranju projektov, ki neposredno spodbujajo biotsko raznovrstnost v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020?“, v katerem se poudarja, da mora Komisija natančno beležiti neposredno in posredno porabo za biotsko raznovrstnost, vključno s programom Natura 2000; poziva države članice, naj olajšajo ta proces, tako da zagotovijo natančne podatke;

267.  priznava, da Računsko sodišče zelo sistematično izvaja naključna preverjanja v državah članicah in stopnjo napak določa na podlagi teh preverjanj; ugotavlja, da Računsko sodišče ne navaja, v katerih državah članicah oziroma na katerih področjih prihaja do največjih težav; zato poudarja potrebo po jasni verigi odgovornosti in v zvezi s tem pripisuje velik pomen kakovosti kontrolnih sistemov v državah članicah;

268.  meni, da je napredek pri izvajanju štirinajstih pilotnih projektov in šestih pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 5 983 607 EUR zadovoljiv; spodbuja Komisijo, naj še naprej izvaja pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih predlaga Parlament;

269.  ugotavlja, da je bil GD SANCO v letu 2013 odgovoren za izvrševanje 233 928 461 EUR v proračunskih vrsticah za javno zdravje in da so bile za 98,1 % tega zneska ustrezno sprejete obveznosti; se zaveda, da se približno 77 % tega proračuna neposredno nakaže trem decentraliziranih agencijam (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA)) in da je stopnja izvrševanja za vsa sredstva znašala 100 %, z izjemo EMA in EFSA, kjer je bilo izvrševanje obveznosti slabše zaradi realizacije v letu 2012;

Kultura

270.  pozdravlja dejstvo, da je stopnja izvrševanja proračuna za programsko obdobje 2007–2013, zlasti za programe vseživljenjskega učenja, „Kultura“, MEDIA in „Mladi v akciji“, znašala 100 %; poziva k okrepitvi in povečanju proračuna v okviru izobraževalnih in kulturnih programov za obdobje 2014–2020; je še posebej zaskrbljen nad tem, da je zaradi neusklajenosti prevzetih obveznosti in plačil ob koncu leta primanjkovalo sredstev za plačila (na primer pri programu Erasmus + je to povzročilo dolg v višini 202 milijona EUR), kar je imelo hude negativne posledice v naslednjem letu; je zaskrbljen in obžaluje, da bi utegnilo do podobnih razmer priti tudi v okviru novih programov, zlasti Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, kar bi povzročilo nevarno izgubo verodostojnosti Unije, spodkopalo zaupanje državljanov v institucije Unije, udeležencem programov pa prineslo katastrofalne posledice;

271.  pozdravlja dejstvo, da je program Erasmus od začetka delovanja leta 1987 dosegel in presegel mejo 3 milijonov študentov; ugotavlja, da ima ta paradni program Unije že od samega začetka stalen uspeh in da je prispeval k evropskemu povezovanju in ozaveščanju ter občutenju skupnega evropskega državljanstva;

272.  je zaskrbljen, ker se po podatkih posebnega poročila 399 Eurobarometra iz leta 2013 o dostopu do kulture in udejstvovanju javni proračun, namenjen varovanju in spodbujanju kulturne dediščine, vidno zmanjšuje, prav tako pa tudi sodelovanje v tradicionalnih kulturnih dejavnostih; zato meni, da je treba okrepiti nove instrumente Unije, ki podpirajo evropsko agendo za kulturo, na primer programa Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, ali kulturno platformo Europeana;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

273.  je seznanjen, da je generalni direktor generalnega direktorata za raziskave in inovacije v letnem poročilu generalnega direktorata o dejavnostih izrekel splošni pridržek v zvezi z natančnostjo zahtevkov za povračilo stroškov (3 664 milijonov EUR) za sedmi okvirni program, čeprav sam pričakuje, da bo „neto finančni vpliv napak“ na podlagi 1552 zaključenih projektov okoli 2,09 %, kar je blizu praga pomembnosti; meni, da je zaradi takšnih pridržkov „dobro finančno poslovodenje“ nesmiselno; zato poziva generalnega direktorja, naj pridržke v prihodnje uporabi bolj specifično in bolj ciljno usmerjeno;

274.  poziva Komisijo, naj pravočasno za poročilo o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013 posreduje informacije o povprečni dolžini kontradiktornih postopkov pred izterjavo v tej skupini politik;

275.  obžaluje, da Komisija še vedno ni posredovala seznama upravičencev po državah; pričakuje, da bo odgovor prejel v poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013;

276.  pozdravlja, da je Komisija poročevalcu končno odobrila dostop do revizijskega poročila o operativnih stroških za dva programa (Vseživljenjsko učenje v znesku 6,9 milijona EUR, Mladi v akciji v znesku 1,65 milijona EUR), ki sta se v letih 2012 in 2013 izvajala v Turčiji; ugotavlja, da je bilo to poročilo posredovano v skladu z okvirnim sporazumom; je zaskrbljen zaradi večjih pomanjkljivosti, a pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele turške oblasti, da bi popravile stanje; poziva Komisijo, naj oceni, ali bo treba izvesti finančne popravke;

277.  poziva Komisijo, naj pravočasno za poročilo o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013 posreduje dodatne informacije o porabi za podporni program za politiko informacijskih in komunikacijskih tehnologij; je seznanjen s tem, da bi lahko bil za ta program znesek plačil, pri katerih obstaja tveganje, do 3,4 milijona EUR za leto 2013, kar pomeni stopnjo preostale napake 2,8 %; ugotavlja, da generalni direktor generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo kljub temu ni izrekel pridržka;

278.  poziva Komisijo, naj pravočasno za postopek podelitve razrešnice za leto 2014 celovito poroča o povečanju politične usmeritve generalnega direktorata za raziskave in inovacije, do katere je prišlo zaradi prenosa upravljanja dveh tretjin operativnih stroškov sedmega okvirnega programa na organe, ki niso del Komisije;

279.  poziva Komisijo, naj pravočasno za postopek podelitve razrešnice za leto 2014 predloži pregled z navedbo napredka pri politiki med sedmim okvirnim programom in programom Obzorje 2020 za raziskovalce ter mala in srednja podjetja;

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

280.  pozdravlja razpravo med OLAF in nadzornim odborom OLAF o reviziji delovnih dogovorov ter ju spodbuja, naj dosežeta medsebojni dogovor, ki bo zadovoljiv; je seznanjen s prizadevanji OLAF, da bi izvajal delovne dogovore; poudarja, da ta prizadevanja ne bi smela biti nesorazmerna glede na omejene vire urada;

281.  poudarja, da Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(130), ki velja 1. oktobra 2013, OLAF zavezuje k zagotavljanju neodvisnega delovanja sekretariata nadzornega odbora OLAF (uvodna izjava 40 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013); v tej fazi ni seznanjen z ukrepi, sprejetimi za izvajanje te pravne obveznosti; poziva Komisijo, naj sprejme takojšnje ukrepe za odpravo te situacije;

282.  poziva OLAF, naj se pravočasno posvetuje s svojim nadzornim odborom, preden spremeni navodila osebju za preiskovalne postopke in preden določi prednostne naloge politike preiskav;

283.  obžaluje, da OLAF ne izvaja vedno priporočil svojega nadzornega odbora, včasih celo brez utemeljitve; poziva generalnega direktorja, naj izboljša svoje sodelovanje v zvezi s tem;

284.  opominja, da je OLAF 31. januarja 2012 začel 423 preiskav; je zaskrbljen zaradi zakonitosti takšnega postopka; poziva nadzorni odbor OLAF, naj oceni zakonitost 423 preiskav, začetih nenadoma, in izidov teh preiskav; prav tako poziva nadzorni odbor OLAF, naj oceni statistiko o času trajanja preiskav, analizira delovanje sistema vodenja primerov ter o rezultatih poroča Parlamentu;

285.  poziva nadzorni odbor OLAF, naj oceni tudi statistične podatke o času trajanja preiskav, analizira delovanje sistema vodenja primerov ter o rezultatih poroča pristojnemu odboru Parlamenta;

286.  prosi OLAF, naj v svojem letnem poročilu zagotovi podrobnejše statistične podatke o tem, kako pogosti so začetki in zaključki preiskav;

287.  prosi OLAF, naj Parlamentu zagotovi več informacij o praktičnih vidikih postopka izbire zadev, o trajanju in internih smernicah postopka;

Uprava

288.  poudarja, da je bilo v zadnjih štirih letih (2011–2014) prejetih 336 145 prijav za vse postopke izbora, ki jih je začel Evropski urad za izbor osebja, da je povprečen strošek obdelave ene prijave ocenjen na 238 EUR in da je manj kot 10 % teh kandidatov uvrščenih na rezervni seznam; zahteva, da se prihrani denar davkoplačevalcev Unije, tako da se zmanjša birokracija in podaljša veljavnost rezervnih seznamov na vsaj dve leti; zahteva, da Komisija do junija 2015 poroča o tem;

289.  prosi Komisijo, naj Parlamentu posreduje informacije o najvišji pokojnini, ki je bila izplačana za uradnike Komisije v letu 2013;

290.  je zaskrbljen, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se določbe za obravnavanje manj uspešnega osebja redko uporabijo; poziva Komisijo, naj v celoti uveljavlja kadrovske predpise;

291.  prosi za informacije o osebju zunaj kadrovskega načrta in o stroških za osebje, ki se financirajo iz naslovov, ki niso „uprava“; obžaluje, da proračunski organ ne prejme konsolidiranih informacij niti o skupnem številu takšnega osebja niti o s tem povezanih odhodkih za osebje v Komisiji;

292.  opominja, da je Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004(131) v Prilogi 1.A uvedla dva nova plačilna razreda AD13 in AD14, dostopna tudi osebju brez odgovornosti vodstvenega osebja, kar je bilo pred tem omejeno na A4 (kar je enakovredno AD12); poziva Komisijo, naj posodobi poročilo za leto 2011 o enakovrednosti kariere in poročilo o odhodkih za osebje, ki jih je v letu 2013 ustvarilo nevodstveno osebje AD13 in AD14;

293.  poziva Komisijo, naj predloži informacije o financiranju vseh družbenih, športnih in kulturnih ukrepov za svoje osebje, vključno s koristmi, ki so jih ukrepi imeli pri uspešnosti in vključevanju izseljencev in njihovih družin;

294.  prosi Komisijo, naj poroča o uporabi prožnega delovnega časa v poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013;

295.  je zaskrbljen zaradi bistvenega povečanja števila visokih uradnikov v plačilnih razredih od AD 13 do AD 16; meni, da je prisotno tveganje za ugled Unije, saj je težko razložiti, da nadure niso vključene v tako visoke plače;

296.  opaža, da razlike v ravni plač uradnikov, ki delajo v institucijah Unije, in tistih, ki delajo v javnih upravah držav članic, ostajajo zelo visoke, kar med drugim povzroča premajhno mobilnost med zaposlenimi na ravni Unije in na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno študijo o razlogih za te razlike in razvije dolgoročno strategijo za njihovo zmanjšanje, obenem pa posebno pozornost nameni različnim nadomestilom (družinskemu, za bivanje v tujini, za nastanitev in selitev ob nastopu ali prenehanju dela), letnim dopustom, dnevom potovanja in plačilu nadur;

297.  opozarja na obvestilo, ki ga je izdal generalni sekretariat Komisije, o omejitvi dolžine odgovorov na parlamentarna vprašanja na 20 vrstic; poziva komisarje, naj se zavedajo svoje politične odgovornosti in ne dovolijo, da bi jim generalni sekretariat omejeval dolžino odgovorov;

298.  je zaskrbljen zaradi zaščite, ki se zagotavlja prijaviteljem nepravilnosti, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo njihove pravice v celoti spoštovale;

299.  poudarja, da so nevladne organizacije v letu 2013 od GD za okolje prejele skoraj 9 milijonov EUR, od GD za zdravje in potrošnike skoraj 4 milijone EUR in od GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje 5,7 milijonov EUR; je seznanjen s tem, da se naloge Komisije predajajo v delo zunanjim izvajalcem; prosi Komisijo, naj Parlamentu predstavi dodano vrednost, ki jo Uniji prinaša denar, ki se steka prek teh nevladnih organizacij;

300.  poziva Komisijo, naj komisarjem, ki so na položaju manj kot dve leti, prehodno nadomestilo izplačuje za obdobje, ki ni daljše od obdobja, v katerem opravljajo naloge komisarja;

301.  meni, da je treba v času krize in splošnih proračunskih rezov stroške sej zunaj uradnih prostorov za osebje institucij Unije zmanjšati in da bi morale te dejavnosti v čim večji meri potekati na krajih dela institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

302.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih v Komisiji primanjkuje žensk; poziva Komisijo, naj uvede načrt enakih možnosti, s katerim bi čim prej odpravila to neravnovesje, zlasti na vodstvenih položajih;

Proračun Unije in doseganje rezultatov

303.  obžaluje, da kljub določenemu napredku, ki ga je ugotovilo Računsko sodišče(132), četrto finančno poročilo iz člena 318 PDEU še ne koristi postopku podelitve razrešnice, čeprav bi moralo biti v skladu s PDEU del dokazil, na podlagi katerih Parlament vsako leto podeli razrešnico Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna; je zaskrbljen, ker dejstvo, da ni osredotočen na uspešnost, predstavlja veliko težavo za proračun Unije;

304.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2013 ugotovilo, da so se države članice pri izboru projektov v deljenem upravljanju osredotočale predvsem na to, da je treba porabiti razpoložljiv denar Unije, ne pa na njihovo pričakovano uspešnost; zahteva, da se za spremembo takšnih spodbud in preusmeritev v kulturo uspešnosti skliče neodvisna delovna skupina na visoki ravni (ki vključuje akademike) za uspešnost proračuna Unije, ki bo podajala predloge za strukturni premik spodbud s porabe sredstev na uspešnost, in sicer na temelju ocene evropske dodane vrednosti ob upoštevanju pravil; meni, da bi morale biti ugotovitve te delovne skupine na visoki ravni na voljo pravočasno pred vmesnim pregledom sedanjega večletnega finančnega okvira in služiti za podlago novemu programskemu obdobju večletnega finančnega okvira;

305.  ponovno izraža zahtevo, da generalni direktorati Komisije v svojih načrtih upravljanja opredelijo omejeno število preprostih ciljev, ki bodo izpolnjevali zahteve Računskega sodišča v zvezi s pomembnostjo, primerljivostjo in zanesljivostjo ter bodo povezani z glavnimi cilji strategije Evropa 2020, da v svojih letnih poročilih o dejavnostih v poglavju z naslovom „Dosežki politik“ poročajo o njihovem izpolnjevanju in da Komisija na podlagi tega sprejme finančno poročilo Unije, kot določa člen 318 PDEU;

306.  zahteva, da Komisija v prihodnja finančna poročila iz člena 318 PDEU vključi analizo učinkovitosti, uspešnosti in rezultatov, ki jih bo naložbeni načrt v višini 315 milijard EUR, ki ga je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker napovedal 26. novembra 2014 na plenarnem zasedanju v Parlamentu, dosegel v zvezi z rastjo in ustvarjanjem delovnih mest;

307.  zahteva, da Komisija v naslednje finančno poročilo iz člena 318 PDEU vključi analizo, opravljeno skupaj z Evropsko investicijsko banko, o učinkovitosti, uspešnosti in rezultatih, ki jih je dosegel načrt za rast in delovna mesta v višini 120 milijard EUR, ki ga je na svojem srečanju 28. in 29. junija 2012 sprejel Evropski svet;

308.  vztraja, da bi morala notranja organizacija Komisije, ki ji predseduje Jean-Claude Juncker, upoštevati dejstvo, da strategija Unije za rast in delovna mesta ne temelji na dejavnostih, ki jih izvaja vsak posamezen GD, ampak vključuje sedem medsektorskih vodilnih pobud, ki jih vsakič izvajajo številni generalni direktorati; vztraja, da usklajevanje in sodelovanje, ki sta zaradi tega potrebna v Komisiji, ne bi smela ustvarjati novih oblik birokracije;

309.  poziva Komisijo, naj svoj proračun upravlja tako, da se tematske politike ne bodo prekrivale in da ne bo podvajanja med njenimi raznimi generalnimi direktorati s podobnimi ali skoraj enakimi pristojnostmi;

310.  meni, da bi bilo treba koncept/zamisel o študijah o oceni učinka na trajnostni razvoj uporabljati za vse vrste finančne podpore, torej ne zgolj za odhodke Komisije, temveč vseh institucij, organov in agencij Unije; meni, da odhodki, ki niso skladni s študijo/analizo o oceni učinka, ne smejo biti dovoljeni in odobreni;

311.  zahteva, naj Komisija pristojnemu odboru Parlamenta do septembra 2015 predloži celovito poročilo o svojih dejavnostih, s katerimi spodbuja širšo javnost k prijavljanju nepravilnosti;

Izvajalske agencije

312.  obžaluje, da glede na revizijsko poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje(133) ta ne izvaja zadovoljivih predhodnih preverjanj stroškov za svoje prostore, ki jih zaračunava upravnik stavbe, zaradi česar je prišlo do neupravičenega plačila DDV v znesku 113 513 EUR, ki ga izvajalska agencija v letu 2013 ni izterjala; ugotavlja, da večina s tem povezanih pogodb, računov in potrdil o plačilu ni bila na voljo izvajalski agenciji; opozarja na visoko stopnjo prenosov za naslov II (27 % oziroma 666 119 EUR), kar zbuja dvom o dobrem finančnem poslovodenju te izvajalske agencije;

Tihotapljenje tobaka

313.  opominja, da je Parlament v resoluciji, priloženi k razrešnici Komisiji za leto 2012, zahteval, da se ovrednotijo veljavni sporazumi s štirimi tobačnimi koncerni (Philip Morris International Corporation Inc. (PMI), Japan Tobacco International Corporation, British American Tobacco Corporation in Imperial Tobacco Corporation); opozarja, da se je Komisija med predstavitvijo brez navzočnosti javnosti zavezala, da bo do maja 2015 predstavila oceno izkušenj, pridobljenih v povezavi s sporazumom s PMI, katerega veljavnost se kmalu izteče.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0119.
(8) UL L 66, 8.3.2013.
(9) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(10) UL C 408, 15.11.2014, str. 39.
(11) UL C 442, 10.12.2014, str. 67.
(12) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(13) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(14) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(15) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(16) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(17) UL L 101, 21.4.2009, str. 26.
(18) UL L 343, 19.12.2013, str. 46.
(19) UL L 66, 8.3.2013.
(20) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(21) UL C 408, 15.11.2014, str. 6.
(22) UL C 442, 10.12.2014, str. 74.
(23) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(24) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(25) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(26) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(27) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(28) UL L 5, 9.1.2004, str. 85.
(29) UL L 341, 18.12.2013, str. 73.
(30) UL L 66, 8.3.2013.
(31) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(32) UL C 408, 15.11.2014, str. 5.
(33) UL C 442, 10.12.2014, str. 83.
(34) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(35) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(36) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(37) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(38) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(39) UL L 369, 16.12.2004, str. 73.
(40) UL L 341, 18.12.2013, str. 69.
(41) UL L 363, 18.12.2014, str. 183.
(42) UL L 66, 8.3.2013.
(43) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(44) UL C 442, 10.12.2014, str. 240.
(45) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(46) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(47) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(48) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(49) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(50) UL L 9, 12.1.2008, str. 15.
(51) UL L 346, 20.12.2013, str. 58.
(52) UL L 66, 8.3.2013.
(53) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(54) UL C 408, 15.11.2014, str. 40.
(55) UL C 442, 10.12.2014, str. 351.
(56) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(57) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(58) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(59) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(60) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(61) UL L 11, 15.1.2008, str. 9.
(62) UL L 346, 20.12.2013, str. 54.
(63) UL L 66, 8.3.2013.
(64) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(65) UL C 408, 15.11.2014, str. 41.
(66) UL C 442, 10.12.2014, str. 358.
(67) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(68) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(69) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(70) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(71) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(72) UL L 32, 6.2.2007, str. 88.
(73) UL L 352, 24.12.2013, str. 65.
(74) UL L 66, 8.3.2013.
(75) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(76) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(77) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(78) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(79) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(80) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(81) Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2013, točke 93 do 97.
(82) Glej zgoraj omenjeno resolucijo Parlamenta z dne 29. aprila 2015 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2013, del I.
(83) Glej sporočilo Komisije z dne 29. septembra 2014 o zaščiti proračuna EU do konca leta 2013 (COM(2014)0618), str. 11.
(84) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 1.14.
(85) Glej zgoraj omenjeno sporočilo Komisije COM(2014)0618, preglednica 5.2: umiki za kohezijsko politiko (775 milijonov EUR), izterjave za razvoj podeželja (129 milijonov EUR) in finančni popravki, izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/odbitkom ob zaključku programa (494 milijonov EUR) oz. na drugih področjih politike, ki ni kmetijstvo in kohezijska politika (1 milijon EUR).
(86) Glej zgoraj omenjeno sporočilo Komisije COM(2014)0618, preglednica 7.2.
(87) Sporočilo Komisije z dne 11. junija 2014 z naslovom Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013 (COM(2014)0342), str. 14: največji skupni tvegani znesek za vse odhodke za leto 2013 (proračun EU in ERS).
(88) Priloga I k zbirnemu poročilu razlaga znesek, pri katerem obstaja tveganje, kot vrednost deleža transakcij, za katerega se ocenjuje, da po uporabi vseh kontrol (popravljalnih ukrepov), ki naj bi zmanjševale tveganje neskladnosti, ni povsem v skladu z veljavnimi regulativnimi in pogodbenimi zahtevami.
(89) 222 milijard EUR od 322 milijard EUR so neporabljena sredstva za prevzete proračunske obveznosti, 99 milijard EUR pa obveznosti v bilanci stanja, ki jih ne pokrivajo neporabljena sredstva za prevzete proračunske obveznosti.
(90) Predstavitev letnih poročil Računskega sodišča, ki jo je opravil predsednik Vítor Manuel da Silva Caldeira 5. novembra 2014 na seji odbora CONT.
(91) Prav tam.
(92) Informacije, ki jih je med postopkom podelitve razrešnice posredovala podpredsednica Komisije Kristalina Georgieva.
(93) Glej posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2014.
(94) COM(2013)0362.
(95) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 2.11, in posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2013 (razrešnica za leto 2013) z naslovom „Zagotavljanje pravilnih podatkov o bruto nacionalnem dohodku: bolj strukturiran in bolje osredotočen pristop bi izboljšal uspešnost preverjanja Komisije“.
(96) Izjava Jaceka Dominika o reviziji bruto nacionalnega dohodka držav članic, sporočilo za javnost, Bruselj, 27. oktober 2014, zadnji stavek.
(97) Mnenje št. 7/2014 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL C 459, 19.12.2014, str. 1).
(98) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.
(99) Glej panoramski pregled Računskega sodišča z naslovom „Kako najbolje porabiti sredstva EU: panoramski pregled tveganj za finančno upravljanje proračuna EU“, 2014, stran 67.
(100) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
(101) Okvirni zneski pomoči po razredih velikosti pomoči, ki so jo v sklopu neposredne pomoči prejeli proizvajalci v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009, ki jih je posredoval komisar Hogan 8. decembra 2014.
(102) Pogostost se je znatno povečala: z 41 % leta 2012 na 61 % leta 2013.
(103) V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1) se lahko v nekaterih regijah ponudi prehodna podpora, da se spodbudi proizvajalce, ki želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev in tako tvorijo skupine proizvajalcev; ta sredstva lahko delno povrne EU, prekinejo pa se, ko se skupina proizvajalcev prizna kot organizacija proizvajalcev.
(104) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 43.
(105) Glej odgovor Komisije na vprašanje za pisni odgovor št. 11, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.
(106) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 3.23 in naslednje.
(107) Glej letno poročilo o dejavnostih GD AGRI za leto 2013, priloga 10, preglednica 51: „novi primeri, nerešeni od leta 2007“.
(108) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 4.25.
(109) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 4.27.
(110) Glej odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 29, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.
(111) Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2014 z naslovom „Napake pri porabi za razvoj podeželja: Kakšni so vzroki in kako se obravnavajo?“, stran 10: 8,2 % je povprečje za tri leta s spodnjo mejo 6,1 % in z zgornjo mejo 10,3 %. Povprečje je sestavljeno iz 8,4 % za leto 2011, 8,3 % za leto 2012 in 7,9 % za leto 2013.
(112) Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2014, strani od 22 do 24.
(113) Izjava članice Računskega sodišča, Rase Budbergyte, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.
(114)Glej odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 12, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.
(115) Glej letno poročilo o dejavnostih GD AGRI za leto 2013, preglednica 2.1.24.
(116) Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2014, točka 68.
(117) Glej letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2013, priloga str. 41.
(118) Glej letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2013, priloga str. 42.
(119) Glej letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2013, priloga str. 43.
(120) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.5.2014, str. 5).
(121) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(122) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).
(123) COM(2015)0118.
(124) UL L 266, 5.9.2014, str. 69, odstavek 139 in naslednji.
(125) Obžaluje, da je bilo naslednjih 73 upravljavskih in kontrolnih sistemov – v najboljšem primeru – ocenjenih kot delno zanesljivih (označeni z oranžno barvo na lestvici z zeleno, rumeno, oranžno in rdečo barvo): Vorarlberg (AT), Dunaj (AT), Štajerska (AT), Tirolska (AT), Bruselj (BE), regionalni razvoj (BG), okolje (BG), Podjetništvo in inovacije (CZ), ROP NUTSII severovzhod (CZ), ROP NUTS II Šlezija (CZ), Integrirani operativni program (CZ), Turingija (DE), Mecklenburg Wes Pomerania (DE), Saška-Anhalt, Bremen (DE), Severno Porenje-Vestfalija (DE), EC ENV (EE), Attica (EL), Zahodna Grčija (EL), Makedonija-Trakija (EL), Tesalija-kontinentalna Grčija-Epir (EL), Kreta in egejski otoki (EL), Murcia (ES), Melilla (ES), Ceuta (ES), Asturija (ES), Galicija (ES), Extremadura (ES), Castalia La Mancha (ES), Andaluzija (ES), Kohezijski sklad (ES), Kantabrija (ES), Baskija (ES), Navarra (ES), Madrid (ES), Rioja (ES), Katalonija (ES), Balearski otoki (ES), Aragonija (ES), Kastilja in Leon (ES), regija Valencia (ES), Kanarski otoki (ES), Raziskave, razvoj in inovacije za podjetja (ES), Gospodarski razvoj (HU), Okoljska energija (HU), Zahodna Panonija (HU), Južna velika nižina (HU), Osrednje Zadonavje (HU), Severna Madžarska (HU), Transport (HU), Severna velika nižina (HU), Južno Zadonavje (HU), Osrednja Madžarska (HU), Jadran (Inštrument za predpristopno pomoč - IPA), Mecklenburg Zahodna Pomeranija/Brandenburg-Poljska (Evropsko ozemeljsko sodelovanje - ETC), Obmejna regija Flandrija-Nizozemska (ETC), Omrežja in mobilnost (IT), Raziskave (IT), Varnost (IT), Kalabrija (IT), Apulija (IT), Sicilija (IT), Bazilikata (IT), Sardinija (IT), Infrastruktura in okolje (PL), Razvoj – vzhodna Poljska (PL), Informacijska družba (SK), Okolje (SK), Regionalni operativni program (SK), Transport (SK), Zdravstvo (SK), Konkurenčnost in gospodarska rast (SK), Tehnična podpora (SK), Raziskave in razvoj (SK).
(126) Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Položaj Romov v 11 državah članicah EU, Luksemburg, 2012.
(127) Glej letno poročilo o dejavnostih EuropeAid za leto 2013, str. 197.
(128)a.b.c.d.e.f.g.h.i.Ključni kazalnik uspešnosti „20 predhodnih neupravičenih zneskov“Ključni kazalnik uspešnosti 1 „Izvrševanje finančnih napovedi: plačila“Ključni kazalnik uspešnosti 2 „Izvrševanje finančnih napovedi: pogodbe“Ključni kazalnik uspešnosti 4 „Sposobnost črpanja neporavnanih obveznosti“Ključni kazalnik uspešnosti 18 „Delež projektov, obiskanih v obdobju poročila o upravljanju zunanje pomoči“Ključni kazalnik uspešnosti 21 „Uresničevanje letnega revizijskega načrta: leto N (2013)“Ključni kazalnik uspešnosti 22 „Uresničevanje letnega revizijskega načrta: leto N – 1 (2012)“Ključni kazalnik uspešnosti 23 „Uresničevanje letnega revizijskega načrta: leto N – 2 (2011)“Ključni kazalnik uspešnosti 26 „Izterjava ali utemeljitev neupravičenih zneskov za revizijo“
(129) Urad generalnega inšpektorja UNHCR, preiskovalno poročilo INQ/04/005, Ženeva, 12. maj 2005.
(130) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(131) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).
(132) Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 10.24.
(133) Glej Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (prej Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013 z odgovori Agencije (UL C 442, 10.12.2014, str. 358), točke 11 do 13.


Posebna poročila Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2013
PDF 593kWORD 280k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2013 (2014/2140(DEC))
P8_TA(2015)0119A8-0067/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0140/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija(5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa;

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05303/2015 – C8-0053/2015),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0067/2015),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za razrešnico;

C.  ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija;

Del I – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2013 z naslovom „Zagotavljanje pravilnih podatkov o bruto nacionalnem dohodku: bolj strukturiran in bolje osredotočen pristop bi izboljšal uspešnost preverjanja Komisije“

1.  poziva Komisijo, naj izvede strukturirano in formalizirano analizo, ki bi upoštevala stroške in koristi ter omogočila načrtovanje preverjanja posameznih področij ali (pod)procesov priprave nacionalnih računov ter določanje prednostnih nalog zanj; meni, da bi morala pri tej analizi upoštevati tveganja v zvezi s pripravo nacionalnih računov na ravni držav članic in sorazmerno velikost komponent BND v vsem gospodarstvu; meni, da bi morala ta ocena tveganja temeljiti na vseh kvalitativnih in kvantitativnih podatkih, ki jih je mogoče dobiti v vseh Eurostatovih oddelkih, ter se osredotočati na postopke priprave, prikazane v opisih virov in metod ocenjevanja BND ter zadnjih poročilih o kakovosti za BND držav članic;

2.  poziva Komisijo, naj skrajša ciklus preverjanja, da bi omejila uporabo splošnih pridržkov; meni, da bi bilo treba te pridržke uporabljati samo izjemoma, kadar obstaja veliko tveganje, da finančni interesi Unije niso zaščiteni, npr. kadar neka država članica izvede večjo revizijo med ciklusom preverjanja ali v nerednih časovnih presledkih;

3.  poziva Eurostat, naj jasno in pravočasno poroča Odboru za BND o primerih, za katere naj bi veljalo načelo stroškov in koristi;

4.  pričakuje, da proces preverjanja, ki ga izvaja Komisija, zajema strukturirano in formalizirano kvalitativno oceno tveganja za postopke priprave podatkov v opisih virov in metod ocenjevanja BND ter poglobljeno preverjanje pomembnih in tveganih komponent BND; meni, da bi bilo treba komponente BND za poglobljeno preverjanje izbirati glede na analizo stroškov in koristi, omenjeno v priporočilu 1; meni, da bi morali biti obseg in cilji poglobljenega preverjanja širši kot pri neposrednem preverjanju, ki ga je izvedel Eurostat v nedavnem ciklusu preverjanja;

5.  poziva Komisijo, naj pri preverjanju posveča posebno pozornost polnemu zajetju BND držav članic in uporabi primerljivih postopkov ocenjevanja, da bi v nacionalnih računih zajela sivo ekonomijo; poziva Eurostat, naj preveri, ali vse države članice upoštevajo smernice Komisije, in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovil, da države članice na primerljiv način obravnavajo to vprašanje;

6.  poziva Komisijo, naj v dokumentacijo vključi popoln sklop informacij v zvezi s preverjanjem, ki ga Eurostat izvaja na podlagi dokumentacijskega pregleda in/ali obiskov pri nacionalnih statističnih uradih; meni, da bi morali Eurostatovi dosjeji o kontrolah poslovodstvu omogočati jasno opredelitev rezultatov kontrol izbranih komponent BND v skladu s standardi notranjega kontroliranja;

7.  poziva Eurostat, naj, kadar je mogoče, oceni mogoč učinek (za količinsko opredeljiva opažanja) in/ali tvegani znesek (za količinsko neopredeljiva opažanja) ukrepov ter določi jasna merila pomembnosti, da bi bilo mogoče podati posebne pridržke; meni, da bi morala biti ta merila kvalitativna ali kvantitativna; meni, da bi bilo treba praviloma izreči pridržke za posebne komponente BND v zvezi z ukrepi, ki jih nacionalni statistični uradi ne obravnavajo pravočasno in katerih učinki bi lahko bili pomembni;

8.  poziva Eurostat, naj izboljša usklajevanje med svojimi oddelki, zadolženimi za preverjanje BND za namene lastnih sredstev, in drugimi oddelki, zlasti tistimi, ki se ukvarjajo z nacionalnimi računi; meni, da bi se bilo treba, kadar bi lahko ukrepi, ki jih izvedejo drugi Eurostatovi oddelki, vplivali na pripravo BDP in/ali BND, posvetovati z Odborom za BND, končno odločitev o teh ukrepih pa bi bilo treba sprejeti na ustrezni hierarhični ravni Eurostata;

9.  poziva Eurostat, naj izboljša svoja poročila o oceni, da bi zagotovil popolno, pregledno in dosledno vrednotenje podatkov o BND držav članic; meni, da bi morala letna mnenja Odbora za BND vključevati jasno oceno o tem, ali so podatki o BND držav članic ustrezni (ali ne) za namene lastnih sredstev, ali je njihova vsebina skladna z zahtevami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003(8) (uredba o BND) in ali se ustrezno uporabljajo v proračunskem postopku, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000(9) (uredba o sistemu virov lastnih sredstev);

10.  meni, da bi morala biti letna poročila o dejavnostih GD za proračun in Eurostata resničen in pošten prikaz preverjanja podatkov o BND držav članic in upravljanja lastnih sredstev iz naslova BND; zato poziva Komisijo, naj od Eurostata zahteva, da redno poroča o rezultatih opravljenih preverjanj podatkov o BND, da bi GD za proračun lahko pridobil potrebno zagotovilo in ga uporabil pri svojih letnih poročilih o dejavnostih;

Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2013 z naslovom „Razvojna pomoč EU Srednji Aziji”

11.  pozdravlja posebno poročilo, v katerem je ocenjena razvojna pomoč EU za Srednjo Azijo; je seznanjen z ugotovitvami, zaključki in priporočili iz poročila in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

Splošne ugotovitve

12.  pozdravlja opažanja iz poročila, ki kažejo na velika prizadevanja Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) v precej zahtevnem geografskem in političnem kontekstu;

13.  vseeno poudarja, da so mogoče izboljšave v smeri boljšega usmerjanja in prilagajanja razvojnih strategij Unije prek ustreznih vzorcev pomoči, da se izboljšata prepoznavnost in učinek političnih ciljev Unije na regionalni ravni;

14.  poudarja, da morata biti stopnja in narava prizadevanj Unije diferencirani in pogojeni z merljivim napredkom na področju demokratizacije, človekovih pravic, dobrega upravljanja, trajnostnega družbeno-gospodarskega razvoja, pravne države in boja proti korupciji ter da mora Unija svojo pomoč nuditi tam, kjer je to potrebno za krepitev tega procesa v skladu z načeli, ki so podobna načelom sosedske politike Unije;

15.  meni, da je nadaljnje spodbujanje programov za srednjeazijske države pomembno čezmejno orodje, s katerim lahko Unija prispeva k razumevanju in sodelovanju med državami v regiji;

16.  poudarja, da lahko razvojno sodelovanje s srednjeazijskimi državami prinese rezultate le, če bodo te države spoštovale mednarodne standarde demokracije, upravljanja, pravne države in človekovih pravic; poudarja tudi, da razvojno sodelovanje Unije ne sme biti podrejeno gospodarskim ali varnostnim interesom;

Prihodnji razvoj na področju načrtovanja in izvajanja prihajajoče razvojne pomoči

17.  meni, da bi morala Komisija vse prihodnje regionalne programe zasnovati tako, da bodo z veliko verjetnostjo dosegli pravo regionalno razsežnost;

18.  prosi Komisijo, naj vso pomoč, ki jo zagotavlja, osredotoči na majhno število sektorjev;

19.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti prihodnjo razvojno pomoč, na eni strani s poglobljenim notranjim usklajevanjem v Uniji, na drugi strani pa z večjo udeležbo drugih mednarodnih donatorjev in regionalnih deležnikov;

20.  močno podpira odprtje delegacij Unije s polnimi pooblastili v vseh srednjeazijskih državah, da se okrepijo navzočnost in prepoznavnost Unije v regiji ter dolgoročno sodelovanje in stiki z vsemi deli družbe ter da se spodbuja napredek k boljšemu razumevanju in uveljavljanju pravne države in spoštovanja človekovih pravic; meni, da bo navzočnost takšnih delegacij močno prispevala k uresničevanju ciljev razvojne pomoči;

21.  poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem za izračunavanje skupnih upravnih stroškov, ki nastanejo pri zagotavljanju njene razvojne pomoči, in poročanje o njih;

22.  poziva Komisijo, naj opredeli in uporabi trdne in objektivno preverljive pogoje za vse programe proračunske podpore, ki se bodo nadaljevali, pri tem pa naj zlasti posveti dovolj pozornosti protikorupcijskim mehanizmom;

23.  opozarja, da je korupcija v srednjeazijskih državah resen problem, saj so bile v indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International leta 2011 vse ocenjene z manj kot 28 točkami od možnih 100, pri čemer so se Kirgizistan, Turkmenistan in Uzbekistan znašli med zadnjimi 10 % od 182 držav v raziskavi;

24.  meni, da lahko takšna razširjenost korupcije vpliva na ugled Komisije in zmanjša učinkovitost programov podpore;

25.  meni, da bi morale odločitve o izplačilih temeljiti na napredku, ki ga dosežejo partnerske države, ne pa na njihovi zavezanosti reformam; poudarja, da je pomembno vzpostaviti ustrezen politični dialog, ki ima podlago v pristopu, temelječem na spodbudah, ter v stalnem spremljanju sektorskih reform in programov, s katerim se meri uspešnost in trajnost rezultatov;

26.  poziva k večji preglednosti dodeljevanja sredstev Unije in veleposlaništev držav članic, da bi se podpirali resnično neodvisni nevladni partnerji, katerim bi s tem pomagali odigrati učinkovito vlogo pri razvoju in utrjevanju civilne družbe;

27.  poziva Komisijo, naj – glede na izkušnje in spreminjajoče se razmere – izboljša zasnovo in izvrševanje programov;

28.  prosi Komisijo, naj o rezultatih in učinku poroča na način, ki omogoča primerjavo z načrti in cilji;

Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2013 z naslovom „Ali je bila komponenta okolje programa LIFE uspešna?”

29.  poudarja, da mora program LIFE spodbujati spremembe v razvoju in izvajanju politik; poudarja, da mora Komisija določiti jasne, specifične, merljive in dosegljive cilje za projekte, ki jih je treba financirati;

30.  poudarja, da morajo projekti, ki jih financira program LIFE, prispevati k doseganju specifičnih ciljev na več kot enem prednostnem področju programa; poudarja, da se je treba pri financiranih projektih izogibati izolaciji in, nasprotno, zajeti nadnacionalni značaj ter prispevati z merljivimi metodami k širjenju, trajnosti in ponovitvi rezultatov teh projektov v drugih državah članicah;

31.  ugotavlja, da lahko nacionalne dodelitve včasih izkrivljajo izbor najboljših projektov; spodbuja države članice, naj ohranjajo geografsko ravnovesje, tako da predlagajo bolj povezane projekte, vendar poudarja, da bi bilo treba sredstva porazdeliti predvsem na podlagi prednosti projekta in ne na način, ki škodi kakovosti projektov;

32.  ugotavlja, da je treba posebno pozornost posvetiti možnostim za širjenje, vzdrževanje in ponovno uporabo projektov; poziva Komisijo, naj določi jasne kazalnike za ocenitev možnosti širjenja, vzdrževanja in ponovne uporabe ocenjenih projektov, da bi dosegli cilje programa; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi s temi cilji;

33.  poziva Komisijo, naj izboljša svoja orodja za upravljanje programov, da bi se izognili nepreglednim izbornim postopkom; meni, da to vključuje izboljšavo ocenjevalnih obrazcev za izbor projektov, uvajanje natančnih modelov za ocenjevanje prijavljenih stroškov, ustrezno spremljanje projektov, uvajanje primernih skupnih kazalnikov uspešnosti in rezultatov ter temeljito naknadno spremljanje projektov;

Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2013 z naslovom „Ocena enotne revizije in zanašanja Komisije na delo nacionalnih revizijskih organov na področju kohezije”

34.  poudarja morebitno povečanje učinkovitosti zaradi postopka enotne revizije na podlagi skupnih načel in standardov; spodbuja države članice, Komisijo in Računsko sodišče, naj si še naprej prizadevajo v zvezi s tem; meni, da bi bilo treba v takšnem sistemu enotne revizije upoštevati tudi večletnost;

35.  spominja Komisijo na pripombe Parlamenta(10) v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča v letnem poročilu za leto 2012: „poudarja, da rezultati revizije Računskega sodišča kažejo na pomanjkljivosti pri prvostopenjskih kontrolah odhodkov [v državah članicah]; opozarja, da so imeli po mnenju Računskega sodišča organi držav članic pri 56 % transakcij na področju regionalne politike, na katere so vplivale napake (količinsko opredeljive in/ali neopredeljive), na voljo dovolj informacij, da bi lahko pred potrditvijo odhodkov Komisiji eno ali več napak odkrili in popravili“; ugotavlja, da je zato Parlament podprl pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD REGIO v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi ESSR, KS in IPA v programskem obdobju 2007–2013 za 17 držav članic (72 programov) in pozval k hitremu sprejetju ukrepov;

36.  je zato še vedno prepričan, da morajo postati države članice veliko bolj pozorne pri upravljanju strukturnih skladov;

37.  v zvezi s tem poudarja pomen uvedbe nacionalnih izjav, podpisanih na primerni, najbolje politični ravni, in nadgrajevanja letnih izjav o upravljanju (člen 59 finančne uredbe);

38.  pozdravlja dejstvo, da Komisija od leta 2009 opravlja obsežne revizije na kraju samem, da bi pregledala delo revizijskih organov; ugotavlja, da je izvedla 269 revizijskih misij ter pregledala 47 revizijskih organov za ESRR in 84 revizijskih organov za ESS; ugotavlja, da so misije obsegale približno 96 % oziroma 99 % vseh dodeljenih sredstev; meni, da bi morala Komisija v obdobju financiranja vse operativne programe revidirati vsaj enkrat;

39.  pozdravlja tudi dejstvo, da Komisija uporablja prekinitve in začasne ustavitve plačil, kadar napake presegajo 2-odstotni prag pomembnosti; meni, da gre pri tem za uporabne instrumente za zaščito finančnih interesov Unije, in je prepričan, da bi se morala Komisija osredotočiti na lastno revizijo subjektov s slabimi rezultati;

40.  meni, da bi morale države članice Komisiji posredovati dovolj podrobne informacije o svojih revizijah;

41.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija sprejeti ustrezne ukrepe, da se bodo lahko revizijski organi opirali na trden in zavezujoč metodološki okvir, ki bo zagotavljal, da se bo poraba Unije v vseh državah članicah pregledovala v skladu z istimi standardi in da se bo o rezultatih poročalo natančno;

42.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija 13. decembra 2013 predstavila sporočilo o uporabi neto finančnih popravkov za države članice glede kmetijstva in kohezijske politike (COM(2013)0934); vendar poudarja, da bo od številnih dejavnikov odvisno, ali bo novi instrument prinesel več finančnih popravkov in posledično nižjo stopnjo napak v kohezijski politiki;

43.  poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj razvijeta revizijski instrument, ki bo po eni strani letno beležil napake in nepravilnosti, po drugi strani pa tudi upošteval finančni popravek med programskim obdobjem;

44.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija septembra 2013 posodobila časovni načrt za izvajanje načela enotne revizije in spremljanje pravilnega izvajanja tega načela, upoštevanje tega pa naj bi nacionalnim organom omogočilo pridobiti „status enotne revizije“; zahteva izvod tega dokumenta;

45.  je zaskrbljen, da bi lahko nadzor nad odhodki pomenil upravno breme; meni, da obveznost odgovornosti ne sme odvračati morebitnih upravičencev od tega, da zaprosijo za finančno pomoč;

Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2013 z naslovom „Podnebno financiranje EU v okviru zunanje pomoči”

46.  pozdravlja posebno poročilo, v katerem se preučuje podnebno financiranje Unije v okviru zunanje pomoči kot pomemben prispevek k celoviti politični in finančni razpravi o podnebni politiki in diplomaciji Unije; je seznanjen z ugotovitvami, zaključki in priporočili iz poročila in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

Splošne ugotovitve

47.  pozdravlja ugotovitve poročila, iz katerih je mogoče razbrati, da je Komisija dobro upravljala izdatke Unije, povezane s podnebjem, iz proračuna Unije in Evropskih razvojnih skladov;

48.  pozdravlja tudi delo, ki so ga Komisija in države članice začele glede skupnega standarda Unije za spremljanje in preverjanje javnega podnebnega financiranja ter poročanje o njem;

49.  ponovno izraža stališče Parlamenta, s katerim se je Računsko sodišče seznanilo v posebnem poročilu, in še vedno vztraja, da bi bilo treba podnebno financiranje dodati cilju 0,7 %; obžaluje, da v pogajanjih o DCI ni prišlo do potrditve koncepta dodajanja, ki ga zagovarja Parlament;

50.  vseeno opozarja, da mora Komisija dovolj prepričljivo prevzeti vodilno vlogo, da bi maksimirala svoj vpliv in utrdila orodja za oblikovanje pogojev za podnebno/zeleno diplomacijo Unije v prihodnjih letih, zlasti za uresničitev podnebnih ciljev v okviru DCI, sprejetih decembra 2013, v katerih je navedeno, da „bi morala prispevati k skupnemu cilju namenjanja vsaj 20 % proračuna Unije za nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno družbo in da bi moral program Svetovne javne dobrine in izzivi uporabiti vsaj 25 % svojih sredstev za podnebne spremembe in okolje (uvodna izjava 20 DCI)“; poudarja, da je v Prilogi IV DCI tudi navedeno, da se v okviru programa Svetovne javne dobrine in izzivi 27 % sredstev nameni za okolje in podnebne spremembe ter da vsaj 50 % tega programa služi ukrepom, povezanim s podnebjem, in ciljem, ki so povezani z okoljem;

51.  pozdravlja, da je bila od leta 2011 v približno 40 državah sprejeta zaveza za izboljšanje skupnega načrtovanja programov EU, poudarja pa, da je treba še občutno izboljšati usklajevanje med Komisijo in državami članicami na področju podnebnega financiranja, ne zgolj zaradi uresničevanja zavez do leta 2020, temveč tudi zaradi ohranjanja vodilnega položaja Unije na področju podnebnih ukrepov in boja proti korupciji v državah v razvoju;

52.  ponovno poudarja, da Parlament podpira skupno načrtovanje in priznava precejšen napredek, dosežen na tem področju; se veseli, da se bo Komisija, kakor je obljubila, ponovno posvetovala z njim, če bo tovrstno načrtovanje povzročilo spremembe pri načrtovanju DCI;

53.  je seznanjen s pojasnili glede težav pri sledenju in poročanju, ki so posledica različnih praks poročanja v državah članicah, ki jih je podala Komisija v poročilu o odgovornosti o financiranju za razvoj, objavljenem 3. julija 2014 v obliki delovnega dokumenta služb Komisije, vključno s poglavjem v prvem zvezku o podnebnem financiranju, v katerem so predstavljene informacije o podnebnem financiranju Unije; ugotavlja, da je tudi v poročilu naveden znesek 7,3 milijarde EUR za financiranje hitrega začetka izvajanja ukrepov, ki so ga zagotovile Unija in države članice, in poziva k nadaljnjim izboljšavam pri poročanju o vplivu in rezultatih razvojne pomoči;

Razvoj dogodkov v prihodnosti

54.  poziva, da se več sredstev nameni za posamezne sektorje, tudi podnebno financiranje, ko se ta namenjajo prek podpore iz proračuna, in da se na splošno sredstva porabljajo bolj pregledno;

55.  meni, da bi morali Komisija in ESZD okrepiti svojo komunikacijsko politiko z vidika podpore, ki se zagotavlja na svetovni ravni, in z vidika posameznih držav prejemnic in ciljev ter da bi morala ta odslikavati vrednote Unije;

56.  priznava, da korupcija ostaja pomembna ovira za učinkovito podnebno financiranje, in poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja, ko z razvojnimi partnerji obravnava protikorupcijska vprašanja;

57.  poziva Komisijo, naj Svetu predlaga časovni načrt za krepitev podnebnega financiranja za dosego ciljev za leto 2020 iz sporazuma iz Københavna, vključno z opredelitvijo zasebnega financiranja;

58.  poziva Komisijo, naj neodvisno oceni globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, v okviru katerega se preveri tudi, zakaj se večina držav članic ni odločila za njegovo sofinanciranje;

59.  prosi Komisijo in ESZD, naj poročata o tem, koliko se na področju razvojne pomoči dosega cilj, da se bo v obdobju 2014–2020 20 % proračuna Unije in ERS porabilo za podnebne ukrepe, pri čemer naj navedeta, za koliko sredstev so bile prevzete obveznosti in koliko sredstev je bilo izplačanih;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(11) o mehanizmu za spremljanje dosežejo dogovor o skupnih standardih za spremljanje, poročanje in preverjanje, zlasti glede opredelitve „novih in dodatnih“, uporabe kazalnikov iz Ria ter poročanja o izplačilih podnebnega financiranja;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje pri izvajanju kodeksa ravnanja EU o delitvi dela na področju podnebnega financiranja, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij o dodelitvah sredstev za posamezne države, skupnim načrtovanjem ter preprečevanjem korupcije na področju podnebnega financiranja in bojem proti njej;

Del VI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2013 z naslovom „Zanesljivost rezultatov pregledov, ki jih države članice izvajajo za kmetijske odhodke”

62.  priznava, da so bili sistemi, preučeni v posebnem poročilu št. 18/2013, spremenjeni z novimi uredbami skupne kmetijske politike (SKP), s čimer so se povečale odgovornosti certifikacijskih organov v državah članicah na področju preverjanja zakonitosti in pravilnosti izdatkov ter kar zadeva preverjanje rezultatov kontrole, ki se sporočijo Komisiji;

63.  pozdravlja stalna prizadevanja Komisije za poenostavitev SKP; pričakuje, da bo poenostavitev meril za upravičenost privedla do poenostavitve pravil o nadzoru ter lahko prispevala k nižji stopnji napak;

64.  opominja Komisijo, naj zagotovi, da se težave ne bodo ponavljale; spominja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2012 navedlo:

   (a) da so bili sistemi nadzora in kontrole plačil stroškov in plačil za razvoj podeželja držav članic deloma učinkoviti ter da so imeli nacionalni organi za veliko število transakcij, pri katerih je prišlo do napak, dovolj informacij, da so odkrili in odpravili te napake;
   (b) da obstajajo negativni vplivi na uspešnost integriranega upravnega in kontrolnega sistema (IAKS), zlasti vplivi netočnih podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za navzkrižna preverjanja;

65.  poudarja, da je Parlament 3. aprila 2014 podprl pridržek generalnega direktorja GD AGRI iz letnega poročila o dejavnostih za leto 2012 glede pomanjkljivosti, ki sta jih Komisija in Računsko sodišče našla v zvezi z upravičenostjo zemljišč; opozarja, da je zlasti zaprosil za ustrezno evidentiranje trajnih pašnikov v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS) in da bi ga morala Komisija vsakih šest mesecev obveščati o doseženem napredku;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo popravljalne ukrepe, če se izkaže, da so upravljavski in kontrolni sistemi in/ali podatkovne zbirke IAKS nezadostni ali zastareli;

67.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo plačila temeljila na rezultatih inšpekcijskih pregledov in da bodo pregledi dovolj kakovostni, da bo mogoče zanesljivo in dosledno ugotoviti, kolikšna je upravičena površina;

68.  odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zasnova in kakovost dela plačilnih agencij in certifikacijskih organov zanesljiva osnova za oceno zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij; meni, da bi Komisija morala to doseči z oblikovanjem enotne revizijske strategije za nadzorni sistem skupne kmetijske politike;

69.  pozdravlja spremembo pristopa GD AGRI za izračun stopnje preostale napake pri nevezani pomoči za površino za leto 2012, saj pri tem upošteva, da lahko na statistične podatke inšpekcijskih pregledov, izjave direktorjev plačilnih agencij in delo, ki ga opravijo certifikacijski organi, učinkujejo pomanjkljivosti, ki vplivajo na njihovo zanesljivost; poziva, naj se ta novi pristop razširi na vse izdatke SKP v letnih poročilih o dejavnostih GD AGRI v novem obdobju financiranja;

70.  opominja Komisijo, da je podprl pridržek iz letnega poročila o dejavnostih GD AGRI v zvezi s celotnimi odhodki ELER v letu 2012 in da je ta pridržek posledica pomislekov glede kakovosti kontrol v nekaterih državah članicah in stopnje napak, o kateri je poročalo Računsko sodišče;

71.  poziva države članice, naj učinkovito izvajajo obstoječe upravne preglede, pri čemer naj uporabijo vse ustrezne informacije, ki so na voljo plačilnim agencijam, saj bi na ta način lahko odkrili in odpravili večino napak;

72.  poziva Komisijo in države članice, naj se prednostno osredotočijo na stroškovno učinkovitost kontrol, zlasti z nadaljnjim razvojem uporabe kontrol, ki temeljijo na tveganju;

73.  poziva Komisijo, naj na področju razvoja podeželja zagotovi, da bodo njeni organi za potrjevanje kot tudi revizijski organi enako uporabljali in upoštevali enotne standarde in postopke;

Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2014 z naslovom „Uspešnost projektov javnega mestnega prometa, ki prejemajo podporo EU”

74.  poudarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi najpomembnejši vir financiranja Unije za projekte mobilnosti v mestih in da so takšni projekti ne le ključni za dostopnost mestnih območij v manj razvitih regijah Unije, ampak imajo tudi družbene in okoljske vidike, ki so pomembni za kakovost življenja državljanov Unije;

75.  poudarja vedno večji pomen nadaljnje finančne pomoči Unije, pri čemer je treba upoštevati zlasti negativne posledice širitve mest ter obete nadaljnje stalne rasti mestnega prebivalstva;

76.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo tako Komisija kot države članice projekte mobilnosti v mestih izvajale odgovorno, uspešno in učinkovito ter si prizadevale za oprijemljive rezultate, ne pa zgolj črpale razpoložljiva sredstva;

77.  ob upoštevanju načela solidarnosti ponavlja poziv državam članicam iz sporočila Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom „Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih” (COM(2013)0913):

   (a) naj zagotovijo podrobne ocene sedanje in bodoče uspešnosti, usklajevanja in vključevanja načrtov trajnostne mobilnosti v mestih (SUMP) v širše mestne in ozemeljske strategije in po potrebi dopolnijo tehnična in druga orodja, ki so na razpolago organom za načrtovanje;
   (b) naj se pri mestni logistiki osredinijo na infrastrukturo ter primerna vozila kot orodji za doseganje trajnostne mobilnosti v mestih;

78.  poziva Komisijo in oblasti v državah članicah, naj upoštevajo negativen vpliv finančne krize na uporabo prometnih sistemov in več pozornosti namenijo ciljem in kazalnikom, zlasti tistim na obrazcih za prijavo projektov, da bi ugotovile morebitna tveganja in v bodočih projektih preprečile preveliko mero optimizma, s tem pa preprečile takšna preseganja časovnih okvirov in stroškov, kot so navedena v posebnem poročilu;

79.  poziva Komisijo, naj opravi temeljitejše analize stroškov in koristi okvirnih proračunov projektov mobilnosti v mestih in naj deli najboljše prakse z državami članicami, pa tudi spodbuja takšno izmenjavo med njimi, s tem pa podpira oblasti pri uspešnem izvajanju projektov, za katere ni potrebno, da jih potrdi Komisija;

80.  vztraja, naj Komisija spodbuja države članice, da uporabljajo instrument Jaspers (skupna pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah), in naj v celoti izkoristi možnosti tega instrumenta za pomoč pri razvoju in oceni kakovosti projektov mobilnosti v mestih, ki se financirajo s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

81.  vendar opozarja na dejstvo, da javni mestni promet ni zgolj dobičkonosna dejavnost, ampak tudi bistven in včasih nenadomestljiv element sistemov mobilnosti mnogih velikih mest tudi v razvitejših regijah, saj tudi ta trpijo zaradi „mestnega paradoksa“ zaradi obstoja socialno ranljivih okrožij;

82.  zato poziva ustrezne oblasti, naj v celoti upoštevajo družbeno razsežnost projektov javnega mestnega prometa, ki temeljijo na primernih utemeljitvah, navedenih na prijavnici;

83.  poziva Komisijo, naj hitro sprejme ustrezne izvedbene in delegirane akte, da bi preprečila morebitne zamude, pri čemer priznava, da je za prometne projekte običajno potrebnega veliko časa za pripravo in izvajanje;

84.  vztraja, da se izvedejo elementi iz priloge k zgoraj navedenemu sporočilu Komisije z dne 17. decembra 2013, kar vključuje tudi:

   (a) celovit pregled trenutnih razmer in izhodišče v obliki revizije uspešnosti mobilnosti v mestih, ki bi predstavljalo merilo za napredek v prihodnosti;
   (b) določitev „kritičnih točk“ na mestnih območjih, kjer je uspešnost sedanjega prometnega sistema še posebej slaba;
   (c) ustrezne kazalnike uspešnosti, ki jih bo mogoče primerno spremljati;
   (d) posebne cilje glede uspešnosti, ki bodo realistično ambiciozni v zvezi s cilji posameznega načrta za trajnostno mobilnost v mestih;
   (e) izmerljive cilje, ki temeljijo na realistični oceni izhodišča in razpoložljivih virov, da bi odražali posebne cilje načrta za trajnostno mobilnost v mestih;

85.  opozarja na pomanjkanje zadostnih kazalnikov za merjenje učinkovitosti projektov mestnega prometa, navedenih v Uredbi (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(12) (uredba o ESRR), in vztraja, da mora Komisija v izvedbene in delegirane akte, povezane s temi vrstami projektov, vključiti primernejše kazalnike, pri tem pa upoštevati kazalnike, ki jih priporoča Računsko sodišče.

Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2014 z naslovom „Se preferencialni trgovinski režimi ustrezno upravljajo?”

86.  pozdravlja posebno poročilo z oceno upravljanja preferencialnih trgovinskih ureditev v okviru izključne pristojnosti Unije kot pomemben prispevek k skupni politični razpravi o zunanji trgovini in razvojnih politikah Unije; je seznanjen z ugotovitvami in priporočili iz poročila in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

Splošne ugotovitve

87.  je resno zaskrbljen, ker Komisija ni ustrezno ocenila vseh gospodarskih učinkov preferencialnih trgovinskih režimov in ker ni zagotovljeno, da bodo prihodki pobrani v celoti;

88.  opozarja, da je prednostna naloga ustrezno obvestiti oblikovalce politik, različne deležnike in davkoplačevalce Unije o glavni dodani vrednosti in glavnih slabostih različnih možnosti in scenarijev trgovinskih politik;

89.  meni, da je nedopustno, da študije o oceni učinka na trajnostni razvoj ponekod manjkajo, so nepopolne ali temeljijo na starih ali zastarelih podatkih, drugod (Čile) pa so na voljo šele po podpisu sporazuma;

90.   vztraja, da je pred podpisom novega sporazuma treba dokončati študijo o oceni učinka na trajnostni razvoj, na kateri bo sporazum temeljil, ter jo javno objaviti;

91.  obžaluje, da partnerji v splošnem sistemu preferencialov niso v vseh primerih podpisali mednarodnih konvencij o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj v preferencialnih trgovinskih režimih bolj poudari okolje in dobro upravljanje;

92.  želi biti obveščen o ukrepih, ki jih bo do oktobra 2015 na osnovi priporočil in pripomb Parlamenta in Računskega sodišča sprejela Komisija;

Razvoj dogodkov v prihodnosti

93.  meni, da bi morala Komisija, če želi izboljšati ocenjevanje gospodarskega učinka preferencialnih trgovinskih režimov:

   (a) za vsak preferencialni trgovinski režim izvesti oceno učinka in študijo o oceni učinka na trajnostni razvoj, ki bosta zagotovili poglobljeno, izčrpno in količinsko opredeljeno analizo pričakovanih gospodarskih učinkov, vključno z natančno oceno izpadlih prihodkov;
   (b) pri oceni kakovosti statističnih virov podatkov, ki se uporabljajo za ocene učinka na trajnostni razvoj, redno sodelovati z Eurostatom, ter zagotoviti, da so opravljene analize pravočasno na voljo pogajalcem;
   (c) izvesti vmesne in naknadne ocene vseh preferencialnih trgovinskih režimov, vključno z oceno izpadlih prihodkov, da bi ocenila, v kolikšnem obsegu so preferencialni trgovinski režimi s pomembnim učinkom izpolnili cilje svoje politike in kako bi lahko izboljšali njihove rezultate v ključnih sektorjih;

94.  meni, da bi Komisija za izboljšanje zaščite finančnih interesov Unije morala:

   (a) vzpostaviti profile tveganj v zvezi s preferencialnimi trgovinskimi režimi na ravni Unije, ki bi državam članicam omogočil skupen pristop k analizi tveganj, da bi se zmanjšale izgube za proračun Unije;
   (b) preveriti, ali države članice krepijo uspešnost svojih sistemov za obvladovanje tveganja in strategije kontrole, da bi se zmanjšale izgube za proračun Unije;
   (c) spodbujati države članice, da po prejemu sporočil o medsebojni pomoči sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe;
   (d) opraviti oceno ter na podlagi tveganj izvajati nadzorne obiske v državah, ki so upravičene do preferencialne obravnave, zlasti v zvezi s pravili o poreklu in kumulacijo;
   (e) zahtevati, da države članice izboljšajo kakovost informacij o upravnem sodelovanju, ki jih sporočajo;
   (f) izboljšati nadaljnje finančno ukrepanje na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), da se preprečijo izgube za proračun Unije zaradi zastaranja;
   (g) utrditi položaj Unije v vzajemnih preferencialnih trgovinskih režimih, okrepiti uporabo previdnostnih in zaščitnih ukrepov ter jih vključiti v vse prihodnje trgovinske sporazume;
   (h) brez odlašanja zagotoviti pregled povračil iz obdobja od 2010 do 2014;
   (i) obvestiti Parlament o rezultatih pobude za globalni dogovor v Bangladešu;

Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2014 z naslovom „Izkušnje, pridobljene pri razvoju schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II), za katerega je bila odgovorna Evropska komisija”

95.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2014;

96.  kritizira Komisijo, ker ob začetku projekta ni zagotovila dovolj strokovnega osebja ne za tehnično izvajanje ne za ocenjevanje kakovosti, povezano s projektom SIS II;

97.  priporoča, naj se vse pomembnejše projekte na področju IT vključi v postopek upravljanja IT ter naj se k sodelovanju ne povabi le strokovnjakov iz Generalnega direktorata za informatiko, temveč tudi iz drugih generalnih direktoratov ter zunanje strokovnjake, da bi bolje izkoristili strokovno znanje notranjih strokovnjakov;

98.  priporoča, naj Komisija pri vsakem pomembnejšem projektu od vsega začetka uporablja strokovno znanje držav članic in ustanovi skupino strokovnjakov, ki jo bodo sestavljali predstavniki držav članic, pristojnih za projekt; meni, da je treba jasno opredeliti nalogo te skupine in pristojnosti njenih članov;

99.  kritizira dejstvo, da ob začetku projekta ne Komisija, ki naj bi med drugim predstavljala interese končnih uporabnikov sistema SIS II, ne vodilni deležniki niso poznali tehničnih zahtev in zahtev končnih uporabnikov;

100.  pričakuje, da bo Komisija pri prihodnjih projektih v sodelovanju z državami članicami že ob začetku projekta pripravila natančni profil tehničnih zahtev in zahtev uporabnikov, ki jih je treba izpolniti;

101.  meni, da je Komisija s tem, ko je objavila splošni razpis za projekt, ne da bi jasno opredelila njegove zahteve, tratila davkoplačevalski denar;

102.  priporoča Komisiji, naj oblikuje uresničljiv poslovni načrt in časovni razpored za prihodnje projekte IT, ki bosta temeljila na jasno opredeljenih zahtevah glede oblike in vsebine ter na jasni analizi stroškov, in za katera bodo pri časovnem načrtovanju upoštevana tveganja in kompleksnost projekta;

103.  kritizira dejstvo, da je Komisija že večkrat poskušala prikriti zamude in čedalje večje stroške;

104.  zahteva najvišjo možno raven preglednosti v prihodnjih projektih IT, in sicer v zvezi s stalnim posredovanjem informacij ustreznemu pristojnemu odboru Parlamenta, zlasti glede bistvenih odločitev o prehodu v naslednje faze projekta ali nepredvidenih sprememb stroškov, časovnega načrtovanja ali alternativnih rešitev;

105.  meni, da v pogodbi z glavnim izvajalcem ne bi smeli omejiti pogojev izvrševanja zahtevkov za plačilo odškodnine; meni, da morajo prihodnje pogodbe vsebovati učinkovit mehanizem kaznovanja, da se zagotovi pravočasna izvedba ob zahtevanih standardih;

106.  kritizira, da Komisija kljub slabim rezultatom v prvi fazi projekta ni prekinila pogodbe z glavnim izvajalcem;

107.  kritizira, da Komisija ni vztrajala pri razvojnem sistemu za izvajanje SIS II, ki bi temeljil na komponentah; meni, da bi lahko, če bi uvedli povezljive delovne gradnike, celotne elemente prenesli na drugega izvajalca, da ne bi bili vezani na enega samega;

108.  kritizira, da je Komisija pri ponovnih pogajanjih glede pogodbe osemkrat presegla njeno prvotno vrednost, kljub točki (e) člena 126(1) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002(13), ki določa, da vrednost pogodbe ne sme preseči več kot 50 % njene prvotne vrednosti;

109.  v zvezi s tem ugotavlja, da bo morda treba pregledati točko (b) člena 134(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012(14), saj tehnična ali umetniška navezanost na enega izvajalca ne sme zaobiti zaščitne določbe iz točke (e) istega odstavka in dovoliti nesorazmernega množenja prvotne vrednosti izvirne pogodbe;

110.  ugotavlja, da bi moral proračunski organ v primeru znatnega množenja prvotnih stroškov projekta ali bistvenih sprememb glede pričakovanih koristi, tveganj ali alternativnih rešitev te spremembe predhodno odobriti;

111.  obžaluje več primerov prerazporeditve proračunskih sredstev, ne da bi to odobril proračunski organ;

112.  pozdravlja smernice za vodenje projektov, ki jih od leta 2011 priporoča Generalni direktorat za informatiko; meni, da mora vodilni odbor projekta na podlagi teh smernic odobriti začetek naslednjih faz projekta, kar se imenuje tudi „odobritveni mejnik“;

113.  poudarja, da se je treba ozreti naprej, saj bo SIS II do konca desetletja morda že nasičen in bo treba vzpostaviti SIS III; zato upa, da bodo priprave na SIS III potekale bistveno bolje;

Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2014 z naslovom „Vključitev ciljev vodne politike EU v SKP: delni uspeh”

114.  poziva Komisijo, naj zakonodajalcu Unije predlaga potrebne spremembe obstoječih instrumentov (navzkrižne skladnosti in razvoja podeželja), da se zagotovi skladnost z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15) (okvirna direktiva o vodah), ali po potrebi nove instrumente, ki bodo omogočali doseganje ambicioznejših ciljev pri vključevanju ciljev vodne politike v skupno kmetijsko politiko;

115.  poziva države članice, naj v skladu z okvirno direktivo o vodah:

   (a) obravnavajo slabosti pri izvajanju pregledov navzkrižne skladnosti, ki so bile odkrite pri reviziji;
   (b) sistematično uvajajo ustrezne kazni v primeru kršitev;
   (c) namenijo več pozornosti odkrivanju in obravnavi težav v zvezi z vodo v okviru svojih programov za razvoj podeželja (RPR) in zagotovijo njihovo skladnost z načrti za upravljanje povodij;
   (d) načrtujejo in dosledno izvajajo zaščitne mehanizme za preprečevanje negativnih učinkov dejavnosti, ki se financirajo v okviru razvoja podeželja, na vode;
   (e) dejavno obravnavajo in ustrezno spodbujajo uporabo sredstev, namenjenih vprašanjem v zvezi z vodo, na način, ki bo skladen z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

116.  pričakuje, da bo Komisija predlagala ustrezne mehanizme, ki lahko učinkovito izboljšajo kakovost programskih dokumentov okvirne direktive o vodah posameznih držav članic in preprečijo neupoštevanje časovnega načrta, ki ga ta direktiva določa; meni, da bi bilo treba zato pred dodelitvijo sredstev za razvoj podeželja določiti minimalne pogoje izvajanja okvirne direktive o vodah;

117.  poziva države članice, naj nujno pospešijo proces izvajanja okvirne direktive o vodah in izboljšajo kakovost načrtov upravljanja povodij v naslednjem obdobju upravljanja (2015), tako da opišejo posamezne ukrepe (npr. področje uporabe, časovni načrt, ciljne vrednosti in stroški) in poskrbijo, da bodo ti dovolj jasni in konkretni tako na operativni kot tudi na lokalni ravni oziroma ravni kmetij;

118.  poziva Komisijo, naj poveča poznavanje povezave med kakovostjo/količino voda ter kmetijskimi praksami, tako da izboljša svoje obstoječe sisteme za spremljanje in zagotovi, da je z njimi mogoče izmeriti vsaj razvoj trendov obremenitev voda zaradi kmetijskih praks; meni, da bi to pripomoglo pri ugotavljanju, katera območja najbolj potrebujejo sredstva SKP;

119.  poziva države članice, naj izboljšajo pravočasno poročanje, zanesljivost in doslednost podatkov, ki jih posredujejo Komisiji, saj je kakovost informacij o vodah Unije kot celota odvisna od kakovosti informacij, ki jih posredujejo posamezne države članice;

Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2014 z naslovom „Oblikovanje evropskega bančnega nadzora – Evropski bančni organ in njegovo spreminjajoče se okolje”

120.  poudarja, da je potrebna medsektorska analiza učinka in da je pomembno upoštevati čas, potreben za pripravo tehničnih standardov; pozdravlja predlog Komisije o določitvi rokov za okrepitev tehničnih standardov in ugotavlja, da poteka medsektorska analiza za preučitev finančne zakonodaje Unije, sprejete v zadnjih letih, in ukrepov iz tega zakonodajnega svežnja;

121.  poudarja, da morajo biti ukrepi Evropskega bančnega organa tudi v prihodnje politično nevtralni; kljub temu meni, da je nujno čim prej povečati konvergenco pri nadzoru, da bi organ lahko opravljal svoje naloge in vlogo;

122.  meni, da je neodvisni nadzorni sistem osnova za pravilno delovanje finančnega trga; zato izraža zaskrbljenost nad politično odločitvijo, da bi bil Evropski bančni organ v tem prelomnem času, ko so za pridobitev zaupanja v finančne ustanove potrebna odločna dejanja, pristojen samo za usklajevanje in ne za mikrobonitetni nadzor;

123.  se zaveda omejitev Evropskega bančnega organa glede kolegija nadzornikov in kako to vpliva na konvergenco pri nadzoru; pozdravlja napredek, ki ga je organ dosegel kljub tem omejitvam glede delovanja kolegijev, zlasti v povezavi s pripravo skupnih ocen tveganj in sprejemanjem skupnih odločitev;

124.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v okviru celotnega svežnja mehanizma enotnega nadzora vloga Evropskega bančnega organa glede tega, da lahko začne in usklajuje stresne teste, sicer okrepila, medtem ko so za izvedbo stresnih testov še vedno odgovorni pristojni organi, tako da organ nima nadzora nad rezultati teh testov;

125.  je zaskrbljen nad ugotovitvijo, da Evropski bančni organ ne more povsem izpolnjevati svojih nalog, povezanih z zaščito potrošnikov, zlasti zato, ker ni pravnih instrumentov za obravnavo teh vprašanj in ker so omejene možnosti za sprejemanje zakonsko zavezujočih sklepov o prepovedi nekaterih proizvodov ali storitev; kljub temu poudarja vlogo skupnega odbora, ki omogoča in izboljšuje izmenjavo mnenj med sektorji in se strinja z Računskim sodiščem, da so potrebni strožji ukrepi za zaščito potrošnikov v finančnem sektorju Unije;

126.  meni, da bi tesnejše usklajevanje z nacionalnimi organi za zaščito potrošnikov lahko povečalo vpliv Evropskega bančnega organa na tem področju;

127.  se strinja z Računskim sodiščem, da je vzpostavitev sistema za merjenje uspešnosti bistvena za učinkovito spremljanje in potrjuje, da Evropski bančni organ trenutno oblikuje tak sistem;

128.  ugotavlja, da je treba za nadzor bančništva na ravni celotne Unije jasno razmejiti vloge in odgovornosti med Evropskim bančnim organom, Evropsko centralno banko in nacionalnimi nadzornimi organi v okviru enotnega nadzornega mehanizma in izven njega; zato poziva k podrobnejši razlagi njihovih vlog in dolžnosti, da ne bi prišlo do podvajanja nalog, morebitnih vrzeli in nejasnih odgovornosti;

129.  meni, da je treba izboljšati sedanje predpise o nadzoru, da bi vključili tesnejši nadzor nad nacionalnimi bankami v državah, ki so uvedle euro, vendar niso v Evropski uniji, na primer v Vatikanu, Andori, Monaku in San Marinu;

130.  meni, da je treba ponovno pregledati parametre za tveganju prilagojeno aktivo, da ne bi kaznovali bank, ki so najbolj izpostavljene bančnim proizvodom, povezanim s krediti, in nagrajevali bank s slabimi ali dvomljivimi finančnimi proizvodi, kot so izvedbeni finančni instrumenti;

Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2014 z naslovom „Podpora iz skladov kohezijske politike za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov – ali je dosegla dobre rezultate?”

131.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2014 in podpira njegova priporočila;

132.  Pozdravlja ugotovitve Sodišča o neproblematičnemu izvajanju pri izbranih projektih obnovljivih virov energije in ob upoštevanju tega dejstva potrjuje zrelost ključnih tehnologij pri proizvodnji obnovljive energije;

133.  meni, da je pri projektih na področju obnovljive energije, pri katerih je na splošno potrebnih več let, da začnejo v celoti delovati, težko opraviti natančno oceno uspešnosti pred iztekom tega obdobja;

134.  meni, da bi moralo načelo stroškovne učinkovitosti biti v celoti vključeno v instrumente kohezijske politike kot tudi v druge instrumente, na primer Evropski energetski program za oživitev gospodarstva – in ne le v projekte za energijo iz obnovljivih virov – tudi kadar služijo širšim namenom; poudarja, da se pojem stroškovne učinkovitosti lahko opredeli na več načinov; zato predlaga, da Komisija in države članice preučijo načine za racionalizacijo te ideje za zagotavljanje učinkovitejših smernic za izvajanje projektov za energijo iz obnovljivih virov;

135.  Izraža zaskrbljenost, ker regulativni okvir obnovljivih virov energije ne izpolnjuje v celoti zahtev iz finančnih instrumentov Unije – Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada – ki sta najpomembnejša vira financiranja obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, naj opravi poglobljen pregled zakonodaje in popravi obstoječe neskladnosti;

136.  Meni, da bi moralo javno financiranje na tem področju dopolnjevati in imeti odločilno vlogo pri spodbujanju zasebnih vlaganj; vendar meni, da nekateri projekti, zlasti širšega obsega, zahtevajo večje javne naložbe;

137.  Meni, da nestabilne in nepredvidljive spodbude ter sheme podpor ogrožajo naložbe v obnovljivo energijo; vztraja, da obstoječe negotovosti tudi izkrivljajo izborni postopek proizvodnih tehnologij, ki še bolj ogrožajo načelo stroškovne učinkovitosti.

138.  poudarja, da težave in negotovosti glede vključitve obnovljivih virov energije v omrežje ne predstavljajo le ovire za naložbe zasebnega sektorja v razvoj obnovljivih virov energije, ampak lahko tudi ogrožajo gospodarsko in finančno vzdržnost projektov, ki že potekajo, ter izvajanje prihodnjih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada; poziva Komisijo, naj izvaja redno posodobljen pregled zakonodajnih in tehničnih ovir na ravni držav članic, da se omogoči boljši dostop malim in velikim projektom energije iz obnovljivih virov do električnega omrežja;

139.  ugotavlja, da mora Komisija strožje nadzorovati novi zakonodajni okvir za obdobje 2014–2020, vključno z njegovimi izhodiščnimi cilji in kazalniki uspešnosti, ki bi omogočili učinkovito spremljanje in ocenjevanje;

140.  zahteva, da si države članice nadalje prizadevajo za izmenjavo najboljše prakse in vzpostavitev skupnih postopkov za uskladitev svojih nacionalnih upravnih sistemov;

141.  ugotavlja, da zelo natančna izborna merila za energijo iz obnovljivih virov lahko postanejo način za izključitev konkurentov; zahteva, da Komisija okrepi smernice v tej zadevi in pozorno spremlja te primere;

142.  je seznanjen z odgovori Komisije, v katerih je navedeno, da so nekatera priporočila Sodišča že bila izvedena z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16) (direktiva o obnovljivi energiji);

Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/20014 z naslovom „Ali je ESRR uspešno podpiral razvoj podjetniških inkubatorjev?”

143.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2014 in podpira njegova priporočila;

144.  ugotavlja, da podjetniški inkubatorji podpirajo ustanavljanje in nadaljnji razvoj mladih podjetij, ki lahko postavijo mala in srednja podjetja v središče gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji;

145.  meni, da bi morali imeti programi financiranja v okviru kohezijske politike, ki se uporabljajo za revidirane inkubatorje, strukturiran načrt, jasen niz ciljev in učinkovito ocenjevanje; meni, da je bilo mogoče v revidiranih inkubatorjih ugotoviti pomanjkljivosti pri vseh zgornjih zahtevah;

146.  opozarja, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR) zagotovil bistven finančni prispevek pri vzpostavljanju infrastrukture podjetniških inkubatorjev in da so bili revidirani podjetniški inkubatorji sicer pravilno ustanovljeni, a je bila njihova učinkovitost omejena;

147.  poudarja, da je bilo število poslovnih načrtov, ki so jih novoustanovljena podjetja pripravila s podporo inkubatorjev, in število ustvarjenih delovnih mest v povprečju precej manjše kot pri inkubatorjih, ki jih je Računsko sodišče uporabilo kot primerjalno merilo;

148.  ugotavlja, da so revidirani inkubatorji ESRR ponujali bolj omejen obseg storitev kot inkubatorji, uporabljeni kot primerjalno merilo, in da so bili veščine in strokovno znanje, s katerimi je razpolagalo osebje inkubatorjev ESRR, manj obsežni;

149.  poudarja, da je v celoti zagotovljena veriga vrednot poslovne podpore z ustrezno usposobljenim osebjem, dobro prakso in rednim spremljanjem pomembna za učinkovitost poslovnih inkubatorjev;

150.  je seznanjen z razlago Komisije, da države, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali pozneje, po pridružitvi niso imele poslovne infrastrukture, strokovnega znanja in izkušenj, zato niso mogle doseči večjega učinka; opozarja pa, da je revizija zajemala inkubatorje v 4+2 državah članicah in da sta se le dve od teh držav Uniji pridružili v letu 2004;

151.  meni, da se je Komisija v zaporednih programskih obdobjih 2000-2006 ter 2007-2013 premalo zavzemala za podporo tem podjetjem; ugotavlja, da o tem priča tudi vrzel v usmerjanju Komisije v navedenih programskih obdobjih, zlasti v letih 2006–2010;

152.  opozarja, da je vzpostavljanje in delitev primerov dobre prakse predvsem v novoustanovljenih podjetjih pomemben ukrep za povečanje učinkovitosti; obžaluje razočaranja vredne rezultate revidiranih inkubatorjev; poziva Komisijo, naj izboljša usmerjanje upravnih organov držav članic na tem področju, upravne organe pa poziva, naj začnejo učinkovito izvajati vodilna načela;

153.  poudarja, da so za učinkovitost poslovanja pomembne naložbe v usposabljanje osebja, da bi zagotovili učinkovito podporo podjetjem, ki so pod okriljem inkubatorja, in morebitnim strankam; obžaluje, da je bil pri revidiranih inkubatorjih v splošnem prezrt tudi ta element;

154.  ugotavlja, da bi lahko podpora poslovnim inkubatorjem temeljila na celoviti in poglobljeni analizi ter nizu posameznih, posebnih in prilagojenih preiskav posebej podprtih projektov (na primer študijah izvedljivosti, poslovnemu načrtu ipd.); meni, da bi lahko te preiskave oblikovale jasno podlago za tovrstno podporo;

155.  meni, da vsi kraji nimajo osnovnih pogojev za uspešno delovanje poslovnih inkubatorjev, ki so namenjeni prinašanju dodane vrednosti regionalnemu in gospodarskemu razvoju; meni, da bi bilo zato treba podpirati zgolj inkubatorje, ki izpolnjujejo začetne pogoje;

156.  poudarja, da bi bilo mogoče podporo poslovnim inkubatorjem zagotoviti z uporabo metode javno-zasebnih partnerstev, pri kateri se tveganje razdeli med javnim sektorjem in zasebno družbo, ki je cilj podpore;

157.  ugotavlja, da bi bilo treba poslovne inkubatorje ustanavljati v tesnem sodelovanju s šolami in raziskovalnimi ustanovami;

158.  ugotavlja, da je v obdobju 2014–2020 pomembno poiskati komplementarnost in sinergije pri podpori poslovnih inkubatorjev iz ESRR ter Obzorja 2020 in Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME);

Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2014 z naslovom „Ali je Komisija uspešno upravljala vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila?”

159.  podpira priporočila Računskega sodišča in pozdravlja konstruktivno stališče Komisije;

160.  obžaluje, da sodeč po poročilu Računskega sodišča nekatere države članice pri določanju meril za izračunavanje pravic do plačila niso zmeraj upoštevale načela dobrega finančnega poslovodenja;

161.  ugotavlja, da so zaradi tega kmetje v nekaterih sektorjih pridobili nepričakovane koristi, kar pa samo po sebi ni pomenilo kršitve veljavnih pravil:

   (a) v Španiji so imele pravice do plačila v skladu z nacionalnimi predpisi višjo vrednost od zneskov, ki so jih kmetje v okviru vezane podpore prejemali v preteklosti;
   (b) v Italiji so bile pravice do plačila kmetov povezane z ravnjo podpore, ki so jo prejemali v preteklosti, četudi so medtem bistveno zmanjšali območja kmetovanja;
   (c) v nasprotju z zakonodajo Unije francoski organi niso znižali vrednosti vseh pravic do plačila, da bi financirali posebno podporo za kmete (člen 68 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(17)), zaradi tega je bila vrednost vseh pravic do plačila v Franciji precenjena za 4,61 % oziroma 357,3 milijona EUR; ugotavlja, da se je 74 milijonov EUR od tega zneska leta 2010 nanašalo na podporo, vključeno v shemo enotnega plačila, in da Komisija navaja, da akcijski načrt za Francijo vključuje korektivne ukrepe;

162.  zato poziva Komisijo, naj ustrezno nadzira, kako države članice izračunavajo pravice kmetov do plačila, vključno z upoštevanjem razlike do zgornje meje, ki je na voljo za dodeljevanje teh pravic;

163.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pravice do plačila tudi v primerih, kjer je Komisija odkrila napake, zaradi predolgih upravnih postopkov niso bile popravljene;

164.  poziva Komisijo, naj izboljša pravočasen nadzor in večjo pozornost nameni tveganju, povezanem s pravicami;

165.  ugotavlja, da bo shemo enotnega plačila leta 2015 nadomestila shema osnovnega plačila (BPS);

166.  meni, da bi moral biti cilj novega sistema zmanjšati upravno obremenitev kmetov;

167.  je prepričan, da bi morale kontrole in revizije Komisije temeljiti predvsem na tveganju;

168.  vztraja pri tem, da mora novi sistem preprečiti neupravičene razlike v izračunavanju pravic do plačila v različnih državah članicah in neenakopravno obravnavo kmetov, in sicer ne glede na to, kolikšno diskrecijsko pravico dopušča uredba; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Odboru za proračunski nadzor zatrdi, da so sprejeti vsi ustrezni ukrepi, s katerimi bi uresničili ta cilj;

169.  je zaskrbljen, da bi utegnilo zaradi nepravilnega izračuna pravic do plačila prihajati do nepravilnih izplačil tudi po letu 2014, saj lahko države članice do leta 2021 plačujejo del prihodnje pomoči na podlagi trenutne ravni podpore v okviru sheme enotnega plačila; meni, da je mogoče takšna plačila sicer popraviti in izterjati, a se jim je smiselno že v začetku izogniti;

170.  spominja Komisijo, da člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da „Komisija izvršuje proračun v sodelovanju z državami članicami [...] na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev, pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja”; zato pričakuje, da bo Komisija državam članicam v zadostni meri pomagala pri začetku izvajanja sheme osnovnega plačila v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da bo uvedla ustrezne strukture za nadzor, da bi lahko prevzela skupno odgovornost za izvrševanje proračuna;

Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2014 z naslovom „Ali je upravljanje naložbene in promocijske podpore EU vinskemu sektorju dobro in ali so rezultati podpore pri konkurenčnosti vin EU dokazani?”

171.  pozdravlja ugotovitve in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 9/2014;

172.  je seznanjen, da sta Svet in Parlament sprejela Uredbo (EU) št. 1308/2013(18) o novi skupni ureditvi trgov za obdobje 2014–2020;

173.  opominja na posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2012 (razrešnica za leto 2011) z naslovom „Reforma skupne organizacije trga z vinom: dosedanji napredek” ter poročilo Odbora za proračunski nadzor, ki je sledilo;

174.  v celoti podpira predlog, da je treba program pomoči racionalizirati in da bi morala Komisija redno spremljati, kako poteka črpanje sredstev; vztraja, da morajo biti naložbeni ukrepi nujno podjetniško naravnani in usmerjeni v rezultate ter da je treba spodbujati modele najboljše prakse in izkušnje, ki jih omogočajo;

175.  izraža zaskrbljenost zaradi neuspešnih prizadevanj, da bi več malih in srednjih podjetij prepričali, naj zaprosijo za promocijsko podporo Unije za vinski sektor; meni, da bi bilo treba revidirati stopnje financiranja v korist malim in srednjim podjetjem, da bi olajšali udeležbo morebitnim upravičencem, zlasti tistim z omejenimi upravnimi zmogljivostmi in možnostmi za financiranje;

176.  meni, da bi bilo treba uvesti skupen sistem za ocenjevanje potreb po promocijskih ukrepih, da bodo lahko Komisija in države članice preučile, kakšen napredek je bil dosežen, ali so bili opredeljeni cilji uresničeni in kakšen učinek je to imelo na konkurenčnost vinskega sektorja na ravni držav članic; poudarja, da bi bilo lahko povečanje svetovnega tržnega deleža posameznega proizvajalca vina del skupnega sistema za ocenjevanje;

177.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da je treba dodatne stroške, kot so stroški za izvajalske organe in režijski stroški, ustrezno utemeljiti in omejiti na najvišji dovoljeni odstotek skupnih stroškov;

178.  poudarja, da je zelo pomembna ustrezna kombinacija politik, ki spodbujajo naložbene in promocijske ukrepe; meni, da bi morale Komisija in države članice ukrepe izvajati učinkoviteje; opozarja, da bi morali zlasti pri promocijskih ukrepih upravičenci dokazati, da potrebujejo pomoč Unije, da običajnih stroškov poslovanja ne bi smeli financirati in da bi bilo treba omejiti podporo za upravičence, ki v posameznem programskem obdobju predložijo promocijske programe v isti ciljni državi; poudarja tudi, da bi morali rezultate promocijskih ukrepov ocenjevati na ravni upravičencev, ne pa za celotni vinski sektor Unije;

179.  podpira priporočila Računskega sodišča, naj Komisija analizira, kako proračun, namenjen nacionalnim podpornim programom v obdobju 2014–2018, ustreza potrebam vinskega sektorja Unije in sposobnosti držav članic za črpanje sredstev, ter ga po potrebi prilagodi; poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba uvesti posebno finančno orodje za vinski sektor v primerjavi z drugimi kmetijskimi sektorji;

180.  pozdravlja pozitivne premike pri izvozu kakovostnih vin Unije; poudarja, da bi morala Unija opredeliti in izkoristiti svoje primerjalne prednosti na večstranskem in vse bolj konkurenčnem svetovnem trgu vina ter spodbujati svoje vinarje, naj proizvajajo kakovostna vina v svetovnem merilu, kar ji bo omogočilo doseči boljšo uravnoteženost ponudbe in povpraševanja;

181.  spodbuja Komisijo, naj prispeva k večji preglednosti promocije vina v tretjih državah z boljšim sistemom za nadzor in spremljanje financiranih projektov; poudarja, da bi ta ukrep moral tudi prispevati k preprečevanju dvojnega financiranja;

Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2014 z naslovom „Uspešnost podpore za akvakulturo iz Evropskega sklada za ribištvo”

182.  podpira glavna priporočila Računskega sodišča in obenem opaža, da Komisija razvija zahtevane smernice za okvirno direktivo o vodah in Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta(19) (okvirna direktiva o morski strategiji); pozdravlja, da se je Komisija seznanila s priporočili, povezanimi s prostorskim načrtovanjem in potrebo po upravni poenostavitvi;

183.  pozdravlja, da so bile izkušnje iz obdobja 2007–2013 vključene v novi evropski sklad za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020; poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da se vsa priporočila izvajajo v praksi;

184.  razume, da so učinki finančne krize bistveno vplivali na uresničevanje ciljev rasti in zaposlovanja v sektorju akvakulture; vseeno poudarja, da eden od glavnih ciljev Evropskega sklada za ribištvo (ESR) – rast in trajnost akvakulture – ni bil dosežen tudi zaradi drugih dejavnikov; poudarja, da je sektor akvakulture več let stagniral, namesto da bi rasel, kar pa ne velja za druge dele sveta;

185.  je razočaran, ker se na ravni projektov ne opredeljujejo prednostni vidiki in ker na nacionalni ravni ni strateškega načrtovanja; zato poziva Komisijo, naj izboljša oblikovanje programov, da se okrepijo ukrepi podpore akvakulturi, in jo poziva, naj zagotovi boljše izvajanje;

186.  poudarja, da je močnejša, trajnostna akvakultura eden izmed ključnih ciljev Komisije, a je bilo zelo malo storjenega, da bi se ta cilj uspešno dosegel v okviru ESR; ugotavlja, da gre za sistemsko napako, ki jo je mogoče najti tudi pri drugih programih, zato ima vtis, da je Komisija vedno neuspešna pri doseganju svojih ciljev;

187.  poziva Komisijo, naj preoblikuje finančno upravljanje in spremeni pristop s porabe vseh razpoložljivih virov na osredotočanje, ali je poraba v skladu s pravili, ali je stroškovno učinkovita in ali zagotavlja učinkovito podporo pri doseganju glavnih ciljev;

188.  opaža, da morajo države članice popraviti slabo izbiro projektov, ne pa dodeljevati sredstev vsem projektov, ter zagotoviti, da za postopek izbire veljajo podrobna pravila ocenjevanja, na podlagi katerih se ugotovi potencial projektov pri zagotavljanju rezultatov in stroškovne učinkovitosti, ki bodo v splošnem prispevali k ciljem Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), kot sta rast in zaposlovanje; poudarja, da bi morala Komisija državam članicam pri tem zagotavljati podporo, spodbujati nadaljnje spremljanje rezultatov projektov in vzpostaviti bolj kompleksno ocenjevanje končanih projektov, na podlagi katerega bi povlekli zaključke;

189.  je prepričan, da bi morale države članice izboljšati orodja in kanale za poročanje, saj so podatki, ki jih posredujejo Komisiji, pogosto netočni; priporoča Komisiji, naj (a) razvije močnejša sredstva za izvajanje pritiska na države članice, da posredujejo zanesljive podatke, zlasti v primerih očitnih razhajanj, in (b) preuči možnost sankcioniranja držav članic, osumljenih namernega posredovanja napačnih podatkov;

190.  poudarja, da mora Komisija razviti bolj čvrst okvir za vse svoje finančne programe, tudi za nove ukrepe za akvakulturo v okviru ESPR; meni, da bi morala Komisija preučiti možnost, da bi bila v svojem pristopu doslednejša, in izboljšati svojo integriteto;

191.  poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo države članice pojasnile svoje strategije in jih izvajale tako, da bodo dopolnjevale cilje ESPR; zahteva, naj Komisija nadzoruje države članice, da bodo te usmerile dodatna prizadevanja v ocenjevanje projektov in se otresle razmišljanja o projektih, ki je premalo strateško; poudarja, da je treba zagotoviti, da ocenjevalci projekte ocenjujejo z odprtimi očmi in jasnimi pričakovanji;

192.  priporoča, da se ponovno razmisli o financiranju že začetih projektov, saj ne prinaša dodatnega učinka; odsvetuje Komisiji in državam članicam, da bi naključno financirale projekte, samo da bi se izognile pomanjkanju dodatne vrednosti;

193.  spodbuja poenostavitev upravnih postopkov, da se zagotovi visoka kakovost projektov, ki zaprosijo za financiranje;

194.  pozdravlja predlog o novem sistemu spremljanja ESPR, ki bo zajemal podatkovno zbirko na ravni držav članic, v katero se bodo shranjevale informacije o vseh dejavnostih, pa tudi zbirno poročilo s ključnimi informacijami, vendar vztraja, da je treba pri izvajanju tega projekta ohranjati visoke standarde;

Del XVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2014 z naslovom „Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje”

195.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2014 in podpira njegova priporočila;

196.  meni, da Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) zaradi omejitev sredstev še ni polnopravna diplomatska služba Unije; meni, da so Komisija in države članice primerni akterji, ki si morajo prizadevati za utrditev te službe;

197.  poudarja, da je načelo proračunske nevtralnosti zelo dobrodošlo; meni pa, da se ga ne sme obravnavati ločeno od prihrankov, ki so jih ustvarile države članice z ustanovitvijo ESZD;

198.  meni, da je uprava ESZD na visoki ravni še vedno nesorazmerno velika, kar je treba popraviti; meni, da so ukrepi, ki se že izvajajo za urejanje te zadeve, pravilno usmerjeni in prosi Komisijo, naj okrepi svojo zavezo izboljšanju sodelovanja med službami;

199.  meni, da so odgovornosti posebnih predstavnikov Evropske unije zelo nejasne ter da se v zvezi z njimi ne izvajajo ustrezno spremljanje in analize uspešnosti; predlaga njihovo vključitev v ESZD, da se premosti ta vrzel;

200.  razvoj na področju človeških virov šteje za pozitiven, a vseeno soglaša z ugotovitvami Računskega sodišča, da je zelo potrebno tematsko strokovno znanje v delegacijah; poziva Komisijo, naj skupaj z ESZD oblikuje usklajen pristop za optimiziranje profila osebja v delegacijah;

201.  poziva ESZD, naj zagotovi boljši pregled nad stroški, ki nastanejo v postopkih zaposlovanja; poziva ESZD, naj pri pogovorih za zaposlitev uporablja inovativne rešitve, na primer videokonference, in naj v največji možni meri pripravi podobne predloge tudi za usposabljanje osebja;

202.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje boljšega usklajevanja in sodelovanja med njihovimi službami za zunanje odnose in ESZD, ne da bi pri tem zapostavile horizontalna tematska vprašanja;

203.  poudarja potrebo po zagotavljanju večje prožnosti pri financiranju misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) za zagotavljanje notranje in zunanje varnosti Unije spričo nevarnosti, ki jih predstavljajo konflikti v državah na njenih mejah ter povečano tveganje morebitnih terorističnih dejavnosti, povezanih z Islamsko državo;

204.  poziva ESZD, naj čim bolje izkoristi prednosti ekonomije obsega z ustvarjanjem novih sinergij na svojem sedežu in v delegacijah, pa tudi v okviru sodelovanja z državami članicami in nacionalnimi diplomatskimi službami v duhu resnične zunanje politike in služb Unije; z zadovoljstvom opaža, da so delegacije Unije in diplomatska predstavništva držav članic vedno pogosteje na skupnih lokacijah, četudi so to še naprej omejeni primeri, in čestita ESZD, ker to obravnava kot temeljni vidik svojega delovanja;

205.  priznava, da so na področju konzularnih storitev potrebna dodatna prizadevanja;

Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2014 z naslovom „Ali je ESRR uspešen pri financiranju projektov, ki neposredno spodbujajo biotsko raznovrstnost v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020?”

206.  želi spomniti, da Konvencija o biološki raznovrstnosti opredeljuje biotsko raznovrstnost kot raznolikost med živimi organizmi iz vseh virov, vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi ter ekološkimi kompleksi, katerih del so. prav tako poudarja, da konvencija priznava več hudih groženj za biotsko raznovrstnost, kot so izguba ali razdrobljenost habitatov, prekomerno izkoriščanje gozdov, oceanov, rek, jezer in zemlje, onesnaženje, podnebne spremembe ter nove vrste, ki tekmujejo z domorodnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami;

207.  poudarja, da je biotska raznovrstnost bistvena za življenje ljudi in socialno blaginjo; Podnebne spremembe, izginjanje biotske raznovrstnosti, grožnja, ki jo pomenijo priseljene vrste, in prekomerna poraba naravnih virov so pomembni izzivi za vse državljane Unije;

208.  obžaluje, da Unija ni uspela doseči svojega pomembnega cilja, to je, da bi do leta 2010 v Uniji zaustavila izgubo biotske raznovrstnosti;

209.  ugotavlja, da izginjanje biotske raznovrstnosti povzroča ekonomske stroške, ki so uničujoči za družbo in jih doslej v svetovni politiki niso dovolj upoštevali; prav tako ugotavlja, da naj bi po ocenah študije o ekonomiji ekosistemov in biotske raznovrstnosti stroški zaradi neukrepanja in slabšanja ekoloških storitev leta 2050 znašali 7 % svetovnega BDP na leto(20);

210.  je prepričan, da je treba zato nujno ukrepati in biotski raznovrstnosti nameniti večji politični pomen, da bi tako do leta 2020 izpolnili zaveze na tem področju;

211.  ugotavlja, da je treba pogosto dolgo čakati na rezultate projektov, zato jih je težko oceniti;

212.  meni, da je v tej fazi bistveno ohraniti sredstva, namenjena za področje biotske raznovrstnosti, čeprav so omejena in je težko oceniti njihovo uporabo;

213.  poudarja, da zaščita biotske raznovrstnosti ni le plemenit okoljski cilj, saj tovrstna politika zagotavlja tudi velike možnosti za ustvarjanje novega znanja, delovnih mest in poslovnih priložnosti;

214.  vztraja, da je pomembno vključiti zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti v razvoj, izvajanje in financiranje vseh drugih politik Unije (tudi na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, regionalnega razvoja, energije, industrije, prometa, turizma, sodelovanja, razvojne pomoči, raziskav in razvoja), da bi tako zagotovili večjo usklajenost sektorskih in proračunskih politik Unije ter da bi Unija spoštovala obveznosti glede varstva biotske raznovrstnosti; pri tem bi bilo treba okrepiti sodelovanje med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi organi;

215.  ugotavlja, da države članice vedno same določajo prednostne naloge financiranja glede na lastne potrebe, čeprav pri tem upoštevajo smernice in pobude Komisije, in da večina držav članic ne uporablja Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) kot instrumenta za zaščito biotske raznovrstnosti;

216.  zato meni, da je treba zaradi majhne uporabe dodeljenih sredstev iz ESRR (0,79 %) razmisliti o tem, da bi bilo obvezno del teh sredstev (odstotek bi bilo treba še določiti) nameniti spodbujanju biotske raznovrstnosti;

Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2014 z naslovom „Podpora EU za obnovo po potresu na Haitiju”

217.  pozdravlja posebno poročilo št. 13/2014, ki ocenjuje podporo Unije za obnovo po potresu na Haitiju, saj je pomemben prispevek k splošni politični razpravi o humanitarnih in razvojnih politikah Unije; je seznanjen z ugotovitvami in priporočili;

218.  pozdravlja najpomembnejše sklepe in priporočila iz končnega poročila o sodelovanju Unije z Republiko Haiti, ki ga je na zahtevo Parlamenta pripravil generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj – EuropeAid, in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

Splošne ugotovitve

219.  znova izraža zadovoljstvo z delom in prizadevanji služb Komisije, ki so se odzvale na potres na Haitiju leta 2010 v okoliščinah, ki so bile kritične za delegacijo Unije in njene zaposlene; v zvezi s tem odobrava dejstvo, da je Komisija lahko zadržala plačila in nakazila zaradi nezadostnega napredka pri finančnem poslovodenju vlade in pomanjkljivosti v nacionalnih postopkih javnih naročil;

220.  obžaluje pomanjkljivosti, ki so bile odkrite pri usklajevanju med donatorji in v službah Komisije, kot je bilo ugotovljeno tudi v oceni sodelovanja Unije z Republiko Haiti (2008–2012)(21), ki je bila opravljena v imenu Komisije; v zvezi s tem poziva k večji usklajenosti humanitarne in razvojne pomoči ter k tesnejšim povezavam med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem prek stalnega okvira za povezovanje pomoči, rehabilitacije in razvoja; meni, da je treba povsod, kjer je to mogoče, uporabljati celovit pristop z jasno opredeljenimi cilji na področju usklajevanja, državno strategijo, ki jo bosta oddelek Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO) in EuropeAid medsebojno uskladila, in izmenjavo praktičnih zgledov; v zvezi s tem pozdravlja sistematično povezovanje pomoči, rehabilitacije in razvoja v ciklu financiranja 2014–2020; poziva službe Komisije, naj poskrbijo za lažji prehod od kratkoročnih humanitarnih dejavnosti k dolgoročnim razvojnim ukrepom in vzpostavijo boljše usklajevanje ne le med različnimi akterji Unije, temveč tudi z nacionalnimi prednostnimi nalogami, in sicer prek skupne strategije ter skupnega humanitarnega in razvojnega okvira; poziva Komisijo, naj začne dialog s Parlamentom, če bo obstoječi zakonodajni okvir oviral učinkovito usklajevanje med različnimi finančnimi instrumenti za humanitarno in razvojno pomoč; je prav tako prepričan, da lahko udeležba nevladnih organizacij lokalne civilne družbe prispeva k izkoriščanju lokalne baze znanja, kar bo olajšalo opredelitev potreb po sanaciji in nadzor nad napredkom nacionalnih organov;

221.  spominja na priporočila po obisku delegacije Odbora za proračunski nadzor na Haitiju februarja 2012 in vztraja pri načelu sledljivosti in odgovornosti za razvojne sklade Unije, zlasti s povezavo proračunske podpore in uspešnosti ter jasno opredelitvijo obveznosti in nalog državnih uprav, da se zagotovi zadostna preglednost, sledljivost in odgovornost; znova poziva, da se več pozornosti posveti boju proti močno razširjeni korupciji; poudarja, da bi morala humanitarna pomoč temeljiti na strategiji izhoda, in meni, da bi bilo treba sredstva v Haitiju preusmerjati prek institucij, kadar koli je to mogoče, in sicer v okviru sporazuma iz Cotonouja, da bi zagotovili lastništvo in podprli krepitev nacionalnih organov, vključno z agencijo za javna naročila, ki bi morala imeti vlogo nadzornika; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj dasta večji poudarek pogojevanju sektorske proračunske podpore;

222.  opominja, da naj bi bila gradnja države v središču razvojne strategije Unije in temeljni kamen v podobnih kriznih situacijah, v skladu z načeli posredovanja v nestabilnih razmerah; opominja tudi, da to zajema podporo za vzpostavljanje institucij, preglednost in učinkovitost javnega finančnega poslovodenja, dodeljevanje proračunskih sredstev in učinkovitost javne porabe prek poglobljenega političnega dialoga in dialoga o politikah;

223.  poziva k opredelitvi dobre kombinacije politik za ukrepe Unije s celovitim pristopom k državnim in nedržavnim/nevladnim deležnikom ter k sektorski podpori, ki bo na voljo na osnovi hitre ocene sektorskih potreb, kar bo prispevalo k izvedljivosti, medsebojnemu dopolnjevanju in trajnostnosti projektov;

Smernice za prihodnost

224.  meni, da bi bilo treba vedno, ne samo v primeru Haitija, o ukrepih razpravljati in jih izboljšati, da se utrdi politični okvir za posredovanje in zmanjševanje tveganja nesreč, katerega končni cilj je čim bolj omejiti tveganje za življenja ljudi in njihove življenjske razmere; je prepričan, da je vlaganje v zmanjševanje tveganja nesreč bistvena sestavina trajnostnega razvoja in da je stroškovno zelo učinkovito, saj omogoča občutno učinkovitejšo in uspešnejšo rabo virov kot odzivanje na nesreče;

225.  meni, da krizne in nestabilne razmere zahtevajo nove pristope, metode in strokovno znanje, zlasti v zvezi z dejavnostmi, kot so (i) opredeljevanje tveganj na različnih operativnih ravneh, (ii) priprava scenarijev in napovedi najverjetnejših posledic ter (iii) zasnova instrumentov za preprečevanje in zmanjševanje tveganj ter pripravo na nesreče; poziva k prožnemu pristopu, ki bo Komisiji omogočil, da ukrepe in instrumente za pomoč ustrezno in hitro prilagodi kriznim in pokriznim razmeram; v zvezi s tem ugotavlja, da je Komisija medtem vzpostavila sistem za mobilizacijo strokovnjakov na različnih področjih, da bi omogočila hitro napotitev dodatnih uslužbencev v delegacije Unije in službe sedeža, če se izkaže, da nimajo dovolj zaposlenih;

226.  spodbuja Komisijo in ESZD, naj se sistematično lotita štirih faz cikla obvladovanja nesreč, tj. preprečevanja, pripravljenosti, odzivanja in obnove, da bosta opredelili strateški okvir za obvladovanje tveganja nesreč in krepitev odpornosti; poziva Komisijo in ESZD, naj Parlament obveščata o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z upravljanjem tveganja in pripravljenostjo za izvajanje programov in doseganje njihovih ciljev v pokriznih razmerah;

227.  opominja, da je treba v kriznih razmerah s primerno skrbnostjo zagotoviti smotrnost in operativno učinkovitost državnega upravljavskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pogoj za uspeh posredovanja Unije; opozarja, da je treba pri ocenah državnih upravljavskih okvirov med drugim upoštevati obstoječe mehanizme za odgovornost za izide, obstoječe definicije in porazdelitve odgovornosti na osrednji in lokalni ravni, jasno verigo navodil in kontrol, informacijske kanale med akterji in donatorji ter mehanizme za povratne informacije o projektih;

228.  podpira priporočila Računskega sodišča v zvezi s podporo Unije za sanacijo po potresu na Haitiju in odobrava odgovor Komisije, da jih bo upoštevala;

Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2014 z naslovom „Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov?”

229.  meni, da bi moral biti cilj vseh institucij in organov Unije skupni pristop k lastnim emisijam toplogrednih plinov in morebitno zmanjšanje teh emisij; meni, da bi morali, če želijo to doseči, celovito izračunati svoje emisije toplogrednih plinov, rezultate pa bi morali objaviti;

230.  meni, da bi si morala Komisija, da bi ohranila svojo zanesljivost v okoljskih pogajanjih s tretjimi stranmi, bolj prizadevati pri zbiranju večje količine podatkov o svojih emisijah toplogrednih plinov;

231.  poziva tiste institucije in organe Unije, ki nimajo certifikata sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), naj razmislijo o tem, da bi ga čim prej pridobili; vendar poudarja, da bi bilo treba EMAS obravnavati kot orodje, s katerim bi med drugim strukturirali emisije toplogrednih plinov, ne bi ga pa smeli obravnavati kot edini končni cilj zelene politike institucij;

232.  poudarja, da lahko institucije in organi Unije v večji meri izkoristijo izravnavo emisij toplogrednih plinov, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis; se strinja z Računskim sodiščem, da bi se ta vprašanja lahko ustrezno obravnavala, če bi se visokokakovostna izravnava uporabljala kot dopolnilo k ukrepom za zmanjševanje emisij (in ne kot njihovo nadomestilo); vendar ugotavlja, da bi bilo treba pred izravnavo ta sredstva vložiti v nadaljnjo izboljšavo okoljske politike organov in institucij Unije;

233.  pozdravlja dejstvo, da so nekatere institucije Unije začele pilotne projekte o zelenih javnih naročilih; upa, da bodo rezultati obetavni in da bodo zelena javna naročila v prihodnosti postala standardni postopek institucij in organov Unije;

234.  poudarja, da pri izvajanju teh politik človeški faktor ostaja ključni vidik; zato poziva upravo institucij in organov Unije, odgovornih za te politike, naj izvaja usposabljanja in dodatno izboljšuje veščine in razumevanje pomena emisij toplogrednih plinov institucij; upa, da bo imenovanje novega kolegija komisarjev v letu 2014 pomenilo priložnost za nov začetek izvajanja višjih standardov v Komisiji in njenih agencijah;

Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2014 z naslovom „Sklad za zunanje meje spodbuja finančno solidarnost, vendar sta potrebna učinkovitejše merjenje rezultatov in večji prispevek k dodani vrednosti EU”

235.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da strateški cilji Sklada za zunanje meje niso jasni ter da obstajajo navzkrižja med splošno naravo tega sklada kot solidarnostnega mehanizma in njegovo osredotočenostjo na konkretne cilje, ki naj bi omogočili boljše sodelovanje na področju mejnih kontrol in vizumov;

236.  ugotavlja, da je po mnenju Komisije uspešna uvedba sistemov SIS II, VIS in Eurosur v vseh državah članicah dokaz o prispevku Sklada za zunanje meje; vseeno ocenjuje, da taka splošna izjava ne more biti zadovoljiv odgovor na izrecno kritiko Računskega sodišča, da kazalniki uspešnosti niso bili opredeljeni;

237.  ugotavlja, da se lahko podobne težave pojavijo v zvezi s cilji instrumenta za finančno pomoč na področju zunanjih meja in vizumov, ki je del Sklada za notranjo varnost, saj je ta instrument namenjen tako solidarnosti med državami članicami pri upravljanju mejnega nadzora kot uvedbi poenotene in visoke ravni nadzora nad zunanjimi mejami ter učinkoviti obdelavi schengenskih vizumov v skladu z zavezanostjo Unije temeljnim svoboščinam in človekovim pravicam;

238.  poudarja, da se države članice sicer zavedajo, kako pomemben je učinkovit nadzor skupnih zunanjih meja v sklopu schengenskega pravnega reda, vendar upravljanje mejnega nadzora in v nekoliko manjšem obsegu tudi obdelavo vizumov še vedno razumejo predvsem kot nacionalno pristojnost;

239.  zato poziva države članice, naj vključijo Sklad za notranjo varnost v državne strategije za upravljanje meja, da bi prispevali h konzularnemu sodelovanju, operacijam Frontex oziroma nujnim ali posebnim ukrepom, ki so pomembni za schengensko območje kot celoto; odločno poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo sodelovanje na tem področju;

240.  poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo del Sklada za notranjo varnost, namenjen nadzoru meja in vizumom, koristno razdeliti na več odsekov, ki bodo financirani ločeno: za solidarnost, za konzularno sodelovanje, operacije Frontexa, nujne in posebne ukrepe ter za ukrepe, ki so posebej pomembni z nacionalnega vidika;

241.  priporoča državam članicam, naj oblikujejo in uporabljajo ustrezne in merljive kazalnike za izložke, izide in učinke financiranih projektov; poudarja, da je treba z visoko kakovostnimi predhodnimi preverjanji zagotoviti, da vsi financirani projekti služijo konkretnim in merljivim ciljem ter imajo dodano vrednost; ugotavlja, da bi naknadna preverjanja prispevala k vzpostavitvi mehanizma za nadzor kakovosti;

242.  poudarja, da se dodana vrednost Unije lahko še poveča z dodatnimi prispevki držav članic k operacijam Frontexa, tako da bi sredstva, ki se sofinancirajo iz njega, obvezno vključili v Frontexov nabor tehnične opreme;

243.  je zaskrbljen zaradi nepravilnosti, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v pravilnikih za javno naročanje v več državah, in poudarja, da se na določbo o izjemah v postopkih javnega naročanja na področju obrambe in varnosti ni dovoljeno sklicevati v primerih, ko bi bili lahko uporabljeni manj omejevalni postopki, ne da bi bila ogrožena varnost; priporoča racionalizacijo postopkov javnih naročil, da bi zagotovili pravočasno izvajanje financiranja;

244.  želi pohvaliti Komisijo, ker je uvedla finančne popravne ukrepe za projekt, ki je kršil temeljne svoboščine in človekove pravice, vendar jo hkrati poziva, naj skuša že vnaprej v čim večji meri opredeliti morebitna tveganja v zvezi s tem, zlasti načinom izvajanja mejnih kontrol v primerih, ko gre za pravico do iskanja azila;

245.  poudarja, da je treba izboljšati zbiranje podatkov o financiranih projektih na nacionalni ravni, da bi povečali stopnjo preglednosti;

Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2014 z naslovom „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU”

246.  pozdravlja posebno poročilo, namenjeno oceni uspešnosti kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU, ter v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

Splošne ugotovitve

247.  spodbuja Računsko sodišče, naj še razširi revizijske dejavnosti na tem razvijajočem se področju sodelovanja, da bodo imeli oblikovalci politik redno na voljo celovite ocene morebitnih problemov in tveganj;

248.  se zaveda, da je večje zanimanje za kombiniranje in priložnosti, ki jih ponujajo novi finančni naložbeni instrumenti, v glavnem posledica precejšnjih razvojnih izzivov in zelo omejenih javnih sredstev, kar je privedlo do nastanka novih finančnih virov, ki združujejo nepovratna sredstva Unije in druge oblike financiranja;

249.  poudarja, da morajo biti vsi novi finančni instrumenti in načini kombiniranja v skladu s cilji razvojnih politik Unije, temelječimi na merilih za uradno razvojno pomoč in opredeljenimi v agendi za spremembe, tj. izboljšanjem kakovosti, učinkovitosti, trajnostnosti in hitrosti izvajanja ukrepov Unije; je prepričan, da morajo biti ti instrumenti osredotočeni na prednostne naloge Unije, kjer sta ekonomska in neekonomska dodana vrednost ter učinek največja, in meni, da jih je treba strateško uporabiti v sektorjih, kjer je finančna podpora Unije bistvena za vitalnost naložb in kjer je kombiniranje najbolj koristno; zato obžaluje, da je posebno poročilo posvečeno predvsem finančnim vidikom kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov, medtem ko njihova učinkovitost in uspešnost nista ustrezno ocenjeni;

250.  zahteva, da se vedno spoštuje temeljno načelo, po katerem se je treba izogibati tveganju, da bi finančne spodbude prevladale nad razvojnimi načeli (finančni cilji bi utegnili postati pomembnejši kot razvojna vprašanja), in da se spoštuje načela trajnostnega razvoja, na primer socialne in okoljske standarde ter dostopnost osnovnih javnih dobrin;

251.  je seznanjen z izidi pregleda platforme EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju, katerega namen je bil povečanje učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti obstoječih mehanizmov in možnosti kombiniranja, saj bo harmonizacija ključnih načel, veljavnih za vse regionalne možnosti in finančne instrumente, v novem večletnem finančnem okviru izjemno pomembna; glede na izide povolilnega pregleda večletnega finančnega okvira poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nadaljujeta strukturirani/strateški dialog, zlasti o vprašanju, kako nepretrgoma zagotavljati in povečevati preglednost in odgovornost;

252.  opominja, da bi se morala Komisija v fazi načrtovanja osredotočiti na doseganje trajnostnih, dolgoročnih, gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev na področjih, kjer se bodo izvajale naložbe;

253.  zahteva spoštovanje temeljnega načela, da se sredstva Unije osredotočijo na projekte, ki jih brez denarja Unije ne bi bilo mogoče uresničiti, na primer tiste, ki niso dobičkonosni, vendar lahko prinesejo izboljšave na področju socialnega varstva, okolja in človekovih pravic;

254.  zahteva spoštovanje temeljnega načela, da je treba nadzirati in spremljati rezultate ter srednje- in dolgoročne učinke projektov na področju socialnega varstva, okolja in človekovih pravic; meni, da je treba ugotovitve v sklopu takšnega ocenjevanja takoj uporabiti za poročanje o doseženih dolgoročnih ciljih ter izboljšanje faze načrtovanja in izbire projektov pri financiranju v prihodnje;

255.  poziva, da se na tem področju okrepi politična vloga Komisije kot organa s politično odgovornostjo;

256.  poziva k uvedbi enotnih standardov upravljanja za tovrstne finančne dejavnosti, pa tudi k opredelitvi najboljše prakse ter primernih meril za upravičenost in ocenjevanje teh finančnih orodij; meni, da bodo jasna pravila upravljanja, kot so strukturirano poročanje, nedvoumni okviri za spremljanje in pogoji za nadzor, zmanjšala stroške transakcij in preprečila podvajanje stroškov;

257.  meni, da je treba nujno zasnovati ustrezne strukture vodenja različnih instrumentov, da se spodbudi občutek odgovornosti zanje pri državah prejemnicah, upravičencih in deležnikih; spominja, da razvoj kombinirane uradne razvojne pomoči, ki se izplačuje prek instrumentov, zahteva dobro strukturirano sodelovanje med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje ter Evropsko investicijsko banko, državami članicami in Parlamentom; poziva k večji udeležbi delegacij Unije pri odločanju, zlasti s prispevki k predhodnim ocenam ali ocenam učinka v fazi identifikacije projektov, pa tudi splošneje z zagotavljanjem vpliva Unije v političnem dialogu s partnerskimi državami in posredovanjem v odnosih z lokalno civilno družbo;

258.  vztraja, da je treba doseči najvišjo raven preglednosti in odgovornosti z dostopnostjo izčrpnih in tehtnih proračunskih informacij in finančnih podatkov o projektih, ki se financirajo s temi finančnimi instrumenti, da bi lahko Parlament uveljavljal pristojnosti za nadzor in soglasje; poziva, da se ga redno obvešča o uporabi teh finančnih instrumentov in njihovih rezultatih, zlasti o oceni finančnih in nefinančnih vzvodov ter dodatnosti, hkrati pa opozarja, da je treba spoštovati določbe člena 140 finančne uredbe;

259.  se strinja s priporočili Računskega sodišča glede učinkovitosti kombiniranja regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij v podporo zunanji politiki Unije, saj so prvi korak v pravo smer, in pozdravlja odgovor Komisije, da bo ta priporočila upoštevala;

Del XXIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2014 z naslovom „Ali lahko pobuda za centre odličnosti EU uspešno prispeva k blaženju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih tveganj iz držav zunaj EU?”

260.  pozdravlja pobudo o centrih odličnosti na področju kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi (KBRJ); meni, da struktura upravljanja poudarja mrežni značaj pobude;

261.  pozdravlja v splošnem pozitiven zagon posebnega poročila št. 17/2014 in priporočil Računskega sodišča, ki jih je Komisija brez izjeme sprejela;

262.  ugotavlja, da pobuda pomeni inovativen pristop, ki zagotavlja mrežna, regionalna in mednarodna partnerstva, pa tudi utrjevanje, usklajevanje in optimizacijo obstoječih zmogljivosti v smislu strokovnega znanja, usposabljanja, tehnične pomoči in opreme;

263.  poudarja, da so tovrstne strukture obvezno zapletene, kar pomeni, da jih je težko vzpostaviti in učinkovito izvajati;

264.  opozarja, da je imela pobuda v obdobju 2010–2013 na voljo 100 milijonov EUR;

265.  meni, da je največji adut te pobude pristop od spodaj navzgor, kar pomeni, da se opira na izkušnje partnerskih držav; meni, da bi bilo treba redno obveščati delegacije Unije in jih spodbuditi k prevzemu dejavnejše vloge pri posvetovanjih z ustreznimi organi partnerskih držav;

266.  obenem želi poudariti, da lastništvo ustreznih partnerskih držav nad projekti Komisiji ne bi smelo odvračati od priprave predlogov, ki bi jim koristil skupni odziv (npr. pri boju proti izbruhu epidemije ebole);

267.  je prepričan, da bi bilo treba projekte izbirati tako, da bo mogoče omejen znesek, ki je na voljo, usmeriti na področja, ki so najbolj pomembna za varnost Unije; meni, da bi institucije Unije pri izbiri projektov lahko prevzele vlogo klirinške hiše;

268.  ugotavlja, da bi bilo treba izboljšati tehnično strokovno znanje regionalnih sekretariatov, da bi olajšali prepoznavanje težav, ki jih je treba obravnavati s pobudami, ter izboljšali pripravo in izvajanje posameznih projektov;

269.  pozdravlja dejstvo, da lahko od maja 2013 partnerske države kadar koli predlagajo projekte, s čimer se je povečala sposobnost odzivanja na razvijajoče se grožnje;

270.  meni, da bi bilo treba dodatno skrajšati čas, ki preteče od predloga za projekt do njegove odobritve in začetka izvajanja;

271.  poudarja, da bi bilo treba z obsežnejšim strateškim sodelovanjem izboljšati skladnost in usklajevanje različnih instrumentov financiranja na področju varnosti; poudarja, da bi z natančnejšim usklajevanjem med ustreznimi akterji na področju KBJR povečali učinkovitost obstoječih pobud;

272.  meni, da bi utegnilo pobudi prinesti koristi jasnejše razlikovanje med notranjo in zunanjo razsežnostjo ukrepov KBJR(22);

Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 19/2014 z naslovom „Predpristopna pomoč EU Srbiji”

273.  poziva srbske organe, naj izboljšajo kakovost nacionalnih strategij in akcijskih načrtov, jih dodatno racionalizirajo ter ustrezno obravnavajo različna politična in družbeno-gospodarska vprašanja; poziva Komisijo, naj bo po potrebi pripravljena zagotavljati potrebno tehnično podporo v zvezi s tem;

274.  poudarja, kako pomembno je pripraviti nacionalne strategije na politično občutljivih področjih; poziva ustrezne organe, naj na naslednjih osrednjih področjih upravljanja pripravijo strategije in vključijo realističen časovni okvir za začetek njihovega izvajanja: ozemeljska decentralizacija in strategija za usklajevanje reforme vodenja javnih financ;

275.  poziva Komisijo in delegacijo Unije v Srbiji, naj v prihodnje preprečita težave, do katerih je prišlo v prvem delu programskega obdobja 2007–2013 zaradi izbire nedozorelih ali težavnih projektov; podpira sodelovanje Komisije in srbskih organov pri obravnavi odkritih težav, tudi pri pomanjkanju podpore nacionalnih organov, pomanjkanju medinstitucionalnega usklajevanja, slabi zasnovi projektov, neustrezni opredelitvi v smislu referenc, netrajnostnih rešitev financiranja in nepripravljenosti učenja iz napak, storjenih pri prejšnjih projektih;

276.  pozdravlja dejstvo, da so projekti, povezani z upravljanjem, v splošnem dosegli dobre rezultate, a meni, da so sistemi za izvajanje in nadzor projektov šibki ali neučinkoviti, saj je Računsko sodišče pri štirih od osmih revidiranih projektov instrumenta za predpristopno pomoč, povezanih z upravljanjem, odkrilo bistvene pomanjkljivosti;

277.  poudarja, da je bil pri reformi pravosodja od leta 2007 dosežen le zmeren napredek;

278.  vztraja, da je treba okrepiti trenutno zaščito prijaviteljev nepravilnosti, ki je opredeljena v nacionalni protikorupcijski strategiji za obdobje 2013–2018; meni, da bi morali srbski organi nadaljevati pripravo nove zakonodaje o prijaviteljih nepravilnosti, ta pa bi morala vzbujati zaupanje in spodbujati morebitne prijavitelje nepravilnosti k ravnanju;

279.  poudarja priporočila Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj nameni ustrezno pozornost opredelitvi ciljev, oceni potrebe in se opre na izkušnje iz preteklih projektov, prav tako pa naj se izogiba zamudam ter neučinkovitim ali neuspešnim postopkom javnega naročanja; poudarja, kako pomembna je trajnost, saj so se ob rezultatih dveh tretjin projektov, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem, porodila številna vprašanja;

Del XXV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2014 z naslovom „Ali je bila podpora malim in srednjim podjetjem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na področju e-trgovanja učinkovita?”

280.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2014 ter podpira njegove zaključke in priporočila;

281.  pozdravlja tudi konstruktiven odziv Komisije na priporočila Računskega sodišča;

282.  ugotavlja, da so tehnologije e-trgovanja osrednjega pomena za izboljševanje razvoja in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij; poudarja, kako pomembna so mala in srednja podjetja za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest v Uniji;

283.  je zadovoljen, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu poudarilo, kako pomembna sta merjenje uspešnosti in evropska dodana vrednost;

284.  ugotavlja, da so bili projekti, izbrani za naložbe, kljub povečanju dostopnosti spletnega poslovanja šibki; ugotavlja, da je prišlo zaradi pomanjkanja primerjalne izbire vlog in odsotnosti celovitih poslovnih informacij do tega, da je več kot tretjina primerov v zameno za vložena sredstva ponujala le malo ali nič rezultatov;

285.  poudarja, da bi se 10 od 30 sofinanciranih projektov, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, izvedlo tudi brez javnega sofinanciranja, pet od njih se je začelo izvajati pred dodelitvijo nepovratnih sredstev, trije pa so se začeli izvajati že, preden je podjetje sploh posredovalo vlogo za sofinanciranje;

286.  meni, da bi bilo treba v prihodnje obvezno predložiti poslovni načrt, ki bi dokazoval dodano evropsko vrednost, da bi se izognili mrtvim izgubam;

287.  poudarja, da bi morale države članice uvesti izbirna merila in postopke, s katerimi bi zagotovile, da bodo izbrani projekti prinesli kar največjo dodano vrednost v smislu prispevka k razvoju e-trgovanja v malih in srednjih podjetij ter doseganja ciljev Evropske digitalne agende;

288.  ugotavlja, da Komisija ni opravljala nadzora, zato ni bilo mogoče oceniti, v kolikšni meri je podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) prispevala k uresničitvi nacionalnih in evropskih ciljev na področju informacijske tehnologije, pa tudi lastnih poslovnih načrtov malih in srednjih podjetij;

289.  meni, da bi morala Komisija poskrbeti za to, da bo od držav članic prejemala dosledne in zanesljive informacije o uporabi sredstev ESRR; meni, da bi morale te informacije opisovati napredek operativnih programov, ne le v finančnem smislu, temveč tudi v smislu uspešnosti;

290.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi bilo treba v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev opredeliti minimalni niz robustnih kazalnikov s povezanimi cilji ter jih nato meriti in nadalje spremljati, tako ob začetku izvajanja projekta kot tudi v poznejših fazah, s čimer bi ocenili uspešnost projektov;

Del XXVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2014 z naslovom „Letališka infrastruktura, financirana s sredstvi EU: slaba stroškovna učinkovitost“

291.  priznava, da je Komisija že uvedla vrsto sprememb v zvezi z vprašanji, navedenimi v posebnem poročilu, in močno podpira nov regulativni okvir, ki ga je opisala Komisija; z ozirom na to meni, da bi morala Komisija po enem letu od sprejetja te resolucije Odboru za proračunski nadzor posredovati poročilo o napredku v zvezi s temi priporočili;

292.  podpira priporočilo Računskega sodišča o tem, da imajo države članice skladne načrte razvoja letališč, in priporoča, da Komisija pred odobritvijo financiranja posebnih projektov odobri te načrte; prav tako priporoča, naj regionalni, nacionalni ali nadnacionalni načrti ne upoštevajo le zračnega prometa, temveč tudi druga sredstva javnega prevoza, pri katerih je čas potovanja podoben kot pri letenju, na primer železniški in avtobusni promet, da bi preprečili nasičenost trga in okrepili uspešno delovanje storitev;

293.  priporoča, da se financiranje odobri zgolj finančno neodvisnim letališčem;

294.  priporoča, naj Komisija v luči analize zaledij preuči vse nove projekte, da bi zagotovila njihovo uspešnost, in pri tem v vsakem primeru upošteva pomen regionalnih letališč za dostopnost in mobilnost v Uniji;

295.  meni, da bi morala Komisija obvezno tesno spremljati države članice, za katere je v poročilu navedeno, da so v preteklosti izvajale še posebej težavne projekte;

o
o   o

296.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Evropskemu računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0118.
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(8) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 z dne 15. julija 2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) (UL L 181, 19.7.2003, str. 1.)
(9) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 130, 31.5.2000, str. 1).
(10) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (UL L 266, 5.9.2014, str. 32).
(11) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
(12) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).
(13) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).
(14) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
(15) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(16) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
(17) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).
(18) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(19) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(20) Leon Braat, Patrick ten Brink (eds. el al.), The Cost of Policy Inaction: The case of not meeting the 2010 biodiversity target, Wageningen/Brussels, 2008, str. 28.
(21) Ocena sodelovanja EU z Republiko Haiti (2008–2012), Particip GmbH, opravljeno v imenu Komisije, avgust 2014.
(22) Glej tudi resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2010 o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke varnosti v Evropski uniji – akcijski načrt EU na področju JRKB varnosti (UL C 169 E, 15.6.2012, str. 8).


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - 8., 9. in 10. ERS
PDF 462kWORD 149k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013 (2014/2077(DEC))
P8_TA(2015)0120A8-0102/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bilanc stanj in računov osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0487 – C8-0146/2014),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 14. aprila 2014 o finančnem poslovodenju osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2014)0350),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013, z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2013 (05135/2015 – C8-0050/2015, 05136/2015 – C8-0051/2015, 05138/2015 – C8-0052/2015),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285 in SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti(5) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju pomoči Skupnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008–2013 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(9),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(10),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(11),

–  upoštevanju člena 93 in tretje alinee člena 94 ter Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0102/2015),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2013 (2014/2077(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bilanc stanj in računov osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0487 – C8-0146/2014),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 14. aprila 2014 o finančnem poslovodenju osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju finančnih informacij o evropskih razvojnih skladih (COM(2014)0350),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013, z odgovori Komisije(12),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(13) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2013 (05135/2015 – C8-0050/2015, 05136/2015 – C8-0051/2015, 05138/2015 – C8-0052/2015),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(14) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(15),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti(16) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o pridružitvi čezmorskih držav),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(17),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(18),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju pomoči Skupnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008–2013 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(19),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(20),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za 9. Evropski razvojni sklad(21),

–  ob upoštevanju člena 142 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(22),

–  upoštevanju člena 93 in tretje alinee člena 94 ter Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0102/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada takšni kot v tabeli 2 letnega poročila Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013 (2014/2077(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2013,

–  upoštevanju člena 93 in tretje alinee člena 94 ter Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0102/2015),

A.  ker je glavni cilj Sporazuma iz Cotonouja, kot okvira odnosov Unije z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji (ČDO), zmanjšati in na koncu izkoreniniti revščino, v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopne vključitve držav AKP in ČDO v svetovno gospodarstvo;

B.  ker je treba v okviru Evropske službe za zunanje delovanje ohraniti posebne cilje razvojne politike; poudarja, da drugi premisleki, kot so premisleki glede trgovinske politike ter zunanje in varnostne politike, ne bi smeli posegati v prednostne naloge Unije na področju razvoja;

C.  ker so evropski razvojni skladi, ki jih financirajo države članice, osrednji instrument, s katerim Unija državam AKP zagotavlja pomoč za razvoj, in za katerega je Komisija odgovorna v okviru postopka razrešnice;

D.  ker so instrumenti za predhodno financiranje, ki jih plačuje Evropska komisija, v proračunskem letu 2013 dosegli 424 milijonov EUR, prihodki iz poslovanja pa so znašali 124 milijonov EUR;

E.  ker so bili strategija in prednostne naloge evropskega razvojnega sklada določene na podlagi političnih stališč in ekonomskih in finančnih meril, povezanih s splošnimi merili uspešnosti, in ker sklad deluje z ustreznimi finančnimi instrumenti, ki omogočajo izpolnitev teh prednostnih nalog, ki so bile opredeljene ob upoštevanju vzdržnosti in dolgoročnosti;

F.  ker so države v razvoju zaradi geopolitičnih, institucionalnih in upravnih razmer samih po sebi vedno povezane z velikim tveganje, čemur se pogosto pridružujeta še nestabilnosti in krhkost položaja;

G.  ker se morata stopnja in narava prispevka Unije razlikovati in pogojevati glede na merljiv napredek posameznih držav na različnih področjih, kot so demokratizacija, človekove pravice, dobro upravljanje, trajnostni družbeno-ekonomski razvoj, vladavina prava, preglednost in boj proti korupciji;

H.  ker uporaba inovativnih finančnih instrumentov, na primer mehanizmov kombiniranja, velja za enega od načinov za razširitev področja uporabe obstoječih orodij, kot so nepovratna sredstva in posojila, je pa povezana tudi z izzivi glede nadzora in upravljanja;

I.  ker je nujno treba zagotavljati prepoznavnost Unije in si pri vseh oblikah posredovanja prizadevati za vrednote Unije;

J.  ker vključitev in integracija evropskega razvojnega sklada v strukturo proračuna Unije ostaja prednostna naloga Parlamenta; vključitev ERS v splošni proračun bi pomenila večjo finančno varnost za države prejemnice, pa tudi večjo usklajenost politik in demokratični nadzor;

K.  ker je proračunska podpora povezana s precejšnjim fiduciarnim tveganjem, zlasti pa s številnimi izzivi glede preglednosti, odgovornosti in dobrega finančnega poslovodenja; ker je za proračunsko podporo potrebno tesno spremljanje in politični dialog med Unijo in partnersko državo v zvezi s cilji, napredkom pri dogovorjenih rezultatih in kazalniki uspešnosti ter sistematična analiza tveganj in strategija zmanjševanja tveganj, ki ju je treba nadgraditi;

Izjava o zanesljivosti

Zanesljivost računovodskih izkazov

1.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča. da letni računovodski izkazi 8., 9. in 10. ERS za leto 2013 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2013, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo za evropski razvojni sklad in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je prišlo do izboljšav, saj sta se število in vrednost izterjav v primerjavi z letom 2012 povečala, pri čemer je bilo v letu 2013 24 izterjav v skupnem znesku 4,7 milijona EUR, v letu 2012 pa 13 izterjav v znesku 1,3 milijona EUR;

3.  je vseeno zelo zaskrbljen, ker odredbodajalci v pooblastilih na podlagi nadaljnjega prenosa še vedno samodejno ne upoštevajo pravila, da mora Komisija za plačila predhodnega financiranja, ki presegajo 750 000 EUR, izterjati obresti na letni osnovi, in da znesek prihodkov od obresti, razkritih v izkazih, deloma temelji na ocenah;

4.  poleg tega obžaluje, da natečene obresti na predfinanciranje v višini od 250 000 EUR do 750 000 EUR v računovodskih izkazih še vedno niso zavedene kot finančni prihodki, saj skupni informacijski sistem (CRIS) še ni bil dokončno razvit;

Zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij

5.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki in prevzete proračunske obveznosti, povezane z računovodskimi izkazi za leto 2013, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne;

6.  je vseeno zaskrbljen, ker je Računsko sodišče glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih plačil ocenilo, da so nadzorni in kontrolni sistemi na sedežu EuropeAid in v delegacijah Unije pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil zgolj delno učinkoviti;

7.  obžaluje, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napake za odhodkovne transakcije iz 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada 3,4 %, kar pomeni rahlo povečanje v primerjavi z letom 2012 (ko je znašala 3 %), vendar še vedno manj kot leta 2011, ko je s 5,1 % dosegla najvišjo vrednost;

8.  je seznanjen s tem, da je v letnem poročilu Računskega sodišča o dejavnostih ERS za proračunsko leto 2013 navedeno, da se je stopnja napake v primerjavi s prejšnjim letom povečala in da je še vedno previsoka; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dogovorjeni cilj, po katerem bi stopnja napake znašala največ 2 %;

9.  ugotavlja in obžaluje, da so na plačila, povezana z računovodskimi izkazi, pomembno vplivale napake zaradi pomanjkljivosti nadzornega sistema; ugotavlja, da so na 27 % plačil vplivale napake, kar zadeva 45 od 165 preverjenih plačilnih transakcij;

10.  je seznanjen z rezultati vzorčenja v zvezi s projekti, pri čemer je na 42 od 130 plačil (32 %) vplivala napaka, zlasti z dejstvom, da je bilo 30 plačil od 42 opredeljenih kot količinsko opredeljiva napaka, pri čemer je bilo 17 končnih transakcij odobrenih potem, ko so bila izvedena vsa predhodna preverjanja;

11.  obžaluje, da je kljub načrtu za odpravo napak, ki je bil pripravljen maja 2013, vrsta ugotovljenih napak v veliki meri podobna prejšnjim letom, in zadeva pomanjkanje podporne dokumentacije, neizpolnjevanje določb o javnih naročilih s strani upravičencev in neupravičeni odhodki; opaža, da so te napake povezane tudi s transakcijami, povezanimi z naslednjimi dejavnostmi: (i) predračuni za programe, (ii) nepovratna sredstva in (iii) sporazumi o prispevku med Komisijo in mednarodnimi organizacijami;

12.  poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja, povezana s temi specifičnimi področji sodelovanja, in nadgradi obstoječi načrt za odpravo napak, zlasti kadar količinsko opredeljive napake kažejo na pomanjkljivosti pri pregledih skladnosti s pogodbenimi določbami, ki jih je izvedla mednarodna organizacija, kot sestavni del splošnih prizadevanj za izboljšanje metod za obvladovanje tveganja in upravljavskih in nadzornih sistemov;

Tveganja, povezana s pravilnostjo in učinkovitostjo kontrolnih mehanizmov

13.  priznava, da je izvajanje evropskih razvojnih skladov zaradi uporabe različnih načinov izvajanja (centralizirano neposredno upravljanje in posredno upravljanje) z zapletenimi pravili in postopki, kot so razpisni postopki in oddajanje naročil, in široke geografske pokritosti, že samo po sebi zelo tvegano, zaradi česar je težko najti najboljši sistem kontrole in povečati preglednost financiranja teh skladov;

14.  je izjemno zaskrbljen, da po ocenah Računskega sodišča predhodni pregledi, izvedeni pred izvedbo plačilnih transakcij za projekte, še vedno zelo pomanjkljivi;

15.  poziva Komisijo, naj pred izplačili za projekte in zlasti ob upoštevanju visokega političnega in operativnega tveganja, redno posveča pozornost kakovosti in ustreznosti predhodnih pregledov vseh akterjev (osebje Komisije in zunanji revizorji);

16.  ugotavlja, da na dveh področjih – proračunska podpora (718 milijonov EUR plačil iz evropskega razvojnega sklada v letu 2013) )in prispevki Unije za večdonatorske projekte, ki jih izvajajo mednarodne organizacije (458 milijonov EUR plačil iz evropskega razvojnega sklada v letu 2013), kot je OZN – vrsta instrumentov in plačilnih pogojev omejuje nagnjenost transakcij k napakam;

17.  je zaskrbljen, ker so bile kljub zunanjim revizijam in preverjanju odhodkov vedno znova odkrite napake v zvezi s končnimi zahtevki;

18.  poziva GD DEVCO, naj se odzove na priporočila Računskega sodišča iz leta 2011 ter čim prej poveča zmogljivost notranjega oddelka za revizijo, da bo lahko učinkoviteje opravljal svoje naloge;

Strategija in prednostne naloge

19.  poudarja, da morajo biti vse dejavnosti evropskih razvojnih skladov v skladu s splošno strategijo in prednostnimi nalogami na podlagi političnih stališč, ter merili gospodarske in finančne učinkovitosti, kar se posledično odraža v smotrnosti poslovanja, vključno z dejavnostmi za obvladovanje tveganja in kontrolnimi dejavnostmi, in specifično obliko temu namenjenega finančnega instrumenta;

20.  glede na vse večji poudarek na uspešnosti pomoči Unije opozarja na dejstvo, da je podsaharska Afrika regija, ki najbolj zaostaja pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, in edina regija v svetu, v kateri po napovedih revščina do leta 2015 najverjetneje ne bo prepolovljena; je zaskrbljen, ker obstaja tveganje, da bi raven uradne razvojne pomoči za socialne storitve, zlasti sektor izobraževanja in reproduktivnega zdravja , ki je v zadnjih letih čedalje nižja, utegnila preobrniti napredek na področju razvoja človeškega kapitala;

21.  sklepa, da je treba okrepiti prizadevanja, da bi pospešili uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v Afriki do ciljnega datuma 2015; poziva Komisijo, naj razvojni program za obdobje po letu 2015 in pogajanja o ciljih glede trajnostnega razvoja upošteva kot osnovo za revizijo smotrnosti poslovanja, ki jo opravi Računsko sodišče, ko bodo ta program in cilji sprejeti; pozdravlja dejstvo, da se je iz evropskih razvojnih skladov, ki so osrednji instrument, s katerim Unija državam AKP zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje, prispevalo kar 45 % skupne vrednosti novih pogodb, ki jih je v letu 2013 sklenil generalni direktorat Komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO);

22.  ugotavlja, da je bil v letu 2013 dosežen dogovor o oblikovanju 11. evropskega razvojnega sklada, katerega skupna vrednost je skoraj 27 milijard EUR (v cenah iz leta 2011), s čimer so se sredstva dejansko zamrznila na ravni 10. evropskega razvojnega sklada, in se niso povečala za 13 %, kakor je predlagala Komisija, čeprav je Unija sprejela zavezo, da bo v prihodnjih letih povečala sredstva za financiranje razvoja;

Spremljanje in nadzor

23.  je zelo zaskrbljen zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti v informacijskem sistemu za upravljanje v zvezi z rezultati in nadaljnjim spremljanjem zunanjih revizij in preverjanja odhodkov, čeprav se je Komisija v prejšnjih letih zavezala, da bo v letu 2012 izboljšala kakovost podatkov v skupnem informacijskem sistemu Relex (CRIS);

24.  opozarja, da imata zanesljivost in natančnost informacijskega sistema za upravljanje ključno vlogo, kar zahteva stalno pripravljenost; poziva Komisijo, naj si prizadeva za razvoj in uvedbo novih funkcij v modulu za revizije upravljavskega sistema CRIS, zlasti za nadaljnje spremljanje vseh revizijskih poročil in vseh vrst ocen; meni, da je bistvenega pomena, da obstajajo v rezultate usmerjeni sistemi spremljanja, ki zagotavljajo ustrezne in zanesljive informacije o doseženih rezultatih, da bi lahko prilagodili strateške prednostne naloge;

25.  glede na to, da je izvajanje večine evropskih razvojnih skladov dodeljeno delegacijam Unije, poziva sedež GD DEVCO, naj jih s pomočjo sistema CRIS stalno podpira pri upravljanju njihovega portfelja glede na opredeljena tveganja; ponovno poudarja in spodbuja k pogostejši uporabi možnosti, ki jih ponuja ocenjevanje tveganja v okviru nadaljnjega spremljanja projektov delegacij Unije;

26.  pozdravlja uvedbo študije za merjenje stopnje preostale napake v opravljenih transakcijah kot primer delovanja poslovodnega okolja GD DEVCO;

27.  ugotavlja, da je v drugi študiji leta 2013 stopnja napake, ki ji je ocenil DEVCO, znašala 3,35 % (kar ustreza znesku približno 228,55 milijona EUR), Računsko sodišče pa jo je ocenilo na 3,4 %; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je to moč pripisati predvsem temu, da upravičene organizacije niso predložile zadostne dokumentacije, da ni bilo zadostnih razpoložljivih evidenc za preverjanje pravilnosti transakcij, da postopki javnega naročanja niso bili upoštevano, in zneski niso bili izterjani oziroma popravljeni;

28.  meni, da bi lahko razvrščanje prednostnih nalog umestili v akcijski načrt, ki ga je pripravil GD DEVCO za izvedbo blažilnih ukrepov, tako da bi se osredotočili na specifična in najpomembnejša težavna področja in možnosti za stroškovno učinkovitost; poziva GD DEVCO, naj v letnem poročilu o dejavnostih poroča o doseženem napredku ali posebnih težavah, do katerih je prišlo pri izvajanju akcijskega načrta;

29.  meni, da bo koristno, če se bo jasno navedlo, katere dejavnosti, povezane z oblikovanjem proračuna po dejavnostih, so najbolj pomanjkljive, do katerih napak je prišlo in najvišjo stopnjo izpostavljenosti; meni, da bi lahko zaradi ohranitve nadzora nad stroški kontrol na razumni ravni, ta specifična področja obravnavali in analizirali na osnovi večletnih rotacij;

30.  potrjuje, da pri stroškovni učinkovitosti kontrolnih mehanizmov ne gre za to, da bi še povečali število ravni kontrole, ampak izboljšali učinkovitost okvira kontrolnih dejavnosti in njihovo dopolnjevanje v skladu z načeli dobrega upravljanja;

31.  pozdravlja vključitev vseh stroškov v letno poročilo o dejavnostih, vključno s stroški upravnih odhodkov ter stroški kontrolnih in nadzornih sistemov;

32.  pozdravlja pregled iz poročil o upravljanju zunanje pomoči, ki po novem vsebuje povzetek popravljalnih ukrepov za vse opredeljene napake in zagotovilo vodje delegacij, da bodo povečali svojo raven odgovornosti v globalni verigi zagotovil ter izčrpnost poročanja delegacij Unije;

Proračunska podpora

33.  z zanimanjem pozdravlja izvajanje novega pristopa Komisije k proračunski podpori; ugotavlja, da je bilo v letu 2013 skupaj 660 milijonov EUR dodeljenih novim ukrepom v okviru proračunske podpore v Afriki, znesek pa je bil delno porabljen za izvajanje pobude razvojnih ciljev tisočletja za podporo tistim državam, ki zaostajajo v pomembnih sektorjih, kot so zdravstvo, voda, komunalna infrastruktura, prehranska varnost in prehrana;

34.  glede na cilj proračunske podpore, ko se prispevki stekajo neposredno v splošni proračun držav prejemnic ali proračun, namenjen posamezni splošni politiki ali cilju, vztraja, da mora proračunska podpora spoštovali in biti strogo povezana s splošnimi pogoji za upravičenost, pri čemer morajo partnerske države dosegati znaten napredek, zlasti glede upravljanja javnih financ; bi pozdravil pripravo zavezujočih ključnih kazalnikov uspešnosti kot poskus za zmanjšanje tveganja;

35.  opozarja, da je treba podpreti boj proti goljufijam in korupciji na vseh področjih upravljanja, ki jih zajema strategija sodelovanja Unije; poudarja, da je nevarnost preusmeritve sredstev še vedno velika in sicer na področjih, na katerih se upravljajo javna sredstva, kjer so številne priložnosti za korupcijo in goljufije;

36.  ponavlja, da morajo za vse trajne programe, ki prejemajo proračunsko podporo, veljati strogo določeni in objektivno preverljivi ključni kazalniki uspešnosti; poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na načelo razlikovanja, da bi preprečili razširjeno razlago pogojevanja izplačila proračunske podpore; zahteva odločno podporo mehanizmom za boj proti korupciji, saj se zdi, da je korupcija eno od ključnih vprašanj, ki zmanjšuje učinkovitost podpornih programov in tako vodi k pomanjkanju učinkovitosti evropskega razvojnega sodelovanja; zato poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje pri ukrepih dobrega upravljanja in proti korupciji;

37.  je kritičen do tega, da se sredstva, ki jih zagotovi Unija na koncu združijo z lastnimi proračunskimi sredstvi partnerske države, zaradi česar sredstva Unije niso sledljiva; poziva, naj se objavijo podrobna poročila o tem, kako se uporabljajo sredstva, da bi povečali preglednost in zagotovili lažjo sledljivost sredstev, ki jih zagotovi Unija;

38.  v zvezi s tem poziva Računsko sodišče, naj se postopoma vedno bolj posveča odpravljanju korupcije in si prizadeva v svojih posebnih poročilih ter v letnem poročilu Računskega sodišča o dejavnostih količinsko opredeliti in navesti stopnjo korupcije;

39.  v zvezi s sektorsko proračunsko podporo zahteva sistematično uporabo in krepitev pogojevanja proračunske podpore ter določitev meril za posredovanje Unije; bi pozdravil, če bi se postopoma vsi programi proračunske podpore preoblikovali v sektorske programe proračunske podpore za povečanje ravni nadzora in odgovornosti, da bi dodatno zaščitili finančne interese Unije;

40.  poudarja, da je pomembno vzpostaviti ustrezen politični dialog na podlagi spodbud ter stalno spremljanje sektorskih reform in programov, s katerim se bo merila uspešnost in trajnost rezultatov s pomočjo sistema finančnega poslovodenja Komisije za izvajanje proračunske podpore v partnerskih državah;

41.  poziva Komisijo, naj odločno podpre razvoj organov in zmogljivosti parlamentarnega nadzora in spremljanja v državah upravičenkah, vključno s stalnim zagotavljanjem tehnične pomoči; vztraja, da mora biti mnenje neodvisnega nacionalnega revizijskega organa pogoj za odobritev proračunske podpore;

42.  odločno podpira zmožnost Komisije, da ustavi prenos sredstev v države prejemnice, če niso izpolnjeni predhodni pogoji, zlasti potrebni makroekonomski pogoji; poziva Komisijo, naj ustavi prenos sredstev v države, ki imajo visoko stopnjo korupcije in ki niso začele izvajati ciljnih politik boja proti temu pojavu;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

43.  priporoča, da se v novem zakonodajnem obdobju sprejmejo nadaljnji ukrepi za boljšo izmenjavo informacij z Svetovno banko in institucijami Združenih narodov, da bi optimizirali sodelovanje;

44.  ponovno izraža podporo Parlamenta za določitev in izmenjavo dobre prakse, da bi določili podobna in trajnostna temeljna načela pridobivanja zagotovil v skladu s finančno uredbo Unije;

45.  podpira intenzivnejše razkrivanje revizijskih poročil institucij Združenih narodov, da bi bolje upravljali financiranje Unije;

46.  meni, da si je treba prizadevati za stalno približevanje zadevnih sistemov upravljanja ter notranjih in zunanjih revizij za medsebojno primerjavo podatkov, metodologij in rezultatov;

47.  poziva k doslednemu spoštovanju prepoznavnosti financiranja Unije v večdonatorskih pobudah, zlasti ko se sredstva Unije izplačajo v tveganem okolju;

48.  pozdravlja poglobitev odnosov organizacije UNICEF in Svetovne banke z Uradom za boj proti goljufijam (OLAF) na podlagi sprejetja smernic za izmenjavo informacij in strategij;

49.  ponovno izraža zaskrbljenost v zvezi z izvajanjem 11. evropskega razvojnega sklada, ker lahko pooblaščeni subjekti naloge izvrševanja proračuna zaupajo drugim organizacijam, s katerimi sklenejo pogodbo o izvajanju storitev po zasebnem pravu, kar ustvarja verigo na zaupanju temelječih razmerij; poziva Komisijo, naj glede podizvajalcev strogo upošteva zadevne pogoje in opozarja, da morajo pooblaščeni subjekti jamčiti za visoko stopnjo zaščite finančnih interesov Unije za ta način izvajanja;

50.  zahteva, naj se hitro zagotovi pojasnilo o združevanju finančnih sredstev (vključno s skrbniškimi skladi) in povezanimi tveganji glede pravilnosti transakcij, namreč v primerih, ko se finančni prispevki Komisije za večdonatorske projekte združijo s sredstvi drugih donatorjev in niso namensko rezervirani za posebne opredeljive postavke upravičenih odhodkov;

51.  zahteva, da se ga obvesti o predhodnem pregledu kontrol in upravljavskih sistemov, ki ga je Komisija opravila v zvezi s preostalimi povezanimi mednarodnimi organizacijami; zahteva tudi informacije o stopnji primerljivosti in doslednosti njihovih že obstoječih sistemov;

52.  zahteva, da se ga obvesti o preventivnih, blažilnih in drugih ukrepih, ki se lahko uporabijo. če pride do različnih mnenj o stopnji zanesljivosti, ki jo je treba doseči, in sorazmernem tveganju za celotno porabo;

Sklad za spodbujanje naložb Evropske investicijske banke

53.  ponavlja in je trdno prepričan, da bi moral biti tudi sklad za spodbujanje naložb, ki ga Evropska investicijska banka (EIB) upravlja v imenu Unije, predmet postopka Parlamenta za podelitev razrešnice, saj se ta sklad financira z denarjem davkoplačevalcev Unije;

54.  ugotavlja, da bo v letu 2015 prenovljen tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, kako Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB, s katerimi slednja upravlja sklade Unije in držav članic; poziva EIB, naj z vključitvijo novih finančnih instrumentov EIB, ki se nanašajo na javne sklade ali evropski razvojni sklad, posodobi pristojnosti Evropskega računskega sodišča na tem področju;

55.  pozdravlja, da je Računsko sodišče na podlagi zahteve iz razrešnice Parlamenta za leto 2012 v svoj načrt dela vključilo revizijo sklada za spodbujanje naložb evropskega razvojnega sklada, in pričakuje, da se bo o tem poročalo v posebnem poročilu za leto 2015;

56.  potrjuje, da EIB podpira projekte, ki potekajo v zelo tveganih razmerah, kar se nanaša zlasti na politično tveganje zaradi nestabilnosti držav prejemnic;

57.  pozdravlja pristop EIB, usmerjen k rezultatom, zlasti uvedbo okvira za merjenje rezultatov, ki omogoča oceno smotrnosti projektov, njihove finančne in ekonomske vzdržnosti in lastne dodane vrednosti EIB; zahteva, da se z zadevnimi parterji vzdržuje stalni dialog o kazalnikih merjenja in konvergenci doseženih rezultatov;

58.  poudarja pomen politike ničelne strpnosti EIB do goljufij in korupcije; opozarja na pomen tega, da se ne financirajo podjetja, za katera se je izkazalo, da so bila vpletena v goljufije in korupcijo; meni, da je sedanja politika EIB o nekooperativnih jurisdikcijah, vključno z zadnjim dodatkom, neprimerna; meni, da mora EIB takoj začeti izvajati novo politiko o odgovorni obdavčitvi, na podlagi katere bi EIB pripravila forenzično revizijo dejanskih lastnikov financiranih družb, in v primerih, ko financiranje EIB koristi multinacionalkam, naj slednje predhodno predložijo razčlenjene podatke, ki se nanašajo na vsako državo, v kateri je prišlo do prihodkov, ustvarjenega dobička in plačanih davkov;

59.  opozarja na pomen doseganja širokega socialnega vpliva prek projektov, ki jih financira EIB, pri čemer se je treba izogniti špekulacijam in dati prednost lokalnim podjetjem; poziva k podrobni letni analizi socialnega vpliva projektov, ki jih financira EIB:

60.  poziva, da se nepovratna sredstva Unije dodelijo le finančnim posrednikom, ki ne delujejo v offshore finančnih središčih, ki imajo znatno lokalno lastništvo in so opremljeni za izvajanje razvojnega pristopa v podporo posebnostim MSP v vsaki državi; poziva, da EIB ne sme sodelovati s finančnimi posredniki z negativnimi referencami v zvezi s preglednostjo, goljufijami, korupcijo ter okoljskimi in družbenimi učinki; poudarja, da EIB v sodelovanju s Komisijo pripravi strog seznam meril za izbor finančnih posrednikov, ki je javno dostopen;

61.  spodbuja EIB, naj financira produktivne naložbe in po potrebi združuje kreditiranje s tehnično pomočjo, da bi se povečala učinkovitost projektov, in zagotovi resnično dodano vrednost Unije glede dodatnosti ter doseže večji razvojni učinek;

62.  opozarja, da je ključnega pomena skladnost s cilji Unije in da je treba ustrezno pozornost nameniti sposobnosti črpanja držav AKP;

63.  poziva, da je v procesu določitve in izbora morebitnih lokalnih akterjev in posrednikov slednje treba temeljiti preučiti;

Kombinirano financiranje

64.  se zaveda, da je večje zanimanje za kombiniranje v glavnem posledica soodvisnosti precejšnjih razvojnih izzivov in zelo omejenih javnih sredstev, kar je privedlo do nastanka novih finančnih virov, ki združujejo nepovratna sredstva Unije in druge oblike financiranja; spodbuja Računsko sodišče, naj poskrbi za redno izčrpno oceno dejavnosti, ki se financirajo z kombiniranjem finančnih instrumentov;

65.  ugotavlja, da je mogoče s kombiniranjem nepovratnih sredstev z drugimi javnimi in zasebnimi viri (kot so posojila in lastniški kapital) doseči precejšen učinek vzvoda za ta nepovratna sredstva ter hitrejši razvoj in večji vpliv politik Unije, s čimer nastajajo dodatne možnosti financiranja;

66.  poudarja, da morajo biti vsi novi finančni instrumenti in načini kombiniranja v skladu s cilji razvojnih politik Unije, temelječimi na merilih za uradno razvojno pomoč in opredeljenimi v agendi za spremembe; je prepričan, da morajo biti ti instrumenti osredotočeni na prednostne naloge Unije, kjer sta dodana vrednost ter strateški učinek največja,

67.  je seznanjen z izidi pregleda platforme EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju, katerega namen je bil povečanje učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti obstoječih mehanizmov in možnosti kombiniranja;

68.  poziva k uvedbi enotnih standardov izvajanja za tovrstne finančne dejavnosti, pa tudi k opredelitvi najboljše prakse ter meril za upravičenost in ocenjevanje; meni, da bodo jasna pravila upravljanja, kot so strukturirano poročanje, nedvoumni okviri za spremljanje in pogoji za nadzor, zmanjšala stroške transakcij in preprečila morebitno podvajanje plačil zaradi višje stopnje preglednosti in odgovornosti;

69.  poziva, da se Parlament redno obvešča o uporabi teh finančnih instrumentov in njihovih rezultatih, v želji, da bi lahko uveljavljal pristojnosti za nadzor in soglasje, zlasti o oceni finančnih in nefinančnih vzvodov ter dodatnosti;

Podpora Unije v Demokratični republiki Kongo

70.  ponovno izraža svoje stališče o perečih razmerah v Demokratični republiki Kongo, zlasti v zvezi z reformo pravosodnega sistema ter razmer na področju pravne države, javnih financ in vprašanja decentralizacije;

71.  pozdravlja oceno Računskega sodišča glede razvojne pomoči Unije, ki se je financirala prek ERS; se strinja, da sta za omejen uspeh pri izboljšanju upravljanja v DR Kongo v največji meri kriva pomanjkanje politične volje in sposobnosti črpanja;

72.  priznava, da DR Kongo v splošnem velja za eno najmanj stabilnih držav na svetu; močno priporoča pripravo obvezujočih ključnih kazalnikov uspešnosti in referenčnih vrednosti za zanesljivo oceno izboljšanja; prav tako toplo priporoča, da se ti kazalniki in referenčne vrednosti pripravijo na realističen način;

73.  poziva Komisijo in ESZD, naj predložita najnovejši seznam prednostnih nalog evropske razvojne pomoči v DR Kongo kot nadaljnji ukrep v zvezi s poročilom o razrešnici iz prejšnjega leta, v katerem je bilo priporočeno manjše število prednostnih nalog z namenom priprave boljše in bolj osredotočene strategije razvojne pomoči;

Podpora Unije na Haitiju

74.  znova izraža splošno zadovoljstvo z delom in prizadevanji služb Komisije, ki so se odzvale na potres na Haitiju leta 2010 v okoliščinah, ki so bile kritične za delegacijo Unije in njene zaposlene; odobrava dejstvo, da je Komisija lahko zadržala plačila in nakazila zaradi nezadostnega napredka pri finančnem poslovodenju haitijske vlade in pomanjkljivosti v nacionalnih postopkih javnih naročil;

75.  je seznanjen s pomanjkljivostmi, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v zvezi z usklajevanjem, zato poudarja pomen ohranjanja tesnega usklajevanja med donatorji in v službah Komisije; poziva k stalni usklajenosti humanitarne in razvojne pomoči ter k tesnejši povezavi med pomočjo, rehabilitacijo in razvojem prek stalne medresorske platforme LRRD; meni, da je treba povsod, kjer je to mogoče, uporabljati celovit pristop z jasno opredeljenimi cilji na področju usklajevanja, državno strategijo, ki jo bosta ECHO in EuropeAid medsebojno uskladila, in izmenjavo praktičnih zgledov; poziva Komisijo, naj začne dialog s Parlamentom; je prepričan, da lahko udeležba lokalne civilne družbe prispeva k izkoriščanju lokalne baze znanja;

76.  spominja na priporočila po obisku delegacije Odbora za proračunski nadzor na Haitiju februarja 2012 in znova vztraja pri pomembnem vprašanju sledljivosti in odgovornosti za razvojne sklade Unije, zlasti s povezavo proračunske podpore in uspešnosti; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj namenita večji poudarek pogojevanju sektorske proračunske podpore;

77.  opominja, da naj bi bili ukrepi za gradnjo države v središču razvojne strategije Unije in temeljni kamen vsakega akcijskega načrta za krizne situacije; poziva k opredelitvi dobre kombinacije politik v skladu s posredovanjem Unije;

78.  meni, da krizne in nestabilne razmere zahtevajo pripravo novih pristopov, zlasti v zvezi z dejavnostmi, kot so (i) opredeljevanje tveganj na različnih operativnih ravneh, (ii) priprava napovedi najverjetnejših posledic ter (iii) zasnova instrumentov za zmanjševanje tveganj ter pripravo na nesreče, in ki bodo dovolj prožni in omogočali mobilizacijo strokovnjakov iz različnih področij;

79.  spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se bolj sistematično in skupaj lotita štirih faz cikla obvladovanja nesreč; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlament obveščata o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z upravljanjem tveganja in pripravljenostjo za izvajanje programov in doseganje njihovih ciljev v pokriznih razmerah;

80.  opominja, da je treba v kriznih razmerah s primerno skrbnostjo zagotoviti smotrnost in operativno učinkovitost državnega upravljavskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pogoj za uspeh posredovanja Unije;

Prihodnost Evropskega razvojnega sklada

81.  priporoča, naj se natančno opredelijo strategije in prednostne naloge prihodnjih evropskih razvojnih skladov, kar naj bo podlaga za sistem finančnih instrumentov, ob upoštevanju načel uspešnosti in preglednosti;

82.  obžaluje, da evropski razvojni sklad ni bil vključen v splošni proračun v skladu z novimi finančnimi pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012);

83.  opozarja, da so se Parlament, Svet in Komisija strinjali z revizijo teh finančnih pravil, tako da bodo upoštevane spremembe, ki so nujne zaradi izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, tudi v zvezi z morebitno vključitvijo evropskega razvojnega sklada v splošni proračun; ponovno poziva Svet in države članice, naj se dogovorijo o popolni vključitvi evropskega razvojnega sklada v splošni proračun Unije;

84.  meni, da je novo parlamentarno obdobje obenem nova možnost za to, da se institucije Unije spodbudi, naj kmalu dajo pobudo o oceni scenarijev po letu 2020 in razmisleku o njih, ki utegnejo nadomestiti sedanji Sporazum iz Cotonouja; ponovno poudarja, da bi bilo treba po mnenju Parlamenta ERS čim prej vključiti v splošni proračun;

85.  meni, da bo se bo z vključitvijo evropskega razvojnega sklada v splošni proračun Unije okrepil demokratični nadzor, saj bo Parlament udeležen v določitev strateških prednostnih nalog v zvezi z dodelitvijo sredstev, z boljšimi usklajevalnimi mehanizmi na sedežu Komisije in na terenu pa se bo povečala tudi učinkovitost izvajanja; znova poziva Komisijo, naj v prihodnji oceni podrobno preuči, kakšne bi bile finančne posledice vključitve evropskega razvojnega sklada za države članice in morebitnega obvezujočega ključa za prispevke držav članic;

86.  meni, da se bosta s poenostavitvijo in približevanjem pravil evropskega razvojnega sklada najverjetneje zmanjšala tveganje napak in neučinkovitost, ter povečala raven preglednosti in pravne gotovosti; spodbuja Komisijo, naj predlaga enotno finančno uredbo za vse evropske razvojne sklade; obžaluje, da Komisija v okviru razprav o prihodnjem sporazumu za 11. evropski razvojni sklad ni podala predloga o enotni finančni uredbi, ki bi poenostavila upravljanje tega sklada;

Nadaljnja obravnava resolucij Parlamenta

87.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v letnem poročilu o razrešnici.

(1) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(2) UL C 401, 13.11.2014, str. 264.
(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1, in UL L 324, 7.12.2001, str. 1.
(6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(8) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(9) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(10) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(11) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.
(12) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(13) UL C 401, 13.11.2014, str. 264.
(14) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(15) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
(16) UL L 314, 30.11.2001, str. 1, in UL L 324, 7.12.2001, str. 1.
(17) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(18) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(19) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(20) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(21) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(22) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski parlament
PDF 608kWORD 256k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament (2014/2078(DEC))
P8_TA(2015)0121A8-0082/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0147/2014)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 27. aprila 2005 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(8), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o smernicah za proračunski postopek za leto 2013 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII, IX in X(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013(10),

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0082/2015),

A.  ker je predsednik 25. junija 2014 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2013,

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 6. novembra 2014 potrdil, da lahko da razumno zagotovilo, da so bila sredstva, dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene in skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja,

C.  ker je Računsko sodišče pri reviziji ugotovilo, da so vse institucije za upravne odhodke v letu 2013 zadovoljivo uporabljale sisteme nadzora in kontrole, kot jih zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012,

D.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici,

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament (2014/2078(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0082/2015),

A.  ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.  ker Računsko sodišče na področjih, ki jih je revidiralo v Parlamentu, ni odkrilo hujših pomanjkljivosti, sistemi nadzora in kontrole upravnih odhodkov v letu 2013 pa so bili ocenjeni kot učinkoviti;

C.  ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik in ker je Odbor za proračunski nadzor razpravljal o večini odgovorov v navzočnosti podpredsednikov, odgovornih za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja; ker se je prvič zgodilo, da je več vprašanj poslancev ostalo brez odgovora, tako pisnega kot ustnega, torej Parlament ni prejel ustreznih informacij, da bi sprejel utemeljeno odločitev glede nekaterih pomembnih vidikov v zvezi z razrešnico Parlamentu;

D.  ker je nadzor nujno potreben, da se zagotovi odgovornost uprave in političnega vodstva Parlamenta do državljanov Unije; ker so izboljšave kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti pri upravljanju javnih financ vedno mogoče;

E.  ker Računsko sodišče v svojem poročilu, ki ga je sprejelo 11. julija 2014, navaja, da bi morebitni prihranki za proračun Unije znašali približno 114 milijonov EUR letno, če bi Parlament centraliziral svoje dejavnosti;

F.  ker je Parlament edina izmed institucij, ki razrešnico podeli svojemu predsedniku, ne generalnemu sekretarju ali podpredsedniku;

Računovodski izkazi Evropskega parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2013 znašal 1 750 463 939 EUR ali 19,07 % razdelka V večletnega finančnega okvira, predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2013, kar je 1,9-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2012 (1 717 868 121 EUR);

2.  ugotavlja, da so skupni prihodki v računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2013 znašali 158 117 371 EUR (175 541 860 EUR v letu 2012), vključno s 25 991 783 EUR namenskih prejemkov (22 274 843 EUR v letu 2012);

3.  ugotavlja, da so štiri poglavja predstavljala 70 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč);

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2013:

(a)  Razpoložljiva proračunska sredstva (EUR)

Proračunska sredstva za leto 2013:

1 750 463 939

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2012:

0

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2012:

305 457 875

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2013:

25 991 783

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2012:

106 900 532

Skupaj:

2 188 814 129

(b)  Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2013 (v EUR)

Obveznosti:

2 162 476 429

Izvršena plačila:

1 769 756 705

Proračunska sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

384 709 057

Proračunska sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

734 000

Stornirana proračunska sredstva:

33 114 755

(c)  Proračunski prejemki (EUR)

Prejeti v letu 2013:

158 117 371

(d)  Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2013 (EUR)

1 573 957 198

5.  ugotavlja, da so bile v letu 2013 prevzete obveznosti za 99,02 % vseh odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta in da je stopnja storniranih sredstev znašala 0,8 %, tako da je bila podobno kot v letu poprej dosežena visoka stopnja proračunskega izvrševanja;

6.  vseeno opozarja, da tako visoka stopnja izvrševanju proračuna ne razkriva, ali so vanjo vključene prerazporeditve morebitnih neporabljenih sredstev ob koncu leta v proračunske vrstice za nepremičnine, zlasti za vnaprejšnje odplačilo glavnice, da se zmanjšajo obresti; zato želi prejeti podatek o stopnji izvrševanja proračuna pred zbiranjem neporabljenih sredstev ob koncu leta;

7.  ugotavlja, da je bilo na ta način iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov prerazporejenih 54 000 000 EUR, in sicer za financiranje prizidka in prenove stavbe Konrad Adenauer (KAD), ki je glavni gradbeni projekt v Luxembourgu;

8.  se zaveda, da bo na ta račun prihranjenih približno 18 100 000 EUR stroškov financiranja pri gradnji in amortizacijskem obdobju posojila; kljub temu opominja svoje pristojne organe, da bi morala biti vnaprejšnja plačila in vračila za nepremičnine del proračunske strategije; te organe tudi poziva, naj zato nepremičninsko politiko Parlamenta pri prihodnjih nakupih dovolj jasno upoštevajo v proračunu;

9.  opozarja svojo upravo, da je Parlament večkrat pozval, da se njegova nepremičninska politika ustrezno vključi v proračun; pričakuje, da se bo to zgodilo z letom 2016;

10.  kritizira naraščajočo stopnjo prenosov, saj je bilo v proračunsko leto 2013 prenesenih 305 457 875 EUR (222 900 384 EUR v leto 2012);

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2013 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

11.  je zadovoljen, ker na področjih, ki so bila predmet revizije v Parlamentu, ni bilo odkritih resnejših pomanjkljivosti;

12.  spominja, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik;

13.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se je pri preverjanju transakcij pokazalo, da je najverjetnejša stopnja napake v populaciji te skupine politik 1 %, torej ni pomembna, nadzorni in kontrolni sistemi pa so bili ocenjeni kot učinkoviti;

14.  ugotavlja, da je bil revidiran vzorec 153 plačil, in sicer 95 v zvezi z odhodki za zaposlene, 17 v zvezi z odhodki za nepremičnine in 41 v zvezi z drugimi odhodki; poudarja, da je tveganje pri upravnih in drugih odhodkih majhno, in poziva Računsko sodišče, naj se pri analizi osredotoči na področja, ki so bolj nagnjena k napakam, namreč na nespoštovanje postopkov pri javnih naročilih, odhodke za nepremičnine in izvajanje pogodb;

15.  opominja, da bi bilo mogoče veliko prihraniti, če bi imel Parlament en sam sedež;

Letno poročilo notranjega revizorja

16.  ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 26. januarja 2015 predstavil letno poročilo, ki je bilo podpisano 23. julija 2014 in v katerem navaja, da je v letu 2013 opravil naslednje revizijsko delo v upravi Parlamenta:

   svetovanje o izdatkih za reprezentanco in razvedrilo parlamentarnih odborov in medparlamentarnih delegacij;
   prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročila o notranji reviziji – fazi I in II za leto 2013;
   revizija zunanjih izvedenskih mnenj, naročenih za STOA (Science and Technology Options Assessment);
   redni pregled nepremičninskega projekta Konrad Adenauer (KAD) – 1. faza: vodenje projekta in upravljavski sistemi;
   pregled projekta za nov sistem finančnega poslovodenja (FMS) – 1. faza: obseg projekta, vodenje, viri in obvladovanje tveganj;
   revizija zunanjih izvedenskih mnenj, naročenih za generalni direktorat za zunanjo politiko;
   revizija informacijskih pisarn in postopka poravnave („regularizacije“) blagajniških predplačil;

17.  v revizijskem pregledu nepremičninskega projekta Konrad Adenauer (KAD) poudarja naslednje:

   partnerstvo z luksemburškimi oblastmi mora biti učinkovito in uspešno v celotnem obdobju, v katerem se bo projekt izvajal;
   v projektni skupini za KAD mora biti dovolj zaposlenih v celotnem obdobju izvajanja projekta;
   postopke finančnega poslovodenja in kontrole, ki se uporabljajo za izvajanje zakupnih pogodb, sklenjenih z nepremičninskim podjetjem SI KAD PE, je treba podrobneje opredeliti in pojasniti;

18.  poziva, da se do 20. maja 2015 pripravi kratek povzetek (tri strani) najpomembnejših kritik iz letnega poročila o notranji reviziji;

Revizija okvira notranjih kontrol Parlamenta

19.  ugotavlja, da je ob koncu leta 2013 po več naknadnih revizijah izmed 452 prvotno dogovorjenih ukrepov notranje kontrole ostalo nedokončanih 13 ukrepov; ugotavlja, da je bilo zaradi napredka pri štirih izmed teh 13 ukrepov mogoče oceno preostalega tveganja spremeniti iz „precejšnje„ v „zmerno“;

20.  poziva vodstvo oddelkov in centralno vodstvo, naj brez odlašanja izvedeta še preostale nedokončane ukrepe; poziva ju, naj upoštevata strožje urnike za ukrepe, ki jih je treba še uresničiti; poziva notranjega revizorja, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o napredku pri izvajanju teh ukrepov; poziva jih še, naj količinsko opredelijo stroške in prihranke novih ukrepov, predlaganih v tej resoluciji, in jih vključijo v spremljanje postopka razrešnice za leto 2013;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2012

21.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2012, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 28. oktobra 2014, in s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2012 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila; obžaluje, da nekatera priporočila Parlamenta niso bila ustrezno upoštevana;

22.  je seznanjen, da bi morala biti do konca leta 2014 predstavljena ocena o petih letih izvajanja novega statuta za asistente poslancev, kot je generalni sekretar obljubil v ustnih in pisnih odgovorih o ukrepanju na osnovi priporočil Parlamenta v zvezi z razrešnico za leto 2012; zahteva, da se ta ocena opravi do 30. junija 2015 v sodelovanju s predstavniki akreditiranih parlamentarnih asistentov iz prejšnjega zakonodajnega sklica, ki še vedno delajo za Parlament, in da je Odbor za proračunski nadzor obveščen o njenih rezultatih; poudarja, da je bilo na dan 31. decembra 2013 v Parlamentu zaposlenih 1763 akreditiranih parlamentarnih asistentov;

23.  ugotavlja, da je imela služba za gostinske storitve konec leta primanjkljaj v višini 3 500 000 EUR; je presenečen, da povečanje števila strank za približno 150 % v obdobju od 2002 do 2011 ni omogočilo ureditve finančnega stanja; glede na drugo podražitev, ki jo je predsedstvo odobrilo 10. junija 2013, znova zahteva, da se cenovna politika v Parlamentu ne sme razlikovati od politike drugih institucij; opozarja na primer na drugačno sestavo cen v menzah in kavarnah Komisije; opozarja tudi, da se kljub precejšnji podražitvi obrokov ni povečala ne kakovost ne raznolikost ponudbe, nasprotno, občutno sta se poslabšali;

24.  se sprašuje, zakaj je kava, ki jo je mogoče kupiti na vhodih v nekatere sejne sobe parlamentarnih odborov, 20 % dražja kot povsem enaka kava, ki je naprodaj v enakih avtomatih in kavarnah Parlamenta; poudarja, da te storitve ponuja isto podjetje, ki skrbi za menze, ki upravljajo avtomate Nespresso v prostorih Parlamenta; meni, da je potrebno pojasnilo glede dodatnih stroškov zaradi podaljšanja pogodbe med Parlamentom in tem koncesijskim podjetjem;

25.  meni, da je treba posebno pozornost posvetiti lažjemu dostopu malih in srednjih podjetij do vseh koncesijskih trgov Unije; meni, da koncesija, ki jo je Parlament podelil podjetju, trenutno odgovornemu za gostinske storitve na sedežu v Bruslju, ovira svobodno opravljanje storitev, saj drugim malim in srednjim podjetjem odreka komercialne pravice in priložnosti, ki so jih še nedavno uživala; poziva, da je treba razmisliti o določeni prožnosti koncesijskih pogodb, da bodo tudi drugi gospodarski subjekti imeli dejanski in neoviran dostop do določenih storitev; meni, da bo to omogočilo tudi boljši izkoristek virov in bolj kakovostne storitve za ugodnejšo ceno;

Razrešnica Parlamentu za leto 2013

26.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsedniki, odgovornimi za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja, ki je potekala 26. januarja 2015;

27.  znova poudarja, da so vodstveni organi in uprava Parlamenta v postopku razrešnice poklicani na odgovornost za porabo sredstev, ki jih je Parlament imel na voljo, ter da je zato bistveno, da celoten postopek odločanja poteka na povsem pregleden način, da bo mogoče državljanom Unije posredovati resnične in točne informacije o tem, kako Parlament sprejema odločitve in uporablja sredstva, ki jih ima na voljo;

28.  izraža kritiko, ker generalni sekretar ni odgovoril na več vprašanj evropskih poslancev; znova poudarja, da je bilo učinkovito spremljanje izvrševanja proračuna Parlamenta vedno zaželeno, in se namerava še naprej zavzemati za tesno sodelovanje med upravo Parlamenta in Odborom za proračunski nadzor; zato poziva generalnega sekretarja, naj v celoti izpolni vprašalnik in pisno odgovori na naslednja vprašanja:

Strateški izvajalski okvir Evropskega parlamenta

Strateški dokumenti

Strategija ukrepov za učinkovito rabo virov

Poslanci Evropskega parlamenta

Generalni direktorat za komuniciranjeKomunikacijska strategija in priprava obveščevalne akcije za volitve 2014

Akreditirani parlamentarni asistenti

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistikoGostinske storitve

Generalni direktorat za varnost in zaščito

   (a) Ko je generalni sekretar 3. junija 2014 predstavil strateški izvajalski okvir Evropskega parlamenta, je omenil, da temelji na akademski teoriji, ki so jo razvili na Stanford School of Engineering v kalifornijskem Palu Altu. Ali lahko generalni sekretar pojasni, zakaj je Parlament kot osnovo za strateški okvir izbral prav to teorijo? Ali je Parlament preučil, primerjal in pretehtal tudi teorije drugih univerz ali posebnih ustanov, zlasti evropskih, oziroma drugih mednarodnih institucij, preden se je odločil za teorijo s Stanforda? Če je, zakaj je izbral prav teorijo, ki jo je razvil Stanford School of Engineering? Kako je bila odločitev sprejeta in kdo jo je sprejel?
   (b) Ali lahko Parlament teorijo s Stanforda uporablja brezplačno, ali pa mora zanjo plačati kak honorar? Če ga mora, koliko znaša?
   (c) Ali so se morali med pripravo strateškega izvajalskega okvira uslužbenci Parlamenta udeležiti posebnega usposabljanja na Stanfordu ali kaki drugi akademski ustanovi? Če so se morali, kateri uslužbenci (razred in delovno mesto) so to bili in koliko je to izobraževanje stalo na osebo? Ali bo v prihodnosti potrebno nadaljnje usposabljanje? Če bo, koliko bo stalo?
   (d) Ali obstajajo načrti za razprave o strateškem izvajalskem okviru med posameznimi oddelki oziroma z odborom uslužbencev in s sindikati? Kako in kdaj se bo strateški okvir začel izvajati in koliko naj bi to stalo?
   (e) V zadnjih mesecih je generalni sekretar predsedstvu predložil več strateških dokumentov o delovanju Parlamenta, ki ne bodo odločilni samo za delovanje uprave, temveč tudi za pristop Parlamenta k oblikovanju zakonodaje in politik EU. Ti dokumenti so zelo pomembni za organizacijo in prihodnost našega dela. Zakaj torej ni bilo poskrbljeno za razpravo in odločanje, v katerem bi bile udeležene vse strani, ki jih to zadeva, ne samo predsedstvo Parlamenta?
   (f) Ali so bile ocenjene posledice sprememb za organizacijo dela poslancev, preden so bili predlagani in uvedeni novi urniki za seje (omejeni termini za seje, delovna srečanja, srečanja z organizacijami in predstavniki javnosti itd., kadar ni uradnih sej)? Zakaj poslancev ni nihče vprašal za mnenje o tej odločitvi, ki tako očitno vpliva na njihovo delo?
   (g) Kako uspešna je enotna točka za parlamentarne storitve za poslance, ki deluje že nekaj mesecev?
   (h) Evropska prireditev za mlade, ki je potekala maja 2014 v sklopu te akcije, je v Strasbourg privabila 5000 mladih. Ali so bile med pripravami na prireditev ustrezno upoštevane gospodarske razmere v Evropi in stališče, ki bi ga mladi Evropejci utegnili imeti o denarju, porabljenem za organizacijo tako obsežnega dogodka?
   (i) Ali je koncept „UKREPAJ, SODELUJ, VPLIVAJ“ v splošnem obveljal za uspešnega? Kateri so kazalniki za merjenje uspeha tega koncepta? Kako se koncept uporablja po volitvah in ali je bilo po zakonodajni in vrednostni kampanji EP pripravljeno ocenjevalno poročilo? Prosimo, da se Odboru za proračunski nadzor posreduje izvod te ocene.
   (j) Kakšna ocena je bila opravljena o večletnem programu nepovratnih sredstev v obdobju 2012–2014, katerega namen je bil ozaveščanje o vlogi Evropskega parlamenta, in ali je mogoče to oceno posredovati Odboru za proračunski nadzor?
   (k) Ali je bila učinkovitost novega orodja za zaposlovanje akreditiranih asistentov , APA-PEOPLE, uvedenega ob začetku parlamentarnega obdobja, že ocenjena?
   (l) Kaj je razlog, da so bili nekateri akreditirani parlamentarni asistentov na pomembne sezname prejemnikov e-pošte (Assistants 8th legislature, Bruxelles) dodani z večmesečno zamudo, tako da niso prejemali informacij o svojem delu? Ali so bili sprejeti kaki ukrepi?
   (m) Kaj je razlog, da so cene v stavbi SQM za 25 % višje kot v menzi ASP, in ali to ni v navzkrižju z namero, da se stranke preusmeri iz prenatrpane menze ASP?
   (n) S kakšnimi ukrepi bi bilo mogoče povečati varnost po nedavnih vdorih, zlasti vdoru kurdskih protestnikov 7. oktobra 2014? Ali bo novi koncept splošne varnosti posodobljen?
   (o) Ali je Parlament kupil elektronski sistem za prepoznavanje registrskih tablic avtomobilov? Koliko je sistem stal? Ali je bil ta sistem nameščen na vhodih v garaže, da bo mogoče preverjati, ali registrska tablica ustreza podatkom na izkaznici za vstop?

29.  priporoča, da se zaradi večje preglednosti ter učinkovitejšega političnega in upravnega delovanja Parlamenta vse poslance, uslužbence Parlamenta in tudi splošno javnost sproti in nasploh obvešča o vseh dnevnih redih in zapisnikih sej, pa tudi o vseh odločitvah, ki jih sprejmejo parlamentarni organi odločanja; spominja, kako koristen je bil nekdanji odbor za poslovnik, kot pregleden in javen forum za razpravo in izboljšave regulativnega procesa in internih zadev Parlamenta; zato priporoča, da se ustanovi nevtralen odbor za poslovnik in interne zadeve, ki bo obravnaval tovrstna vprašanja, nato pa jih bo Parlament potrdil še na plenarnem zasedanju;

30.  je zelo zaskrbljen, ker je Parlament v letih 2013 in 2014 za promocijske dejavnosti, opisane kot institucionalna volilna kampanja, namenil 17 800 000 EUR, udeležba na evropskih volitvah leta 2014 pa se je ponovno zmanjšala, in sicer na 42,54 % (2009: 43 %); se zavzema za sprejetje nove strategije, ki bo usmerjena v povečanje privlačnosti evropskih volitev v državah članicah;

31.  poudarja, da naj bi bila do junija 2015 opravljena zunanja naknadna ocena komunikacijske strategije za volitve 2014; prosi, da se Odbor za proračunski nadzor obvesti o datumu objave; pričakuje podrobno analizo sredstev v poročilu;

32.  ugotavlja, da je iz raziskave Eurobarometer o Evropskem parlamentu (EB/EP 82.5) razvidno, da je imelo 23 % vprašanih med volilno kampanjo leta 2014 negativno mnenje o Evropskem parlamentu, 43 % pa nevtralno mnenje; poudarja, da je na podlagi medijske analize mogoče sklepati, da je negativno mnenje pogosto povezano s finančno ureditvijo za poslance, torej nadomestili, plačami in proračunom Parlamenta na splošno; zato je prepričan, da so za izboljšanje podpore Parlamentu in zaupanja vanj potrebne strukturne izboljšave, na primer popolna preglednost nadomestil splošnih stroškov in odgovornost zanje;

33.  ugotavlja, da bo na novo ustanovljeni generalni direktorat za parlamentarne raziskave zagotavljal akademsko svetovanje zlasti posameznim poslancem in bo tako dopolnjeval delo tematskih sektorjev, ki skrbijo za potrebe parlamentarnih teles;

34.  pozdravlja ustanovitev službe za oceno učinka zakonodaje Unije; poziva, naj se ta služba osredotoči na dosežene kompromise Parlamenta ter spremembe predlogov Komisije; poziva, naj se do 30. oktobra 2015 izdela koncept takojšnje ocene zakonodaje in njenega učinka, da se služba bolje predstavi poslancem in da se razčlenijo skupni stroški; poziva k redni izmenjavi mnenja te službe z ustreznimi službami Komisije, Sveta in nacionalnih parlamentov;

35.  je seznanjen s sporazumom o sodelovanju med Ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij in Parlamentom, ki je bil končno podpisan 5. februarja 2014 in se je začel izvajati s prerazporeditvijo večjega števila zaposlenih iz obeh odborov v novo službo Evropskega parlamenta za raziskave (ERPS); meni, da je mogoče medinstitucionalno sodelovanje še izboljšati, in je prepričan, da bi združevanje virov in kupne moči na področjih, kjer institucije potrebujejo podobno pomoč, izboljšalo opravljanje storitev in zmanjšalo skupne stroške; upa, da bo izvajanje tega sporazuma služilo tem ciljem, da bo uravnoteženo in da bo enako koristilo vsem trem institucijam; vse tri institucije poziva, naj po enem letu sodelovanja pripravijo ločene ocene vpliva tega sporazuma tako z vidika človeških virov, odhodkov, sinergij, dodane vrednosti kot vsebin;

36.  je seznanjen, da je bil ustanovljen generalni direktorat za varnost in zaščito; spominja, da je internalizacija storitev varovanja v Parlamentu v letu 2013 ustvarila prihranke v znesku 195 000 EUR, v obdobju 2013–2016 pa naj bi ustvarila za več kot 11 milijonov EUR prihrankov; meni, da bi se bilo treba z belgijsko vlado pogajati o povečanju njenega prispevka za varnost Parlamenta, saj ima sama gospodarske koristi od navzočnosti evropskih institucij na svojem ozemlju; poziva, naj se oceni kakovost varnostne službe pred in po ustanovitvi generalnega direktorata za varnost in zaščito in naj se ta ocena do 30. septembra 2015 predloži Odboru za proračunski nadzor; vztraja, da bi bilo treba opraviti primerjalno študijo varnostnih sistemov preostalih institucij;

37.  ponovno poudarja, da je treba varnost parlamentarnih stavb in njihove najbližje okolice obravnavati kot največjo prednostno nalogo; zahteva, da se v sklopu tega dela izboljša tudi varovanje parkirišč;

38.  je zaskrbljen zaradi neravnotežja med spoloma v upravi, kjer je bilo na dan 31. decembra 2013 med vodji oddelkov 29 % žensk, med direktorji 34 % in med generalnimi direktorji 33 %; poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnovesje čim prej odpravili;

39.  poziva k ravnotežju glede držav izvora med visokimi uradniki v upravi Parlamenta; pričakuje, da se do konca leta 2015 izda poročilo o napredku pri doseganju tega cilja;

40.  poziva, da se do konca leta 2015 pripravi letna razčlenitev gibanja števila in stroškov zaposlenih od leta 2000, pri tem pa razlikuje med plačnimi razredi in vodstveno ravnijo; poziva upravo Parlamenta, naj navede, ali bi lahko iz primerljivih študij uprav mednarodnih parlamentarnih skupščin izpeljala pomembne zaključke za svoje delo; ugotavlja, da bi morala poročila zajemati tudi delo, oddano v zunanje izvajanje specialistom, da bi spodbudili duh preglednosti in obenem delovali v interesu volilcev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je veliko število zaposlenih, kar 35, v uradu predsednika Parlamenta, vključno z dvema voznikoma in osebnim slugo, zelo vprašljivo in slab zgled za zmanjševanje stroškov in proračunsko odgovornost v Parlamentu;

41.  je seznanjen, da je predsedstvo 15. aprila 2013 sprejelo izvedbena pravila za kodeks ravnanja poslancev; je vseeno zaskrbljen zaradi neizvajanja in razlik pri razlagi, o čemer poroča koalicija nevladnih organizacij(11), ter poziva k okrepitvi položaja svetovalnega odbora, in sicer tako, da se mu zagotovi pravica do pobude za začetek naključnih preverjanj izjav o interesih, ki jih predložijo poslanci;

42.  pozdravlja dejstvo, da morajo poslanci posredovati več informacij o dejavnostih, ki jih opravljajo sočasno z javno funkcijo; vseeno opozarja, da poslanci, podobno kot poslanci nacionalnih parlamentov, nimajo ekskluzivnega mandata in lahko zato opravljajo druge poklicne dejavnosti; meni, da bi podrobnejši obrazec za izjavo o interesih poslancev prispeval k večji preglednosti in preprečil morebitna navzkrižja interesov; zahteva, da generalni sekretar oblikuje javno zbirko podatkov, ki bo dostopna prek spletnega mesta Parlamenta, o vseh dejavnostih poslancev, ki jih opravljajo sočasno z javno funkcijo;

43.  poudarja, da je potrebna večja preglednost nadomestil splošnih stroškov poslancev; poziva predsedstvo, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

44.  je zaskrbljen, ker se naknadno ne preverja, kako poslanci uporabljajo službena vozila, in izraža pomisleke glede razpoložljivosti dveh službenih vozil za predsednika Parlamenta;

45.  je zadovoljen, ker je 5-odstotno zmanjšanje potnih stroškov poslancev in uslužbencev v letu 2013 omogočilo prihranek v znesku 4 milijone EUR; meni, da bi bilo treba vztrajati pri strogi politiki zmanjšanja potnih stroškov s sporazumu z letalskimi družbami, ki se sklenejo po pogajanjih; poziva generalnega sekretarja, naj v zvezi s tem predstavi predloge;

Upravljanje programa subvencij za skupine obiskovalcev

46.  je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v panoramskem pregledu finančnega poslovodenja proračuna Unije vračilo stroškov skupinam obiskovalcev v gotovini označilo kot „veliko tveganje“; poudarja, da je bilo v letu 2013 kar 73 % subvencij izplačanih v gotovini in samo 27 % prek bančnega nakazila; je zaskrbljen zaradi velikega tveganja za ugled Parlamenta in precejšnjega tveganja za varnost pri gotovinskih izplačilih;

47.  poudarja, da je treba skupine obiskovalcev pred obiskom obvestiti o trajnostnih načinih prevoza do Evropskega parlamenta, in izpostavlja vrednost takšnega prevoza; priporoča uvedbo različnih stopenj povračil glede na izbrani način prevoza in raven emisij;

48.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita zagotoviti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati potrebo po načrtu za enoten sedež, kot je Parlament večkrat izjavil v številnih prejšnjih resolucijah;

Generalni direktorat za notranjo politiko in generalni direktorat za zunanjo politiko

49.  opozarja, da so stroški delegacij, skupnih parlamentarnih skupščin, ad hoc delegacij in misij za opazovanje volitev zunaj Unije v letu 2013 znašali 5 794 360 EUR; poziva, da se do konca leta 2015 pripravi razčlenitev stroškov za ta področja za obdobje od 2005 do 2015;

50.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stroški ene od delegacij v parlamentarni skupščini znašali kar 493 193 EUR; poziva predsedstvo, naj oblikuje preprosta, vendar učinkovita načela za gospodarnejšo stroškovno sestavo obiskov delegacij, pri tem pa zlasti upošteva njihov politični pomen, trajanje in rezultate;

Medparlamentarne delegacije

51.  meni, da je treba nujno oblikovati spletna mesta medparlamentarnih delegacij in jih napolniti z vsebino; meni, da je prav tako nujno, da se javna srečanja delegacij podobno kot seje parlamentarnih odborov v živo prenašajo v spletu, če to dopušča proračun;

Generalni direktorat za komuniciranje

52.  obžaluje, da je večletni program dodeljevanja nepovratnih sredstev za ozaveščanje o vlogi Parlamenta v obdobju 2012–2014 stal približno 14 500 000 EUR; izraža pomisleke glede tega, ali je dodeljevanje nepovratnih sredstev res ena od glavnih pristojnosti Parlamenta in ena od nalog, ki izvirajo iz njegovih zakonodajnih in proračunskih pooblastil ter pooblastil za podeljevanje razrešnice; poziva svojo upravo, naj Odboru za proračunski nadzor pravočasno za postopek podelitve razrešnice za leto 2014 zagotovi zunanjo oceno tega programa dodeljevanja nepovratnih sredstev;

53.  zahteva popolno razčlenitev vseh sredstev iz proračuna Parlamenta za financiranje komunikacijskih projektov, vključno z zneski in prejemniki;

54.  zahteva razčlenitev morebitnih izdatkov za organizaciji „MEP Ranking“ in „Vote Watch Europe“ iz proračuna Parlamenta; obžaluje, da ti organizaciji delo poslancev ocenjujeta po količinskih merilih, kar lahko privede do napačnih spodbud in odvečnega dela; meni, da je za poslance pri opravljanju njihovih nalog vse več birokracije in vse več omejitev svobode;

Europarl TV

55.  spominja, da je proračun za spletno televizijo EuroparlTV v letu 2013 znašal 8 000 000 EUR, v letu 2014 pa 5 000 000 EUR, in odobrava dejstvo, da je bilo delovanje te storitve izboljšano s številnimi novimi dejavnostmi in projekti; ugotavlja, da se je od leta 2012 do leta 2014 povprečno mesečno število ogledanih videov povzpelo s 53 tisoč na 400 tisoč;

56.  spominja, da se je na osnovi sklepa predsedstva z dne 12. decembra 2012 v letu 2014 začela izvajati zunanja študija o prihodnjem razvoju storitve spletnih videov Parlamenta (EuroparlTV); ugotavlja, da naj bi bila priporočila te študije uresničena v prvi polovici leta 2015;

Nagrada LUX

57.  ugotavlja, da so odhodki za nagrado LUX v letu 2013 znašali 448 000 EUR, podobno kot leta 2012 (434 421 EUR), z njimi pa je bilo krito naslednje:

   postopek uradnega izbora in tekmovanja;
   komuniciranje v Bruslju in Strasbourgu;
   obveščanje poslancev in specializiranih partnerskih medijev, pa tudi splošne javnosti;
   podnaslavljanje v 24 uradnih jezikov;
   priprava prirejene različice zmagovalnega filma za naglušne in slabovidne;
   udeležba Parlamenta na glavnih evropskih filmskih festivalih z namenom promocije nagrade Lux;

58.  poziva, naj se v proračunu poišče večja učinkovitost;

59.  poziva, naj se med poslanci do konca leta izvede anketa o poznavanju nagrade Lux ter o tem, ali je v njihovih državah članicah sploh znana in kakšen je njen ugled;

Informacijske pisarne

60.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stroški službenih potovanj uslužbencev informacijskih pisarn v letu 2013 znašali 1 839 696 EUR, od tega stroški potovanj v Strasbourg 1 090 290 EUR; obžaluje, da so se stroški službenih potovanj iz informacijskih pisarn v Strasbourg v primerjavi z letom 2012 povečali za približno 7 %, nadaljnje 2-odstotno povečanje pa je posledica odprtja nove informacijske pisarne na Hrvaškem; prosi za navedbo najpomembnejših razlogov za službena potovanja zaposlenih v informacijskih pisarnah v Strasbourg in Bruselj; poziva k razčlenitvi službenih potovanj posameznih pisarn za leta 2005, 2010 in 2015 za namene primerjave; vztraja, da je treba dati prednost videokonferencam, kar bo prispevalo k strukturnemu zmanjšanju stroškov za proračun Parlamenta in k varstvu okolja, pri čemer delo Parlamenta ne bo na škodi;

61.  poudarja, da spletna mesta več informacijskih pisarn v državah članicah niso bila posodobljena od volitev; opozarja na posledice, ki bi jih to utegnilo imeti za verodostojnost Parlamenta v širši javnosti; vztraja, da bi bilo treba izvesti preiskavo o porabi sredstev, dodeljenih informacijskim pisarnam, s pojasnilom občutnih razlik v stroških internetnih povezav med posameznimi državami članicami;

Logotip Parlamenta

62.  je seznanjen z zamenjavo logotipa Evropskega parlamenta; izraža nezadovoljstvo, ker spet ni bil pravočasno obveščen o eni od odločitev; poziva odgovorne službe, naj pojasnijo razloge za to spremembo ter predstavijo postopek odločanja in stroške te zamenjave;

63.  poziva k podrobnemu pregledu vseh zunanjih in notranjih stroškov, povezanih s Parlamentom, za Hišo evropske zgodovine, in sicer ločenih po stroških načrtovanja (vključno s predhodnim načrtovanjem), stroških naložbe in stroških obratovanja (vključno z rezervo za gradnjo in vzdrževanje ter stroški razstave); ugotavlja, da Komisija podpira financiranje Hiše evropske zgodovine z letno dodelitvijo sredstev v višini 800 000 EUR; poudarja, da Hiša evropske zgodovine ne bo pozitivno vplivala zgolj na institucije Unije, temveč tudi na belgijsko državo, in sicer kot nova turistična znamenitost, ki ustvarja prihodke; zato priporoča, da se belgijsko državo zaprosi, naj podpre ustanovitev Evropske hiše kulture;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

64.  ugotavlja, da je mogoče uradnike Parlamenta (stalno zaposlene javne uslužbence) načeloma zaposliti samo, če so opravili enega od javnih natečajev, na katerih je uspešnih 10 % kandidatov s povprečno starostjo 34 let; je zaskrbljen, ker evropske institucije, vključno s Parlamentom, nimajo nikakršne politike za spodbujanje zaposlovanja mladih, ki še nimajo 30 let, čeprav je zaposlovanje mladih ena od prednostnih nalog Unije;

65.  opozarja na težave pri zaposlovanju uradnikov in drugih uslužbencev, zlasti iz nekaterih držav članic; ugotavlja, da trenutne plačilne lestvice in pogoji za začetnike morda niso tako zelo privlačni za številne državljane držav članic, poudarja, da plače niso konkurenčne, obeti za poklicno napredovanje pa slabi, predvsem za državljane držav EU-15, čeprav se bodo prav uradniki iz teh držav začeli počasi upokojevati; vztraja, da bodo te okoliščine skupaj z obveznim krčenjem evropske javne uprave zelo kmalu povzročile padec kakovosti storitev, lahko pa bi privedle tudi do večjih geografskih neravnovesij;

66.  zahteva pregled dejavnosti, ki jih organizira in financira odbor uslužbencev, s podrobnostmi o vrsti dejavnosti, nastalih izdatkih in skladnostjo z dobrim finančnim poslovodenjem;

67.  poziva GD za kadrovske zadeve in pristojne službe, naj dejavno podpirajo ženske za visoke položaje v Parlamentu ali ocenijo razloge za neravnotežje med spoloma ter nato predlagajo ukrepe za spodbujanje zaposlovanja žensk na visokih položajih v upravi Parlamenta;

68.  je seznanjen z visokimi stroški dejavnosti zunaj prostorov Parlamenta in podobnih dogodkov za zaposlene v letu 2013 (140 730 EUR za 8 dogodkov); meni, da je treba stroške srečanj zunaj uradnih prostorov za uslužbence institucij Unije v času krize in splošnih proračunskih rezov zmanjšati in da bi morale dejavnosti v čim večji meri potekati na sedežih institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

Parlamentarni asistenti

69.  podpira organizacijske ukrepe za odpoved pogodb približno 1700 akreditiranih parlamentarnih asistentov v sklopu priprav na iztek sedmega parlamentarnega obdobja in začetek novega, zlasti program APA-People; kljub vsemu meni, da bi bilo treba v nekaterih službah, ki skrbijo za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih asistentov, zaposliti več administrativnega osebja, da bo delo potekalo hitreje in učinkoviteje; poudarja, da razpoložljivi kadrovski in tehnični viri niso zadostovali, zato je prišlo do zamud pri podpisovanju pogodb nekaterih asistentov in celo prekinitve pogodb, pa tudi do zamud pri povračilu stroškov ter izplačilu nadomestil in posledično plač; ne glede na to priznava, da se je postopek v primerjavi z letom 2009 precej izboljšal, in meni, da si mora Parlament še naprej prizadevati za hitrejše in nemoteno zaposlovanje; je zaskrbljen, ker ni bila najdena rešitev za akreditirane parlamentarne asistente, katerih pravice so bile okrnjene, ker so se njihove pogodbe zaradi zgodnejših volitev v Parlament skrajšale za najmanj en mesec; poudarja, da je treba zakonodajo o obdobjih, potrebnih za uveljavitev pokojninskih pravic, uskladiti z dejanskim gibanjem parlamentarnih ciklov;

70.  obžaluje, da socialno poročilo Parlamenta za leto 2013 podobno kot prejšnja skorajda ne vsebuje podatkov o akreditiranih parlamentarnih asistentih, čeprav predstavljajo 29,4 % vseh zaposlenih v instituciji; poziva Parlament, naj to pomanjkljivost odpravi, saj je ta dokument bistvenega pomena za boljše upravljanje kadrovskih virov institucije;

71.  obžaluje sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 12. decembra 2013 v zadevi F-129/12, še bolj pa dejstvo, da je bil Parlament obsojen, ker ni pomagal akreditirani parlamentarni asistentki, ki je bila žrtev nadlegovanja in je bila nezakonito odpuščena; je seznanjen s sklepom predsedstva z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi svetovalnega odbora za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu, ki naj bi podobne situacije akreditiranih parlamentarnih asistentov preprečil; je vseeno zaskrbljen zaradi neuravnotežene sestave tega odbora, saj so v njem trije kvestorji, en predstavnik uprave in en predstavnik akreditiranih parlamentarnih asistentov; je seznanjen, da je ta odbor do novembra 2014 obravnaval tri primere, v katerih so kvestorji odločili, da ni razlogov za nadaljnje ukrepanje; zato poziva predsedstvo, naj znova preuči svojo odločitev o sestavi odbora, tako da bo bolj uravnotežena in da bosta v njem vsaj dva predstavnika akreditiranih parlamentarnih asistentov;

72.  se z zaskrbljenostjo seznanja z visokim deležem akreditiranih parlamentarnih asistentov, ki prenehajo obiskovati jezikovne tečaje, saj znaša kar 32 % v primerjavi z 8 % pri preostalih zaposlenih, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi; poziva k spremembi učnega načrta, da bodo jezikovni tečaji bolje prilagojeni posebnim delovnim razmeram akreditiranih parlamentarnih asistentov;

73.  poziva Parlament, naj preuči razloge za precejšnje odstopanje med bolniškimi odsotnostmi akreditiranih parlamentarnih asistentov in preostalih zaposlenih;

74.  opozarja, da so dnevnice, ki jih akreditirani parlamentarni asistenti prejemajo za službena potovanja v Strasbourg, od 30 do 45 % nižje kot dnevnice drugih zaposlenih; opozarja tudi na to, da se stroški akreditiranim asistentom vračajo po tristopenjskem sistemu in da se lahko zgodi celo to, da se stroški službenih poti v Strasbourg sploh ne povrnejo; poziva predsedstvo Parlamenta, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakopravnost in nadomestila akreditiranih asistentov uskladilo s preostalimi uslužbenci;

75.  izraža zaskrbljenost, ker se je v letu 2013 število lokalnih asistentov, ki so jih zaposlovali poslanci, zelo razlikovalo, in sicer se je gibalo od nič do 43; zahteva, da se opravi preiskava, ali so bili v primerih velikega števila lokalnih asistentov upoštevani postopki za zaposlovanje, in da ocenijo razlogi za tako veliko število asistentov; zahteva oceno postopkov za zaposlovanje lokalnih asistentov in predloge za racionalizacijo, da se prepreči pretirano število lokalnih asistentov na poslanca; poziva k večji preglednosti, kar zadeva zaposlovanje lokalnih asistentov in ponudnikov storitev; poziva k objavi imen vseh ponudnikov storitev, ki jih zaposlujejo poslanci, v internetu;

76.  opozarja, da člen 43(d) izvedbenih ukrepov za statut poslancev, sprejetih julija 2008, poslancem ne dovoljuje, da bi kot asistente zaposlili svoje zakonske partnerje ali stalne zunajzakonske partnerje, starše, otroke, brate ali sestre;

77.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva, da se ta pravila začne izvajati brez odlašanja;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

Nepremičninska politika Parlamenta

78.  je seznanjen, da Parlament v treh krajih dela zaseda 1,1 milijona m2 in ima v lasti 81 % teh površin; ocenjuje, da je zelo pomembno oblikovati ustrezne ukrepe, da se zagotovi trajnostna narava zgradb Parlamenta glede na rastoče stroške vzdrževanja;

79.  poziva k sodelovanju med Parlamentom in Komisijo pri skupnem upravljanju evropskih hiš, da bi po eni strani določila okvir za raziskave v sklopu večletnega nepremičninskega načrtovanja z namenom nakupa ali zakupa nepremičnin, po drugi pa poenostavila upravne in finančne postopke za vsakodnevno upravljanje;

80.  je seznanjen, da je evropska hiša v Sofiji od julija 2013 povsem operativna; ugotavlja, da so bile pomanjkljivosti in napake v stavbi zaračunane prodajalcu še pred podpisom kupoprodajne pogodbe;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference ter generalni direktorat za prevajanje

81.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je izvajanje sklepa predsedstva o večjezičnosti, učinkoviti z viri, v letu 2013 ustvarilo 15 milijona EUR prihrankov pri tolmačenju oziroma 10 milijonov EUR pri prevajanju, ne da bi bilo ogrožena načelo večjezičnosti in kakovost parlamentarnega dela; znova poudarja, da je medinstitucionalno sodelovanje bistvenega pomena za izmenjavo praktičnih zgledov, ki omogočajo učinkovitost in prihranke;

Generalni direktorat za finance

Prostovoljni pokojninski sklad

82.  ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada, izračunan na osnovi njegovega premoženja, konec leta 2013 povečal na 197 milijona EUR; poudarja, da so te predvidene prihodnje obveznosti razpršene na več desetletij;

83.  ugotavlja, da navsezadnje ni mogoče oceniti, ali se sklad učinkovito in pravilno upravlja, zato priporoča izvedbo zunanje ocene;

84.  vseeno ugotavlja, da to zbuja skrbi, da se utegne sklad izčrpati, in da Parlament jamči, da bodo pokojnine izplačane, če in ko ta sklad ne bo mogel več izpolnjevati svojih obveznosti;

85.  je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2013, ki je potrdila veljavnost sklepa o povečanju upokojitvene starosti za plačnike v sklad s 60 na 63 let, da bi preprečili predčasno izčrpanje kapitala in pravila uskladili z novim statutom poslancev;

Storitve za poslance

86.  poziva, da se na domačih spletnih straneh poslancev Parlamenta poleg podatkov o akreditiranih parlamentarnih asistentih in lokalnih asistentih objavijo tudi imena ponudnikov storitev in storitve, ki so na voljo poslancu;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

87.  je seznanjen z internalizacijo zaposlenih v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo ter z obljubljenim zmanjšanjem stroškov in povečanjem strokovnosti uslužbencev na področju IT; spominja, da je bila višja raven strokovnosti v zvezi s stalnimi inovacijami tudi utemeljitev za eksternalizacijo tega sektorja pred več leti; poziva generalnega sekretarja, naj v sodelovanju z Evropskim uradom za izbor osebja poišče načine, kako pospešiti postopek zaposlovanja in pritegniti najboljše strokovnjake na področju tehnologij IT in varnosti;

88.  spominja na vdore v osebne in zaupne e-poštne predale nekaterih poslancev, parlamentarnih asistentov in uradnikov, potem ko je bil Parlament tarča hekerja, ki je zajel komunikacijo med zasebnimi pametnimi telefoni in javnim brezžičnim omrežjem Parlamenta;

89.  ugotavlja, da je bila opravljena neodvisna varnostna revizija vseh parlamentarnih sistemov IKT in telekomunikacijskih sistemov, da bi lahko pripravili jasen časovni načrt za zanesljivejšo varnostno politiko na področju IKT v letu 2015; poudarja, da naj bi bila varnostna revizija IKT opravljena decembra 2014; opozarja, da bi morala biti glede na nedavno povečano varnostno grožnjo to prednostna naloga, in prosi, da se Odbor za proračunski nadzor obvesti o rezultatih, tako ko bo poročilo končano;

90.  je seznanjen s takojšnjimi in srednjeročnimi ukrepi, ki jih je predsedstvo sprejelo 9. decembra 2013, da bi poostrilo varnostna navodila Parlamenta za uporabo mobilnih naprav;

91.  vztraja, naj Parlament še naprej sodeluje z generalnim direktoratom Komisije za informatiko, da se poišče primerno nadomestilo za stara orodja in infrastrukturo IKT, ki bo usmerjeno v odprte in interoperabilne rešitve, neodvisne od prodajalcev, s čimer bo Parlamentu zagotovljeno gospodarno, visokokakovostno informacijsko okolje;

92.  pozdravlja uvedbo koristnega in uspešnega programa at4am za vlaganje predlogov sprememb, ki je v uporabi že nekaj let; meni, da bi bilo treba ta program še izboljšati in posodobiti, zlasti najuporabnejše funkcije, kot so samodejni popravki in varnostno kopiranje;

93.  poziva, naj se zaradi preglednosti in enakopravnega vpogleda v dokumente dostop do peticij, ki so jih državljani naslovili na Odbor za peticije, prek aplikacije ePetition omogoči vsem poslancem Parlamenta, ne le rednim in nadomestnim članom omenjenega odbora;

Okolju prijazen Parlament

94.  je seznanjen s konceptom „novega načina dela“ v Parlamentu, akreditacijo in procesom EMAS ter programom za delo brez papirja, vključno z aplikacijama e-Committee in e-Meeting; poziva, naj se ta program poveže z aplikacijami za pametne telefone in tablične računalnike;

95.  opozarja, da bi lahko telekonference in delo na daljavo prispevali k boljšemu izkoristku časa in Parlamentu omogočili, da postane bolj okolju prijazen, saj bi se zmanjšali upravni in potni stroški;

96.  je seznanjen, da so se izpusti toplogrednih plinov zaradi potovanja uslužbencev Parlamenta med Brusljem, Luxembourgom in Strasbourgom v letu 2012 zmanjšal i za 34 % v primerjavi z letom 2006; poziva predsedstvo, naj poskrbi za popolno preglednost in upošteva tudi emisije, ki nastanejo zaradi potovanja poslancev iz domovine v Bruselj in Strasbourg; pozdravlja ukrepe za izravnavo emisij, ki jih ni mogoče zmanjšati in se jim ni mogoče izogniti; priporoča, da se izvajajo dodatne politike za izravnavo s projekti, ki so skladni z zlatim standardom mehanizma čistega razvoja (Clean Development Mechanism), ki ga priznavajo ZN;

97.  poziva generalnega sekretarja, naj sestavi načrt za zmanjšanje števila zabojnikov, ki so na voljo za parlamentarne službene poti; predlaga, da se uporabijo manjši zabojniki ali pa se uvede njihova souporaba, s čimer se bodo zmanjšali tako finančni stroški kot stroški zaradi ogljičnega odtisa;

98.  poziva pristojne službe, naj razvijejo trajnosten in dosleden koncept za polno uporabo proračunske vrstice 239 za največjo možno izravnavo emisij CO2, da se emisije CO2, ki se jim institucija ne more izogniti, izravnajo prek projektov, ki so v skladu z zlatim standardom mehanizma čistega razvoja ZN;

99.  poziva, da se je treba osredotočiti na energetsko učinkovitost klimatskih naprav, da bo okoljski vpliv manjši;

Letno poročilo o dodeljenih javnih naročilih

100.  ugotavlja, da je bilo v letu 2013 oddanih 264 javnih naročil, pri čemer je 120 naročil v vrednosti 465 milijonov EUR temeljilo na odprtih ali omejenih postopkih, 144 naročil v vrednosti 152 milijonov EUR pa na pogajanjih; ugotavlja, je bilo skupno število naročil, dodeljenih v postopkih s pogajanji, v letu 2013 sicer za 37 % manjše (144 v primerjavi z 241 v letu 2012), vendar se njihova vrednost ni bistveno spremenila;

101.  v zvezi s tem poudarja, da je treba pri vseh pogodbah in javnih razpisih uresničevati koncept zelenih javnih naročil; poziva k rastočim in ambicioznim zavezujočim ciljem za zelene pogodbe, zlasti na področjih hrane in gostinskih storitev, vozil in prevoza, sanitarne in vodne opreme, papirja, ravnanja z odpadki, informacijske opreme in opreme za slikovno snemanje, razsvetljave, čiščenja in pohištva;

102.  je seznanjen, da so bile z večino javnih naročil, oddanih v letu 2013, zagotovljene storitve (61 %) v skupni vrednosti 374 milijonov EUR in da so trije generalni direktorati oddali 14 naročil v vrednosti več kot 10 milijonov EUR; poudarja, da je treba zlasti za pogodbe tako visoke vrednosti zagotoviti ustrezne kontrolne sisteme, ki bodo nepretrgano spremljali izvajanje naročil;

103.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2013 in 2012 po vrsti naročila naslednja:

Vrsta naročila

2013

2012

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Storitve

Oprema in material

Dela

Zgradbe

189

48

19

8

72 %

18 %

7 %

3 %

242

62

36

4

70 %

18 %

12 %

1 %

Skupaj

264

100 %

344

100 %

Vrsta naročila

2013

2012

Vrednost (EUR)

Odstotek

Vrednost (EUR)

Odstotek

Storitve

Oprema in material

Dela

Zgradbe

374 147 951

91 377 603

15 512 763

136 289 339

61%

15 %

2 %

22 %

493 930 204

145 592 868

48 386 872

180 358 035

57 %

17 %

5 %

21 %

Skupaj

617 327 656

100 %

868 267 979

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2013, str. 7)

104.  ugotavlja, da je razčlenitev naročil v letih 2013 in 2012 po vrsti postopka naslednja:

Vrsta postopka

2013

2012

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Odprti

Omejeni

S pogajanji

Konkurenčni

Izredni

106

14

144

-

-

40 %

5 %

55 %

-

-

98

5

241

-

-

28 %

2 %

70 %

0 %

0 %

Skupaj

264

100 %

344

100 %

Vrsta postopka

2013

2012

Vrednost (EUR)

Odstotek

Vrednost (EUR)

Odstotek

Odprti

Omejeni

S pogajanji

Konkurenčni

Izredni

382 045 667

83 288 252

151 993 737

-

-

62 %

13 %

25 %

-

-

381 116 879

245 156 318

241 994 782

-

-

44 %

28 %

28 %

0 %

0 %

Skupaj

724 297 066

100 %

603 218 807

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2013, str. 9)

Izredni postopki s pogajanji

105.  je seznanjen, da so izredni postopki s pogajanji predstavljali 39 % vseh postopkov s pogajanji, začetih leta 2013; je zaskrbljen, ker je Parlament v letu 2013 po izrednem postopku s pogajanji dodelil 56 javnih naročil, in zahteva, da se poleg števila naročil navede tudi njihova skupna vrednost;

106.  meni, da bi morali odredbodajalci uporabo izrednega postopka s pogajanji izčrpno in pregledno utemeljiti; zahteva, da centralni finančni oddelek te informacije zbere v letnem poročilu o oddanih naročilih, ki ga pripravi za organ za podelitev razrešnice;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

107.  ugotavlja, da so bila v letu 2013 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Skupina

2013

2012

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje (2011)

EPP

21 680

4 399

18 437

85,04 %

7 642

21 128

2 024

18 974

89,81 %

4 178

S&D

15 388

6 849

17 649

114,69 %

4 588

14 908

6 313

14 520

97,40 %

6 702

ALDE

6 719

2 172

7 142

106,30 %

1 749

6 673

2 281

6 855

102,72 %

2 100

Verts/EFA

4 366

1 787

4 778

109,44 %

1 375

4 319

1 460

4 002

92,65 %

1 778

GUE/NGL

2 658

1 076

3 317

124,79 %

416

2 563

1 094

2 602

101,52 %

1 055

ECR

4 046

1 602

4 598

113,64 %

1 050

3 765

1 219

3 407

90,51 %

1 577

EFD

2 614

939

2 422

92,65 %

1 132

2 538

881

2 494

98,29 %

925

Samostojni poslanci

1 316

367

931

70,74 %

441

1 362

413

963

70,73 %

367

Skupaj

58 786

19 193

59 274

100,83 %

18 394

57 255

15 687

53 817

94,00 %

18 680

* Vsi zneski so v tisoč EUR.

Evropske politične stranke in fundacije

108.  ugotavlja, da so bila v letu 2013 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(12):

Stranka

Kratica

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Skupni prihodki

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

EPP

1.439

6.464

9.729

85 %

192

Stranka evropskih socialistov

PES

1.283

4.985

6.841

85 %

118

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

518

2.232

3.009

85 %

33

Evropska stranka zelenih

EGP

461

1.563

2.151

78 %

-36

Združenje evropskih konservativcev in reformistov

AECR

307

1.403

1.970

85 %

45

Stranka evropske levice

EL

233

948

1.180

68 %

-258

Evropska demokratska stranka

EDP/PDE

91

437

528

85 %

0

Demokrati EU

EUD

48

197

245

85 %

12

Evropska svobodna zveza

EFA

93

439

592

85 %

12

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

61

305

366

85 %

8

Evropska zveza za svobodo

EAF

68

384

452

85 %

1

Evropska zveza narodnih gibanj

AEMN

53

350

403

85 %

-38

Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije

MELD

107

594

833

85 %

0

Skupaj

4.762

20.301

28.299

83 %

89

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

109.  ugotavlja, da so bila v letu 2013 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(13):

Fundacija

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva*

Nepovratna sredstva EP

Skupni prihodki

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih odhodkov (največ 85 %)

Center za evropske študije

CES

EPP

772

3.985

4.757

85 %

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

491

2.762

3.253

85 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

214

1.108

1.322

85 %

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

158

881

1.039

85 %

Transform Europe

TE

EL

130

538

668

85 %

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

50

219

269

85 %

Center Maurits Coppieters

CMC

EFA

50

227

277

85 %

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

AECR

183

645

828

85 %

Evropska fundacija za svobodo

EFF

EAF

39

210

249

85 %

Organizacija za evropsko meddržavno sodelovanje

OEIC

EUD

20

123

143

85 %

Evropska krščanska politična fundacija

ECPF

ECPM

31

170

201

85 %

Fundacija za Evropo svoboščin in demokracije

FELD

MELD

60

280

340

85 %

Evropske identitete in tradicije

ITE

AEMN

31

177

208

85 %

Skupaj

-

2.229

11.325

13.554

85 %

(*) Vsi zneski so v tisoč EUR.

-

2.229

11.325

13.554

85%

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 201, 30.6.2014, str. 1.
(4) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(5) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(8) PE 349.540/Bur/ann/def.
(9) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 18.
(10) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 104.
(11) ALTER-EU: Mind the Gap (http://www.alter-eu.org/sites/default/files/documents/Mind%20the%20Gap%20briefing.pdf)
(12) Vir: PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.295/BUR) in PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.297/BUR), točka 12.
(13) Vir: PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.295/BUR) in PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.297/BUR), točka 12.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski svet in Svet
PDF 326kWORD 85k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet (2014/2079(DEC))
P8_TA(2015)0122A8-0116/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0148/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0116/2015),

1.  odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet (2014/2079(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0116/2015),

A.  ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.  ker ob odsotnosti odgovorov na vprašanja Parlamenta in pomanjkanju zadostnih informacij Parlament ne more sprejeti premišljene odločitve o podelitvi razrešnice;

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, ni bilo pomembnih napak;

2.  je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2013 navedlo, da za Evropski svet in Svet ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji;

3.  ugotavlja, da sta imela Evropski svet in Svet v letu 2013 skupni proračun v višini 535 511 300 EUR (533 920 000 EUR v letu 2012) in da je bila stopnja izvrševanja 86,7 %; obžaluje, da se je stopnja uporabe v letu 2013 zmanjšala, saj je v letu 2012 znašala 91,8 %;

4.  je zaskrbljen, ker stopnja neporabljenih sredstev v skoraj vseh kategorijah ostaja visoka; ponovno poziva k oblikovanju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi izboljšali načrtovanje proračuna v prihodnjih letih;

5.  je seznanjen s tem, da je bilo v letu 2013 razveljavljenih za 71 376 244 EUR obveznosti zaradi nezadostne porabe in manjše uporabe objektov;

6.  presenečeno ugotavlja, da je bilo dejansko plačilo 5 milijonov EUR, namenjenih nakupu stavbe „Europa”, prenesenih v leto 2014; meni, da takšno ravnanje skupaj z drugimi prenesenimi sredstvi krši načelo enoletnosti in dobrega finančnega poslovodenja iz finančne uredbe;

7.  znova poudarja, da bi morala biti proračuna Evropskega sveta in Sveta ločena, da bi s tem zagotovili večjo preglednost njunega finančnega poslovodenja in večjo odgovornost obeh institucij;

8.  ponovno poziva Evropski svet in Svet, naj Parlamentu pošljeta letno poročilo o dejavnostih s celovitim pregledom vseh kadrovskih virov, ki so na voljo institucijama, razčlenjenih po kategoriji, razredu, spolu, državljanstvu in poklicnem usposabljanju; ugotavlja, da bi bilo treba to tabelo samodejno priložiti poročilu o letnih dejavnostih institucije;

9.  pozdravlja ustanovitev revizijskega odbora v generalnem sekretariatu Sveta in sprejetje nove listine o notranji reviziji; poziva Svet, naj obvesti Parlament o koristih in rezultatih teh sprememb;

10.  obžaluje, da se je v letu 2013 zmanjšalo izvajanje pripomb za nadaljnjo obravnavo, podanih pri notranji reviziji; se strinja s Svetom o „pomenu pravočasnega izvajanja revizijskih priporočil”(7); pričakuje, da bo ta postopek izveden brez odlašanja;

11.  je zaskrbljen zaradi zamude prevajalske službe pri izvajanju revizijskih priporočil;

12.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstajajo med institucijami Unije velikanske razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; ugotavlja, da v ta namen delovna skupina znova vzpostavi sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, na katerih je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami okrepiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina tudi prizadevati za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala delovna skupina rezultate predstaviti do konca leta 2015; poziva vse institucije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

13.  meni, da se morajo v času krize in na splošno proračunskih rezov stroški za dejavnosti zunaj prostorov za osebje institucij Unije zmanjšati, saj bi te morale potekati, v kolikor je mogoče, na sedežih samih institucij, saj dodana vrednost, ki iz tega izhaja, ne opravičuje tako visokih stroškov;

14.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih v institucijah Unije primanjkuje žensk; poziva Svet, naj uvede načrt enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to ravnovesje čim prej odpravili;

15.  obžaluje, da je prišlo do zamude pri pripravi priročnika za upravljanje gradbenih projektov;

16.  ugotavlja, da nekatera revizijska priporočila o gradbenem projektu „Europa” še zmeraj niso bila izvedena; ponovno poziva Svet, naj posreduje temeljito pisno razlago, v kateri naj podrobno navede skupen znesek sredstev, ki je bil porabljen pri nakupu stavbe;

17.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika institucije, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

18.  je seznanjen z ničelno rastjo (0,3 %) (1,6 milijona EUR) v proračunu Sveta za leto 2013; meni, da je to pozitiven trend, in pričakuje, da se bo nadaljeval v naslednjih letih;

19.  poziva Svet, naj sodeluje s preostalimi institucijami, da bi našli enotno metodologijo za predstavitev stroškov prevajanja in tako poenostavili analizo in primerjavo stroškov;

20.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva Svet, naj ta pravila začne izvajati brez odlašanja;

21.  poziva Svet, naj v svoja letna poročila o dejavnostih, v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in varstvu podatkov, vključi rezultate in posledice zaključenih primerov OLAF-a, v katerih so se preiskovali institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

Razlogi za odložitev sklepa o podelitvi razrešnice

22.  ponavlja, da bi moral biti Svet pregleden in v odnosu do državljanov Unije v celoti odgovoren za sredstva, ki se mu dodelijo kot instituciji Unije; poudarja, da to pomeni, da mora Svet popolnoma in dobronamerno sodelovati pri letnem postopku razrešnice, kot počnejo tudi druge institucije; zato meni, da je za uspešen nadzor nad izvrševanjem proračuna Unije potrebno sodelovanje med Parlamentom in Svetom na osnovi delovnega dogovora; obžaluje težave, do katerih je prihajalo v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice; vendar je seznanjen z interesom sedanjega predsedstva Unije za približevanje stališč, kot tudi s pismom, ki ga je poslal generalni sekretar Sveta v odgovor na vprašanja, ki jih je zastavil Odbor za proračunski nadzor, v katerem je izrazil svojo pripravljenost, da aktivno podpre dejanske ukrepe za doseganje "modus vivendi", h kateremu je pozval Parlament v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2014(8); poudarja, da je treba izboljšati sposobnost za dialog med obema institucijama, da se čim prej najde rešitev, ki bo omogočila izpolnjevanje mandata iz Pogodbe in odgovornost do državljanov;

23.  znova poudarja, da je mogoče učinkovit proračunski nadzor izvajati samo s sodelovanjem Parlamenta in Sveta, ki mora vključevati uradna srečanja med predstavniki Sveta in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, odgovarjanje na vprašanja, ki jih zastavijo člani odbora na podlagi pisnega vprašalnika, in predložitev dokumentacije, ki bo služila kot informativno gradivo za proračunske nadzore na zahtevo;

24.  znova poudarja, da brez sodelovanja Sveta, kot je opisano zgoraj, Parlament ne more sprejeti premišljene odločitve o podelitvi razrešnice;

25.  se strinja s stališči Komisije iz pisma Parlamentu z dne 23. januarja 2014, da je zaželeno, da Parlament tudi v prihodnje podeli, odloži podelitev ali zavrne podelitev razrešnice drugim institucijam, vključno s Svetom, kakor je to počel doslej;

26.  v celoti sprejema in podpira stališča Komisije iz tega pisma, da so vse institucije v celoti del procesa nadaljnjih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Parlamenta v postopku podelitve razrešnice in da bi morale v medsebojnem sodelovanju zagotoviti nemoteno delovanje postopka podelitve razrešnice, pri tem pa v celoti upoštevati ustrezne določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije in drugo ustrezno sekundarno zakonodajo;

27.  obvešča Svet, da Komisija v svojem pismu navaja, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljena na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije za izvrševanje svojega dela proračuna; opominja, da Parlament podeljuje razrešnico drugim institucijam, potem ko preuči predložene dokumente in posredovane odgovore na vprašanja; obžaluje, da se Parlament vedno znova sooča s težavami pri prejemanju odgovorov Sveta;

28.  meni, da je zaželeno, da Parlament še naprej udejanja svojo pristojnost za podelitev razrešnice iz členov 316, 317 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu z dosedanjo interpretacijo in prakso, torej da razrešnico podeli za vsako proračunsko postavko posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost do davkoplačevalcev Unije; zato potrjuje, da je podelitev ali zavrnitev podelitve razrešnice dolžnost, ki jo ima Parlament do državljanov Unije;

29.  meni, da bi bilo treba pregledati pravni okvir Unije, povezan z razrešnico, da bi se razjasnil postopek podelitve razrešnice;

30.  obžaluje, da vse institucije Unije ne spoštujejo istih standardov preglednosti, in meni, da bi moral Svet pri tem še marsikaj izboljšati.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) Povzetek letnega poročila o dejavnostih 2013, ki ga je pripravil notranji revizor generalnega sekretariata Sveta, stran 2.
(8) UL L 334, 21.11.2014, str. 95.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropska služba za zunanje delovanje
PDF 274kWORD 98k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2014/2086(DEC))
P8_TA(2015)0123A8-0109/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0155/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0109/2015),

1.  podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2014/2086(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0109/2015),

1.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) v svojem tretjem proračunskem letu še naprej izvrševala svoj proračun, ne da bi Računsko sodišče pri tem odkrilo večje napake; je seznanjen z napredkom, ki je bil dosežen pri popravljanju napak, ugotovljenih v preteklih letih, in podpira priporočila za dodatne izboljšave iz letnega poročila Računskega sodišča; pozdravlja posebno poročilo št. 11/2014 o ustanovitvi ESZD, ki ga je objavilo Računsko sodišče, in številne koristne predloge za izboljšave, ki jih vsebuje to poročilo, in za katere upa, da se bodo čim prej izvedli;

2.  poudarja, da je Računsko sodišče v letna poročila za leta 2011, 2012 in 2013 vsakič vključilo opažanja o ESZD glede izplačevanja plač zaposlenim, pomanjkljivosti pri upravljanju družinskih dodatkov, ki jih je v imenu ESZD izvajal Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO), ter glede javnih naročil varnostnih storitev v delegacijah in pogodb za storitve IT;

3.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da so bila nadomestila za osebje že predmet pomislekov in je pri njih že v prejšnjih letih prišlo do napak; zahteva, da se glede tega vprašanja izvajajo strožje kontrole, zlasti z rednim opozarjanjem uslužbencev na njihovo obveznost prijave dodatkov, prejetih iz drugih virov;

4.  je zaskrbljen, ker sistem PMO v letu 2013 še zmeraj ni v celoti deloval, zaradi česar je prihajalo do nepravilnih izplačil socialnih nadomestil članom osebja, zato poziva ESZD, naj začne sistem uporabljati za uradnike vseh držav članic;

5.  opozarja, da mora sedež ESZD stalno posvečati pozornost vsem postopkom javnega naročanja v vseh njihovih fazah, zlasti v delegacijah; meni, da je treba udeleženemu osebju delegacije nuditi stalno podporo prek jasnih navodil, da se zmanjša izpostavljenost pripadajočemu tveganju pri delovanju, zlasti za občutljive ponudbe in pogodbe; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila na sedežu ESZD ustanovljena posebna projektna skupina za pogodbe o varnostnih storitvah v delegacijah;

6.  ugotavlja, da je treba pri okvirnih pogodbah, ki jih dodeljuje ESZD, ustrezno skrbnost nameniti sledljivosti operacij z evidentiranjem ustrezne dokumentacije za vsako pogodbo ne glede na njeno specifično naravo; od sedeža ESZD zahteva, naj dodatno razvije znanje uslužbencev ter dviguje ozaveščanje o tej zadevi v delegacijah ter, na splošno, o učinkoviti uporabi ustreznih standardov notranjih kontrol; ugotavlja, da je kakovost informacij ena izmed največjih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med predhodnimi kontrolami, izvedenimi leta 2013, in poziva k čimprejšnji odpravi teh razmer, da bo omogočen dostop do natančnih in izčrpnih informacij o upravljanju in upravi;

7.  poziva ESZD, naj okrepi svojo novo strategijo za preprečevanje goljufij, ki pokriva tretje države, in pozdravlja pripravo memoranduma o soglasju z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), ki je bil končno podpisan 23. januarja 2015;

8.  poziva ESZD, naj poroča o napredku v zvezi z novo strategijo za preprečevanje goljufij za delegacije Unije, ki bi morala biti končana leta 2013;

9.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva ESZD, naj začne ta pravila izvajati brez odlašanja;

10.  poziva EESO, naj v svoja letna poročila o dejavnostih, v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in varstvu podatkov, vključi rezultate in posledice zaključenih primerov OLAF-a, v katerih so se preiskovali institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

11.  ugotavlja, da je končni proračun za leto 2013 za sedež ESZD znašal 508,8 milijona EUR, kar predstavlja 4,09-odstotno povečanje, pri čemer je bil proračun razdeljen, kot sledi: 195,81 milijona EUR za sedež ESZD in 312,95 milijona EUR za delegacije Unije; ugotavlja, da je ESZD poleg lastnega proračuna prejela tudi prispevek Komisije v višini 272,4 milijona EUR;

12.  ugotavlja, da je na sedežu ESZD 69 % proračuna namenjenih izplačilu plač in drugih nadomestil za statutarne uslužbence in zunanje osebje (in sicer 134,59 milijona EUR) ter 10 % (oziroma 19,92 milijona EUR) za nepremičnine in z njimi povezane stroške; ugotavlja, da se za delegacije Unije 106,6 milijona EUR (34 %) nanaša na plače statutarnih uslužbencev, 62,2 milijona EUR (19,9 %) na zunanje osebje ter 99,6 milijona EUR (31,8 %) na nepremičnine in z njimi povezane stroške;

13.  meni, da ESZD zaradi omejitev sredstev še vedno ni polnopravna diplomatska služba Unije; meni, da so Komisija in države članice primerni akterji, ki si morajo prizadevati za utrditev ESZD;

14.  poudarja, da je načelo proračunske nevtralnosti izjemno dobrodošlo, vendar se ga ne sme obravnavati ločeno od prihrankov, ki so jih ustvarile države članice z ustanovitvijo ESZD;

15.  meni, da ima ESZD še vedno veliko najvišjih položajev v administraciji, kar je treba popraviti; meni, da so ukrepi, ki so že bili izvedeni za urejanje te zadeve, korak v pravo smer, in poziva Komisijo, naj okrepi svojo zavezo izboljšanju sodelovanja med službami; poziva institucijo, naj v naslednjem letnem poročilu o dejavnostih poroča o zmanjšanju števila mest AD15 in AD16; ugotavlja tudi, da vodstveni delavci nimajo okvira pristojnosti, ki bi ga lahko uporabljali kot podlago za ocenjevanje predizbranih kandidatov; poudarja, da bi morale sposobnosti na področju zunanjih zadev ostati glavno merilo pri odločitvah o zaposlovanju;

16.  vztraja, da je treba racionalizirati strukturo najvišjega vodstva ESZD in poenostaviti proces odločanja;

17.  pozdravlja izboljšanje na področju geografskega ravnovesja osebja v ESZD iz držav članic, ki so k EU pristopile od leta 2004 dalje, kar sedaj predstavlja 18 % uradnikov in 17,7 % vodij delegacij v primerjavi z 21-odstotnim relativnim deležem prebivalstva teh držav; poudarja potrebo po geografski uravnoteženosti pri zaposlovanju in imenovanju osebja; meni, da je enakovredna geografska zastopanost v ESZD pomemben element, ki prispeva k izboljšanju njene uspešnosti, in poziva Komisijo, naj v tej smeri nadaljuje svoje delo;

18.  je seznanjen s prizadevanji za izboljšanje uravnotežene zastopanosti obeh spolov in za odpravljanje morebitnih ovir pri poklicnem napredovanju; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva za zmanjševanje neuravnotežene zastopanosti spolov, zlasti v kategoriji uslužbencev višjega razreda;

19.  kljub temu je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih v ESZD primanjkuje žensk (204 moški in 55 žensk v delegacijah, na najvišjih vodstvenih položajih pa je razmerje 42/4, torej samo 8,7 % žensk); poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to ravnovesje čim prej odpravili;

20.  ugotavlja, da je bil statutarni cilj, na podlagi katerega naj bi bila vsaj tretjina osebja na ravni administratorjev (AD) v ESZD diplomatov iz držav članic, dosežen leta 2013; vendar ugotavlja, da je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic relativno visoko (397 junija 2014), in zahteva dodatna pojasnila glede njihovega statusa/pravic in stroškov za proračun ESZD;

21.  ponavlja zahtevo iz lanskega leta, naj ESZD priloži izčrpno tabelo vseh človeških virov, ki jih ima na razpolago, razdeljeno po razredu, spolu in narodnosti; ugotavlja, da bi bilo treba tabelo samodejno priložiti poročilu o letnih dejavnostih institucije;

22.  vendar obžaluje, da še ni bila dosežena boljša geografska porazdelitev, in poziva ESZD, naj okrepi geografsko porazdelitev, zlasti pri imenovanjih na vodstvena mesta in mesta vodij delegacij; poudarja, da je potrebna večja geografska uravnoteženost držav članic na vseh ravneh uprave, in poziva ESZD, naj izvaja ukrepe, ki bodo prispevali k boljši in bolj uravnoteženi zastopanosti vseh držav članic;

23.  meni, da so odgovornosti posebnih predstavnikov Unije zelo nejasne ter da se v zvezi z njimi ne izvajajo ustrezno spremljanje in analize uspešnosti; predlaga njihovo vključitev v ESZD, da se premosti ta vrzel;

24.  znova poudarja pomen prenosa proračuna posebnih predstavnikov Unije iz operativne skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v proračun ESZD, da bi se bolje podprlo vključevanje v ESZD;

25.  ugotavlja, da je bil na področju človeških virov dosežen napredek, četudi soglaša z ugotovitvami Računskega sodišča, da je tematsko strokovno znanje v delegacijah potrebno; izraža zaskrbljenost, da delegacije Unije nimajo dovolj osebja v političnih oddelkih ter za operativno načrtovanje in izvajanje misij skupne zunanje in varnostne politike (SZVP); prav tako ugotavlja, da se delegacije Unije v praksi srečujejo s težavami pri prejemanju in obdelavi poročil obveščevalnih služb; poziva Komisijo, naj skupaj z ESZD oblikuje usklajen pristop za optimiziranje profila osebja v delegacijah;

26.  ugotavlja, da ESZD še vedno ne nameni zadosti sredstev zunanjim vidikom notranje politike in nima dovolj osebja, ki bi lahko poskrbelo za primeren prispevek k načrtovanju finančnih instrumentov, kar pa spodkopava skladnost zunanjega delovanja Unije;

27.  meni, da je treba stroške dejavnosti zunaj uradnih prostorov za osebje evropskih institucij v času krize in splošnih proračunskih rezov zmanjšati in da bi morale v čim večji meri potekati na samem sedežu institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

28.  poziva ESZD, naj zagotovi boljši pregled nad stroški, ki nastanejo v postopkih zaposlovanja; poziva ESZD, naj pri pogovorih za zaposlitev uporablja inovativne rešitve, na primer videokonference, in naj v največji možni meri pripravi podobne predloge tudi za usposabljanje osebja;

29.  poudarja, da mora ESZD uvesti zahtevo, da morajo na novo imenovani uslužbenci ESZD predložiti častno izjavo, da v preteklosti niso delali za obveščevalno službo;

30.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za pospeševanje boljšega usklajevanja in sodelovanja med njihovimi službami za zunanje odnose in ESZD, ne da bi pri tem zapostavile horizontalna tematska vprašanja;

31.  poudarja, da bi bilo mogoče z boljšim sodelovanjem med državami članicami na področju zunanje in varnostne politike ter s proaktivno opredelitvijo skupnih prizadevanj, ki bi jih lahko sčasoma prevzela ESZD, ustvariti bistvene prihranke, s čimer bi Unija postala močnejši in učinkovitejši globalni akter;

32.  poudarja, da bi bilo treba dodatno razviti delovno prakso, da bi zagotovili sodelovanje z GD za mednarodno sodelovanje in razvoj (DEVCO) in podprli tematske oddelke (na primer direktorat za preprečevanje sporov in varnostno politiko);

33.  poudarja, da bi morali biti tematski oddelki vključeni v vse faze načrtovanja, s čimer bi preprečili, da bi se vprašanjem preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru, vidika spola in človekovih pravic posvetili v zadnjem trenutku;

34.  meni, da je sedanja zunanja politika Unije še vedno pod zelo velikim vplivom zunanjih politik določenih držav članic; poudarja, da politika zapostavljanja držav, ki imajo posebne strokovne izkušnje glede nekaterih obstoječih konfliktov, zlasti ukrajinsko-ruskega, prevladuje pri rezultatih zunanje politike Unije; poziva ESZD, naj dosledno spremlja zadevo in upošteva morebitne učinke zunanje politike določenih držav članic na zunanjo politiko Unije;

35.  poudarja, da je treba priznati in podpreti pogumno delo napotenega civilnega in vojaškega osebja na najbolj nevarnih konfliktnih območjih po svetu, kjer mora Unija prav tako imeti predstavnike in opravljati svoje dejavnosti; zato se mu zdi bistveno, da to lahko osebje, ki vsak dan živi in dela pod ogromnim pritiskom, tako z vidika varnosti kot mobilnosti, združitve/ločitve družine ter kulturnih in socialnih dejavnikov, računa na največjo raven zaščite in varnosti ter na zadostno prožnost; podpira povečanje proračuna za odhodke, povezane z varnostjo teh delegacij; meni, da bi bilo v tem smislu zelo koristno imeti primerjalne podatke o osebju ESZD in zunanjem osebju držav članic v takšnih okoliščinah;

36.  vztraja, da je treba poenostaviti proračunsko shemo za podporo delegacijam; poudarja težak položaj, v katerem so se znašle delegacije z najmanjšim številom zaposlenih, in sicer zaradi zapletenih in togih pravil o prenosu pristojnosti za odobritev plačil med osebjem ESZD in Komisije; poziva ESZD in Komisijo, naj preučita možnosti za poenostavitev postopka odobritve sredstev ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja pravil finančne kontrole;

37.  poudarja, da finančni predpisi, ki se sedaj uporabljajo za delegacije Unije, še vedno predstavljajo težko upravno breme za vodjo delegacije, zaradi česar ta težje opravlja politične naloge, ki so njegova osnovna odgovornost; poziva ESZD in Komisijo, naj poiščeta rešitev tega vprašanja, ki bi lahko imelo za posledico spremembo finančnih predpisov, pod pogojem, da to ne pomeni zmanjšanja kakovosti in strogosti finančnega poslovodenja delegacij; je seznanjen tudi z nenehno uporabo proračunskih vrstic ESZD in Komisije za upravne odhodke, zaradi česar so finančni krogi po nepotrebnem zapleteni;

38.  opozarja na neenako obravnavanje uslužbencev Unije v delegacijah v primerjavi z uslužbenci Unije pri misijah SZVP v istih mestih, ko gre za proste dneve, lete, dodatke in druga nadomestila; zahteva podrobno primerjavo teh plačil in nadomestil za uslužbence Unije v delegacijah in uslužbence Unije pri misijah SZVP, na primer v Mogadišu (Somalija) in Banguiju (Srednjeafriška Republika) na dan 1. januar 2014, in zahteva obrazložitev za neenako obravnavanje;

39.  poudarja potrebo po zagotavljanju večje prožnosti pri financiranju misij SVOP za zagotavljanje notranje in zunanje varnosti Unije spričo nevarnosti, ki jih predstavljajo konflikti v državah na njenih mejah, ter povečanega tveganja morebitnih terorističnih dejavnosti;

40.  poudarja, kako pomembno je vzpostaviti center skupnih služb, ki bi misijam SZVP ter posebnim predstavnikom Unije in njihovim pisarnam zagotavljal centralizirano logistično in upravno podporo ter podporo pri javnem naročanju, s čimer bi ustvarili pomembne prihranke; obžaluje, da je pri vzpostavljanju centra prišlo do dolge zamude, in poziva vse vključene deležnike, naj si nujno prizadevajo za dogovor o ambicioznem centru skupnih služb, ki bi bil sposoben učinkovito podpirati misije, zlasti v njihovi začetni fazi, standardizirati delovne procese ter zagotavljati hitrejša in stroškovno učinkovitejša javna naročila;

41.  poziva ESZD, naj čim bolje izkoristi prednosti ekonomije obsega z ustvarjanjem novih sinergij na svojem sedežu in v delegacijah, pa tudi v okviru sodelovanja z državami članicami in nacionalnimi diplomatskimi službami v duhu pristne zunanje politike in služb Unije; z zadovoljstvom opaža, da so delegacije Unije in diplomatska predstavništva držav članic vedno pogosteje na skupnih lokacijah, četudi so to še naprej omejeni primeri; poziva ESZD, naj še naprej išče načine za dodatno okrepitev tovrstnega sodelovanja;

42.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih ESZD priloži njena nepremičninska politika, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

43.  poziva ESZD, naj organu za podelitev razrešnice posreduje seznam nepremičninskih pogodb, sklenjenih v letu 2013, vključno s podrobnostmi pogodb, navedbo države, v kateri je bila pogodba sklenjena, in dolžino pogodbe, kot je bilo vključeno v letno poročilo o dejavnostih ESZD za leto 2011, in jo tudi poziva, naj enake podrobnosti o nepremičninskih pogodbah vključi v svoje letno poročilo o dejavnostih za leto 2014;

44.  priznava, da so na področju konzularnih storitev potrebna dodatna prizadevanja; poudarja, koliko bi bilo mogoče privarčevati pri stroških, če bi konzularne storitve zagotavljale delegacije Unije; poziva ESZD, naj pripravi podrobno analizo finančnih posledic, države članice pa poziva, naj se dogovorijo o tem vprašanju ter oblikujejo usklajene predpise in zakonodajo;

45.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov ESZD na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v tej resoluciji.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Sodišče Evropske unije
PDF 261kWORD 88k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2014/2080(DEC))
P8_TA(2015)0124A8-0111/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0149/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0111/2015),

1.  podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča Evropske unije glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2014/2080(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IV – Sodišče Evropske unije,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0111/2015),

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2013 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Sodišča Evropske unije;

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, ni bilo pomembnih napak;

3.  ugotavlja, da je proračun Sodišča Evropske unije v letu 2013 znašal 354 880 000 EUR (leta 2012 je znašal 348 300 000 EUR) in da je bila stopnja izvrševanja 96,3 %; obžaluje, da se je stopnja uporabe v letu 2013 zmanjšala, saj je v letu 2012 znašala 98,6 %;

4.  se zaveda, da je mogoče nižjo stopnjo izvrševanja pripisati temu, da je proračun za leto 2013 v začetku vseboval sredstva za predlagano prilagoditev plač in pokojnin v skupnem znesku skoraj 6 000 000 EUR, Svet pa nazadnje te prilagoditve ni odobril; poudarja, da razlogi, ki so privedli do nepričakovane sodbe o prilagoditvi plač, zaradi dogovora o novih kadrovskih predpisih v letu 2014 ne obstajajo več;

5.  poudarja, da je proračun Sodišča Evropske unije zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji; je seznanjen s pojasnilom iz letnega poročila o dejavnostih Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2013 o tem, zakaj se je stopnja uporabe zmanjšala;

6.  ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v letu 2013 zaključilo 701 zadevo (595 v letu 2012) in da je prejelo 699 novih zadev (632 v letu 2012), vključno s 450 pritožbami in vprašanji za predhodno odločanje; odobrava pozitivne statistične podatke, vendar kljub dobremu rezultatu ocenjuje, da so izboljšave še vedno mogoče;

7.  je seznanjen, da je splošno sodišče v letu 2013 prejelo 790 novih zadev, 702 zadevi je zaključilo, 1325 pa jih je ostalo nerešenih, kar pomeni, da se je število postopkov v primerjavi z letom 2012 v splošnem povečalo; ugotavlja tudi, da so se postopki nekoliko skrajšali; poudarja, da ustanovitev devetega senata v letu 2013 ni prispevala k učinkovitosti Splošnega sodišča, ne glede na to pa ponavlja svoje stališče, da Splošno sodišče potrebuje okrepitve na področju človeških virov;

8.  ugotavlja, da je v letu 2013 Sodišče za uslužbence Evropske unije zaključilo 184 primerov, v letu 2012 pa 121 (kar pomeni 52-odstotno povečanje), s čimer se je število še potekajočih zadev zmanjšalo za 24 (kar pomeni, da so se zaostanki zmanjšali za 11 %); je prepričan, da je zaprtje Sodišča za uslužbence Evropske unije neustrezen odziv na dolgotrajno blokado Sveta;

9.  meni, da še obstajajo možnosti za izboljšave z obstoječimi viri, ki jim ima na voljo Sodišče Evropske unije; poudarja, da so notranje reforme v letu 2013, namreč ustanovitev novega senata na Splošnem sodišču in imenovanje dodatnega generalnega pravobranilca, pa tudi reforma poslovnika o delovanju Sodišča Evropske unije, zlasti na jezikovnih in informacijskih področij ter uporaba tehnologije ter drugih dopolnilnih pravil, prispevale k pozitivnim sistemskim spremembam, ki so omogočile izboljšanje optimizacije sredstev; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj nadaljuje ta pristop;

10.  priporoča, naj se institucija reorganizira na tak način, ki bo omogočal jasnejše razlikovanje med zakonodajnimi in upravnimi funkcijami ter bo bolj v skladu s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, da sodniki ne bodo več odločali o pritožbah zoper akte, pri nastajanju katerih so neposredno sodelovali;

11.  opominja, da je Sodišče Evropske unije v odgovoru na resolucijo o razrešnici za leto 2012 navedlo, da večje število obravnav in sodb ne bi občutno povečalo produktivnosti; poudarja, da je Sodišče Evropske unije po drugi strani zahtevalo, da se število sodnikov poveča; poziva Sodišče Evropske unije, naj zahteva zunanji strokovni pregled, da bo imelo tako zunanje instrumente za opredelitev morebitnih rešitev za težave, na katere je opozorilo Sodišče Evropske unije;

12.  poudarja poseben pomen spoštovanja večjezičnosti na Sodišču Evropske unije, ki ne sme zagotavljati samo enakega dostopa do sodne prakse Sodišča Evropske unije, ampak tudi enake možnosti za stranke, ki so v sporu pred Sodiščem Evropske unije;

13.  obžaluje, da med postopkom razrešnice ni prejel dovolj informacij o seznamu zunanjih dejavnosti sodnikov; poziva Sodišče Evropske unije, naj na svoji domači strani objavi register s podrobnimi informacijami o zunanjih dejavnostih vseh sodnikov, ki vplivajo na proračun Unije;

14.  poziva Sodišče Evropske unije, naj v primeru dveh upokojenih prevajalcev, ki sta dobila pogodbe za prevajanje, predloži poročilo, na podlagi katerega se bo preverilo, ali so razmere v skladu z zahtevami iz kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, tako z vidika navzkrižij interesov kot z vidika plačil;

15.  poziva Sodišče Evropske unije, naj razmisli o poenotenju sodnih registrov Sodišča Evropske unije v en sam register, da bi izboljšalo usklajevanje postopkov med sodišči;

16.  je seznanjen z izboljšavami aplikacije e-Curia; se zaveda, da celotni potencial te aplikacije še ni bil izkoriščen; priporoča, naj Sodišče Evropske unije naredi načrt, kako vse države članice spodbuditi k njeni uporabi;

17.  je seznanjen, da se je v letu 2013 začel izvajati projekt za digitalna poročila o sodni praksi, ki bodo nadomestila poročila v papirni obliki; meni, da bi se ta projekt lahko začel izvajati prej;

18.  glede na podatke v letnem poročilu o dejavnostih meni, da lahko Sodišče Evropske unije še nadalje zmanjša število papirnih izvodov, ne da bi ogrozil izpolnjevanje svojih obveznosti;

19.  glede na to, da je Sodišče Evropske unije leta 2013 predvajalo svojo prvo spletno oddajo v živo, ga spodbuja, naj uporabo tehnologije razširi tudi na zadeve, povezane z delom;

20.  se zaveda, da je kakovost tolmačenja na Sodišču Evropske unije bistvenega pomena in da ni mogoče omejiti števila sodnih obravnav; je vseeno prepričan, da bi bilo mogoče koledar obravnav načrtovati učinkoviteje; predlaga Sodišču Evropske unije, naj v sklopu medinstitucionalnih odnosov išče praktične zglede v drugih institucijah;

21.  je seznanjen s politiko Sodišča Evropske unije, da bo dalo prednost uporabi notranjih virov, zlasti v prevajalski službi; se zaveda, da je za nekatere jezikovne kombinacije včasih težko najti prevajalce, ki so pravni strokovnjaki; je vseeno močno zaskrbljen zaradi zelo visokega zneska neporabljenih sredstev za obveznosti – 2 200 000 EUR – ki so bila dodeljena za zunanje prevajanje; zato meni, da bi moralo zunanje izvajanje, če je potrebno, ustvariti dodatne prihranke;

22.  poziva Sodišče Evropske unije, naj v nekaterih primerih razmisli o uvedbi prevajanja na zahtevo in pogosteje uporablja tehnološka prevajalska orodja;

23.  poziva Sodišče Evropske unije, naj za vsak primer posebej preveri, ali je prevajanje resnično potrebno, kadar zadeva ni tako pomembna za državljane Unije;

24.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstajajo med institucijami Unije velikanske razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; v ta namen delovna skupina znova vzpostavi sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, na katerih je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami okrepiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina tudi prizadevati za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala delovna skupina rezultate predstaviti do konca leta 2015; poziva vse institucije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

25.  meni, da se morajo v času krize in na splošno proračunskih rezov stroški za seje zunaj prostorov za osebje institucij Unije zmanjšati, saj bi te morale potekati, v kolikor je mogoče, na sedežih samih institucij, saj dodana vrednost, ki iz tega izhaja, ne opravičuje tako visokih stroškov;

26.  pričakuje, da bo Sodišče Evropske unije še naprej iskalo nove interne sinergije, zlasti pri prevajanju in tolmačenju;

27.  znova zahteva, da se dnevni red sej Sodišča Evropske unije za ustrezajoče leto priloži letnim poročilom o dejavnostih;

28.  priporoča, da se oblikujejo objektivna merila za opredelitev pretiranih zamud pri izrekanju sodb;

29.  obžaluje, da države članice, ki so se pridružile po letu 2004, niso zastopane na najvišji vodstveni ravni te institucije; poudarja, da je potrebna večja geografska uravnoteženost na vseh ravneh uprave;

30.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih na Sodišču Evropske unije primanjkuje žensk (70 % – 30 %); poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to ravnovesje čim prej odpravili;

31.  ugotavlja, da so pravila, ki jih Sodišče Evropske unije uporablja za zasebno rabo službenih avtomobilov, podobna kot v drugih institucijah; meni, da bi bilo treba ta pravila posodobiti, da se zmanjšajo stroški, zlasti pri zasebni rabi;

32.  poziva Sodišče Evropske unije, naj zmanjša število službenih vozil, ki so na voljo članom in zaposlenim, Evropskemu parlamentu pa poroča o doseženih prihrankih; meni, da bo tako potreben pregled delovnih mest za voznike; opozarja, da stroške razširjenih zasebnih storitev voznikov nosijo davkoplačevalci Unije;

33.  je prepričan, da bi moralo Sodišče Evropske unije okrepiti okoljske zaveze in izpopolniti obstoječe ukrepe za zmanjšanje emisij ter v javna naročila vključiti okoljska merila;

34.  je seznanjen z zavezo Sodišča Evropske unije, da bo nadalje izboljšalo svoj sistem pravočasnega spremljanja in nadzora postopkov zaposlovanja in oddaje javnih naročil; podpira Sodišče Evropske unije pri nadaljnjem spremljanju upravljanja nadomestil in izboljšanju učinkovitosti;

35.  ocenjuje, da je število pogodb, sklenjenih po postopku s pogajanji, precej visoko; želi biti podrobno obveščen o razlogih za te odločitve;

36.  poziva Sodišče Evropske unije, naj v svoja letna poročila o dejavnostih, v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov, vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih je bila predmet preiskave institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

37.  je seznanjen z nepremičninsko politiko Sodišča Evropske unije, priloženo letnemu poročilu o dejavnostih;

38.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije pripravilo temeljito in podrobno letno poročilo o dejavnostih ter vanj vključilo tudi izčrpne informacije o upravljanju kadrovskih virov, kot je zahteval Parlament;

39.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva Sodišče Evropske unije, naj ta pravila začne izvajati brez odlašanja.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Računsko sodišče
PDF 264kWORD 89k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek V – Računsko sodišče (2014/2081(DEC))
P8_TA(2015)0125A8-0113/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0155/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0113/2015),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek V – Računsko sodišče (2014/2081(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek V – Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0113/2015),

1.  ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor – PricewaterhouseCoopers SARL – da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče samo uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so „računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča“;

2.  poudarja, da je bil končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2013 142 761 000 EUR (142 477 000 EUR v letu 2012) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 92 %; obžaluje, da se je stopnja uporabe v letu 2013 zmanjšala, saj je v letu 2012 znašala 96 %;

3.  poudarja, da je proračun Računskega sodišča zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji; je seznanjen s pojasnilom iz poročila Računskega sodišča o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2013 o tem, zakaj se je stopnja uporabe zmanjšala;

4.  je seznanjen z novo strategijo Računskega sodišča za obdobje 2013–2017, v kateri je za to institucijo predvidena opaznejša vloga zunanjega revizorja Unije; odobrava načrt za leto 2013 in namero Računskega sodišča, da bo izboljšalo kakovost in povečalo število poročil o revizijah uspešnosti, zaradi česar bo povečalo tudi učinkovitost in v ta namen predvidelo več virov; prav tako ugotavlja, da se je število teh poročil od leta 2008 povečalo za 60 %, in vztraja, da kvantiteta ne bi smela ogroziti kakovosti;

5.  spominja Računsko sodišče, da so se Parlament, Svet in Komisija v točki 54 skupnega pristopa za decentralizirane agencije iz leta 2012 dogovorili, da bo za vse vidike zunanjih revizij, ki jih opravijo zunanji izvajalci, v celoti odgovorno Računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke javnih naročil ter te revizije financira iz svojega proračuna, skupaj z drugimi morebitnimi stroški revizij, poslanih v zunanje izvajanje; pričakuje, da bo Računsko sodišče ta skupni pristop spoštovalo ter najemalo in plačevalo zunanje revizorje za agencije;

6.  poziva Računsko sodišče, naj opravi revizijo učinkov združitve sodnih registrov Sodišča Evropske unije, da bi se izboljšalo usklajevanje postopkov med sodišči;

7.  pozdravlja program notranje reforme Računskega sodišča, ki je del njegove strategije za obdobje 2013–2017 in temelji na poročilu o vzajemnem strokovnem pregledu za leto 2014, poročilu Parlamenta o prihodnosti Računskega sodišča in interni analizi Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu redno poroča o novostih v zvezi z reformo in njenem izvajanju;

8.  je prepričan, da je potrebna določena prožnost v delovnem programu Računskega sodišča, da se bo lahko hitro prilagajalo v pomembnih in nepričakovanih okoliščinah, ki zahtevajo ustrezno revidiranje oziroma pozornost, in da bo lahko opustilo elemente programa, ki se mu ne bodo zdeli več bistveni; meni, da je pomembno tudi to, da Računsko sodišče doseže določeno stopnjo diverzifikacije in poišče ravnotežje, namesto da se preveč in prepogosto osredotoča na določena področja delovanja; opozarja Računsko sodišče na politične prednostne naloge zakonodajalcev in na vprašanja, izredno pomembna za državljane Unije, kot jih je sporočil parlamentarni Odbor za proračunski nadzor;

9.  podpira Računsko sodišče v prizadevanjih, da bi več virov namenilo revizijam uspešnosti; opominja, da bi moralo poskrbeti, da bodo imeli revizorji, ki opravljajo posebne revizije, potrebno tehnično znanje in metodološke veščine;

10.  opominja Računsko sodišče, da je treba izboljšati časovne načrte, zlasti za njegova posebna poročila, ne da bi bila kakovost slednjih ogrožena; obžaluje, da je pravočasnost revizijskih ugotovitev še daleč od dolgoročnega cilja; priporoča Računskemu sodišču, naj opredeli cilj za skrajšanje posameznih faz v načrtu revizij uspešnosti;

11.  je seznanjen s tem, da mora biti metodologija Računskega sodišča skladna in bi se morala uporabljati na vseh področjih upravljanja; meni, da bi nadaljnje usklajevanje lahko privedlo do neskladnosti v opredelitvah Računskega sodišča o nezakonitih transakcijah v neposrednem in deljenem upravljanju;

12.  ugotavlja, da je povprečni čas za pripravo posebnega poročila znašal 20 mesecev, tako kot v letu 2012; obžaluje, da Računsko sodišče ni izpolnilo strateškega cilja, po katerem naj bi priprava posebnega poročila v povprečju trajala 18 mesecev; poziva ga, naj posebnim poročilom priloži podrobnosti o ozadju in o posameznih fazah priprave teh poročil;

13.  meni, da bi morala biti priporočila v posebnih poročilih jasnejša in da bi morala vedno razkrivati pozitivno in negativno ravnanje držav, ki jih zadevajo;

14.  ugotavlja, da zadnje spremembe poslovnika Parlamenta, ki naj bi omogočile večjo udeležbo parlamentarnih odborov na različnih področjih v povezavi s posebnimi poročili, niso izpolnile pričakovanj; je pripravljen preučiti načine, kako izboljšati parlamentarne postopke, ki se nanašajo na posebna poročila Računskega sodišča;

15.  podpira nadaljnje povečevanje števila revizijskih delovnih mest v letu 2013; je seznanjen z uspešnim zaposlovanjem novih uslužbencev na ta mesta in z zmanjšanjem števila nezasedenih delovnih mest ob koncu leta 2013 v primerjavi z letom 2012;

16.  je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da pri imenovanju kandidatov na odgovorne položaje ne upošteva geografskih meril; v zvezi s tem ga poziva, naj sprejme potrebne ukrepe, da bo odpravil velika neravnovesja, zlasti na vodstvenih položajih;

17.  obžaluje, da načrt za enake možnosti, ki ga je Računsko sodišče začelo izvajati leta 2012, da bi zagotovilo uravnoteženo zastopanost spolov, ni obrodil pričakovanih rezultatov, zlasti glede vodstvenih položajev; ugotavlja, da je na 70 vodilnih mestih in med šefi oddelkov samo 21 žensk, ki poleg tega v večini primerov zasedajo mesta v direktoratu za prevajanje in administracijo; poudarja in pozdravlja povečanje števila revizork, kar bo nedvomno vplivalo na njihovo prisotnost na vodstvenih položajih v tem sektorju; je seznanjen, da se je Računsko sodišče zavezalo hitremu pregledu načrta za enake možnost, da bi poiskalo učinkovite rešitve, s katerimi bi čim prej uresničili zastavljene cilje na tem področju;

18.  poziva Računsko sodišče, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi pregled vodstvenih delavcev, razčlenjen po državljanstvu, spolu in položaju;

19.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računskemu sodišču uspelo dokončati stavbo K3 v roku in v okviru proračuna;

20.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika Računskega sodišča, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

21.   je seznanjen z velikimi razlikami v ceni prevodov med posameznimi jeziki (odstopanja tudi za več kot 100 EUR na stran, odvisno od jezika) na Računskem sodišču; meni, da bi bilo treba tako velike razlike v stroških, vključno s posrednimi stroški, analizirati in popraviti;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da med institucijami Unije obstajajo velikanske razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; ugotavlja, da bi morala delovna skupina v ta namen znova vzpostaviti sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, kjer je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami poglobiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina prizadevati tudi za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala svoje ugotovitve predstaviti pred koncem leta 2015; poziva vse institucije Unije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

23.  meni, da se morajo v času krize in splošnih proračunskih rezov stroški za dejavnosti zunaj prostorov za zaposlene institucij Unije zmanjšati, saj bi te morale potekati, če je mogoče, na sedežih institucij, saj dodana vrednost, ki iz tega izhaja, ne opravičuje tako visokih stroškov;

24.  priznava, da je Računsko sodišče izboljšalo opredelitev in pojasnitev pristojnosti in odgovornosti senata za usklajevanje, vrednotenje, zagotavljanje zanesljivosti in razvoj; poziva ga, naj nadaljuje v tej smeri, in želi biti obveščen o ukrepih, ki so bili sprejeti, da bi izboljšali uspešnost senata;

25.  je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče v letu 2013 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) poročalo o štirinajstih primerih domnevnih goljufij na podlagi svojih revizij in desetih primerih na podlagi prejetih prijav; ugotavlja, da je OLAF sklenil sprožiti preiskavo v sedmih izmed štirinajstih primerov, v preostalih primerih pa so bile informacije poslane drugim organom, ki naj bi nadalje ukrepali;

26.  poziva Računsko sodišče, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih je bila predmet preiskave institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

27.  odobrava naknadno revizijo notranjega revizorja za leto 2013 in napredek pri opredeljevanju finančnih in operativnih tveganj, njihovi prednostni razvrstitvi in načrtovanju ustreznih kontrol, da bi se tem tveganjem izognili;

28.  ugotavlja, da je za politiko o varnosti informacij potrebna usklajena korporativna varnostna strategija; poudarja, da bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost upravljanja in notranje kontrole na glavnih področjih vodenja Računskega sodišča;

29.  je seznanjen, da je Računsko sodišče uvedlo nov podporni sistem za revizije (ASSYST), ki je interno revizijsko orodje; želi biti obveščen o ciljih uspešnosti, opredeljenih za to aplikacijo;

30.  je seznanjen z zagotovilom Računskega sodišča, da z vsemi možnimi ukrepi skrbi za to, da se sredstva za službena potovanja uporabljajo povsem skladno z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

31.  je seznanjen z uvedbo novega računalniškega programa za upravljanje jezikovnih tečajev; pričakuje, da bo to orodje upravljanje tečajev izboljšalo;

32.  razume, da želi Računsko sodišče oceniti svojo navzočnost v medijih; vseeno meni, da bi morala biti njegova sporočila jasnejša; zato predlaga, da se vsa besedila Računskega sodišča urejajo v centraliziranem procesu, da se zagotovi njihova kakovost;

33.  ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor, pa tudi redne povratne informacije na zahtevo Parlamenta; poziva Računsko sodišče, naj v svoje letno poročilo o dejavnostih vključi posebno poglavje o ukrepih, ki jih je sprejelo v odgovor na priporočila Parlamenta v postopku razrešnice za prejšnje proračunsko leto, kot to počne večina drugih institucij; kljub temu Računsko sodišče in organ za podelitev razrešnice poziva, naj izboljšata sodelovanje, da bi delo potekalo uspešneje in učinkoviteje;

34.  meni, da so poročila Računskega sodišča, zlasti posebna poročila, pomemben prispevek h kakovostnejši porabi finančnih sredstev Unije; meni tudi, da bi imela ta poročila lahko še večjo dodano vrednost, če bi bila pospremljena z nekaterimi popravljalnimi ukrepi, ki bi jih morala sprejeti Unija in za katere bi bil določen tudi rok za izvedbo, da bi bilo mogoče doseči cilje programov, skladov in politik Unije; meni, da bi tako večji poudarek na rezultatih, zlasti dolgoročnih, v skladu z načeloma uspešnosti in učinkovitosti prispeval k izboljšavi potrebnega procesa spremljanja, ki bi ga moralo izvajati Računsko sodišče in pri tem nadzirati učinke predlaganih priporočil;

35.  poziva Računsko sodišče, naj preuči, ali bi lahko svoje letno poročilo predstavilo nekoliko prej, v skladu z določbami finančne uredbe Unije.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski ekonomsko-socialni odbor
PDF 258kWORD 82k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2014/2082(DEC))
P8_TA(2015)0126A8-0114/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0151/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0114/2015),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2014/2082(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015 glede prijavljanja nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0114/2015),

1.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, ni bilo pomembnih napak;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2013 navedlo, da ni ugotovilo bistvenih pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki se nanašajo na človeške vire in javna naročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO);

3.  ugotavlja, da je proračun EESO leta 2013 znašal 130 104 400 EUR (128 816 588 EUR leta 2012), stopnja uporabe pa 94,1 %; obžaluje, da se je stopnja uporabe v letu 2013 zmanjšala, saj je v letu 2012 znašala 96,8 %;

4.  vendar poudarja, da je proračun EESO zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške; je seznanjen s pojasnilom EESO, da se je stopnja uporabe zmanjšala zaradi previdnostnih ukrepov;

5.  poudarja, da razlogi, ki so privedli do nepričakovane sodbe o prilagoditvi plač, zaradi dogovora o novih kadrovskih predpisih v letu 2014 ne obstajajo več;

6.  ugotavlja, da se je proračun za leto 2013 povečal za 1 % v primerjavi s prejšnjim letnim proračunom; podpira prizadevanja EESO za omejevanje proračunov v prihodnjih letih in s tem zagotovitev pavšalnega povečanja;

7.  je seznanjen z ugotovitvami, ki so sledile resoluciji Parlamenta o razrešnici za leto 2012, priloženimi letnemu poročilu o dejavnostih EESO; znova poziva, da se ga obvesti o podrobnem pregledu porabe in rezultatih tega pregleda;

8.  z zadovoljstvom pozdravlja namen EESO za boljše načrtovanje svojega dela znotraj zakonodajnega postopka, pri čemer ne želi nujno povečati števila mnenj, namerava pa posvetiti več pozornosti njihovi kakovosti;

9.  je seznanjen, da je EESO na priporočilo Parlamenta uvedel nova pravila za povračilo potnih stroškov članov, tako da bodo povrnjeni samo dejanski stroški; opozarja, da bi moral sistem povsem delovati jeseni 2015, ko se bo začel naslednji mandat EESO;

10.  je seznanjen s sodelovanjem med EESO in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, zlasti v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

11.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je delež zunanjih prevajalskih storitev zmanjšal s 4,5 % v letu 2012 na 2,9 % v letu 2013; ugotavlja pa tudi, da se je produktivnost interne prevajalske službe prav tako zmanjšala;

12.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstajajo med institucijami Unije ogromne razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; ugotavlja, da bi morala v ta namen delovna skupina znova vzpostaviti sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, na katerih je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami okrepiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina tudi prizadevati za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala delovna skupina rezultate predstaviti do konca leta 2015; poziva vse institucije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

13.  je seznanjen s sporazumom o sodelovanju med EESO, Odborom regij in Parlamentom, ki je bil končno podpisan 5. februarja 2014 in se je začel izvajati s pomembno premestitvijo osebja iz obeh odborov v novo službo Evropskega parlamenta za raziskave; upa, da bo izvajanje tega sporazuma uravnoteženo, da bo enakovredno koristilo trem institucijam in pozitivno prispevalo k nadaljnji racionalizaciji virov; vsako institucijo poziva, naj po prvem letu sodelovanja pripravi posamezno oceno vpliva tega sporazuma tako z vidika človeških virov, odhodkov, sinergij, dodane vrednosti kot vsebinske kakovosti;

14.  poziva EESO, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi pregled vodstvenih delavcev, razčlenjen po državljanstvu, spolu in položaju;

15.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih v EESO primanjkuje žensk (61 % – 39 %); poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnovesje čim prej odpravili;

16.  priporoča, naj EESO še naprej izpopolnjuje redno preverjanje proračunskih prihrankov, ki jih omogoča novi sporazum o upravnem sodelovanju z Odborom regij; zahteva podrobne informacije o rezultatih tega sodelovanja;

17.  ugotavlja, da bo naslednji vmesni pregled tega sporazuma o sodelovanju primeren trenutek za oceno tega sporazuma in odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti;

18.  zahteva podrobne informacije o rezultatih vmesnega pregleda in pričakuje, da bo to ocenjevanje vključevalo tudi skupno oceno proračunskih prihrankov, ki so bili rezultat sodelovanja;

19.  ugotavlja, da je uporaba orodij za videokonference še vedno omejena; je seznanjen, da se uvajajo ukrepi, ki naj bi njihovo uporabo razširili; želi prejemati informacije o napredku v zvezi s tem;

20.  meni, da je zmanjšanje deleža neuporabljenih zahtevanih storitev tolmačenja s 7,6 % leta 2012 na 5,1 % leta 2013 pozitivno; vendar poudarja, da je ta stopnja še vedno visoka, in poziva k nadaljnjemu zmanjšanju stroškov tolmačenja;

21.  meni, da je treba stroške sej zunaj uradnih prostorov za osebje institucij Unije v času krize in splošnih proračunskih rezov zmanjšati, in bi morale v čim večji meri potekati na samem sedežu institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

22.  je zaskrbljen, ker je bilo več pomembnih prireditev, načrtovanih za leto 2013, odpovedanih ali preloženih; poziva EESO, naj bolje načrtuje in racionalizira organizacijo internih prireditev;

23.  je seznanjen s posredovanimi informacijami o novi zavarovalni pogodbi za delegate posvetovalne komisije za spremembe v industriji, ki je začela veljati 1. julija 2012;

24.  obžaluje sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije, objavljeno 22. maja 2014, s katero je bil EESO obsojen, da je v letu 2013, ko je odpustil enega od zaposlenih, kršil listino EU o temeljnih pravicah; prav tako obžaluje sodbo Sodišča Evropske unije z dne 8. oktobra 2014 v zadevi T-530/12 P, M. B. G. proti EESO, ki se nanaša na nepravilnosti glede nekdanjega generalnega sekretarja, ki jih je prijavil vodja pravne službe EESO; poziva EESO in njegovega novega generalnega sekretarja, naj sprejmeta ustrezne ukrepe in zagotovita, da ne bo več prihajalo do grobih kršitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva ju tudi, naj obvestita svoje predsedstvo, člane in vse osebje o vsebini obeh sodb in o dolžnosti uradnikov in zaposlenih, da prijavijo nepravilnosti, in da je predsedstvo EESO organ, ki je pristojen za sprejemanje tovrstnih prijav; prav tako poziva, naj se Parlament obvesti o skupnih sodnih stroških, ki jih je imel v zadnjih petih letih zaradi zadev, povezanih z osebjem, ki so bile obravnavane na sodišču ali pri varuhu človekovih pravic;

25.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva EESO, naj ta pravila začne izvajati brez odlašanja;

26.  ugotavlja, da službo za notranjo revizijo sestavljajo trije zaposleni; ugotavlja, da so daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni v letu 2013 občutno zmanjšale razpoložljivo delovno silo; poziva EESO, naj okrepi službo za notranjo revizijo in razširi področje revizijskih preiskav;

27.  poziva EESO, naj v svoja letna poročila o dejavnostih, v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov, vključi rezultate in posledice zaključenih primerov Evropskega urada za boj proti goljufijam, v katerih so se preiskovali institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

28.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih EESO priloži njegova nepremičninska politika, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

29.  vztraja, da je treba izboljšati vidnost EESO s krepitvijo primerne informacijske in komunikacijske politike.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Odbor regij
PDF 259kWORD 82k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VII – Odbor regij (2014/2083(DEC))
P8_TA(2015)0127A8-0105/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0152/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2015),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VII – Odbor regij (2014/2083(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VII – Odbor regij,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo OI/1/2014/PMC o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju novih pravil za zaščito prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 7. maja 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0105/2015),

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2013 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Odbora regij (v nadaljnjem besedilu: odbor);

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, ni bilo pomembnih napak;

3.  ugotavlja, da je bil odboru za leto 2013 odobren proračun v znesku 87 373 000 EUR (v letu 2012 pa 86 503 000 EUR), od tega 84 800 000 EUR odobritev za prevzem obveznosti s stopnjo uporabe 97 %; obžaluje, da se je stopnja uporabe v letu 2013 zmanjšala, saj je v letu 2012 znašala 98,2 %;

4.  vendar poudarja, da je proračun odbora zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške; je seznanjen s pojasnilom odbora glede zmanjšanja stopnje uporabe;

5.  poudarja, da razlogi, ki so privedli do nepričakovane sodbe o prilagoditvi plač, zaradi dogovora o novih kadrovskih predpisih v letu 2014 ne obstajajo več;

6.  pozdravlja letno poročilo o subsidiarnosti za leto 2013, ki vsebuje pregled dejavnosti odbora med letom za spremljanje subsidiarnosti; meni, da je poročilo pomembno orodje za zakonodajno delo Parlamenta; prosi za primerno obveščanje o objavi takšnih poročil in za to, da se takšna poročila posredujejo sozakonodajalcema;

7.  je seznanjen z oblikovanjem nove politične skupine (ECR) v odboru in z omejenim finančnim vplivom njenega oblikovanja v letu 2013; pozdravlja informacije, predložene v letnem poročilu o dejavnostih, o političnih dejavnostih odbora in zahteva, da se ga še naprej obvešča o projektih in o proračunskih posledicah sprejetih ukrepov;

8.  je seznanjen s sodelovanjem med odborom in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, zlasti v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

9.  je zadovoljen, da služba za proračun odbora priporočila in zahteve Odbora Parlamenta za proračunski nadzor evidentira in vnaša v osrednjo bazo podatkov ter da redno spremlja napredek pri izvrševanju; z zadovoljstvom pozdravlja ustanovitev odbora v okviru notranje revizije, ki ga sestavlja pet članov in zunanji strokovnjak, dejstvo, da se priporočila Računskega sodišča in Evropskega parlamenta doslej upoštevajo;

10.  pozdravlja nov sistem za pripravo proračuna na osnovi dejavnosti, ki ga je odbor vzpostavil, saj je bolj prilagojen posebnim značilnostim manjših institucij, kar bo lahko omogočilo celovitejši pregled nad stroški in predvidenimi dejavnostmi; poziva odbor, naj oceni koristi, ki jih prinaša uporaba novega sistema;

11.  je seznanjen s sporazumom o sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO), odborom in Parlamentom, ki je bil končno podpisan 5. februarja 2014 in je povzročil premestitev velikega števila osebja odbora v novo Službo Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS); pričakuje, da bo izvajanje tega sporazuma uravnoteženo, da bo enakovredno koristilo trem institucijam in pozitivno prispevalo k nadaljnji racionalizaciji virov; vse institucije poziva, naj po prvem letu sodelovanja pripravijo individualne ocene učinka tega sporazuma z vidika človeških virov, odhodkov, sinergij, dodane vrednosti in vsebin;

12.  je seznanjen s tem, da se potreba po prevodih v primerjavi z letom 2012 zmanjšala za 19,1 %; ugotavlja pa tudi, da se je produktivnost notranje prevajalske službe prav tako zmanjšala;

13.  je seznanjen z namero odbora, da racionalizira zahteve za prevode in standardizira nekatere vrste dokumentov; podpira to pobudo in želi biti v celoti obveščen o njenem izvajanju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil v skladu s sporazumom o sodelovanju del notranjih prevajalcev odbora premeščen v novo Službo Evropskega parlamenta za raziskave (ERPS); poziva odbor, naj izvede posebno študijo učinka tega zmanjšanja na kakovost in učinkovitost svoje prevajalske službe;

14.  ugotavlja, da je bil dosežen dogovor z drugimi institucijami o metodologiji za izračun in primerjavo stroškov prevajanja in drugih kazalnikov; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o izvajanju skupno dogovorjene metodologije;

15.  meni, da je treba v času krize in splošnih proračunskih rezov zmanjšati stroške dejavnosti zunaj uradnih prostorov za osebje institucij Unije, te pa bi morale v čim večji meri potekati v prostorih institucij, saj dodana vrednost teh sej ne opravičuje tako visokih stroškov;

16.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor v letno poročilo o dejavnostih za leto 2013 vključil informacije o neuporabljenih storitvah tolmačenja; meni, da je pozitivno, da se je delež neuporabljenih storitev tolmačenja s 3,23 % leta 2012 zmanjšal na 2,51 % leta 2013; meni, da je to stopnjo mogoče še zmanjšati, in poziva odbor, naj bolje načrtuje svoje sestanke;

17.  ugotavlja, da je uporaba orodja za videokonference še vedno omejena; je seznanjen, da se uvajajo ukrepi, ki naj bi njihovo uporabo razširili; želi biti obveščen o napredku v zvezi s tem;

18.  priporoča, naj odbor še naprej izpopolnjuje redno preverjanje proračunskih prihrankov, ki jih omogoča izvajanje novega sporazuma o upravnem sodelovanju z EESO; zahteva podrobne informacije o rezultatih tega sodelovanja;

19.  ugotavlja, da bo naslednji vmesni pregled tega novega sporazuma o sodelovanju primeren trenutek za oceno tega sporazuma in odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti;

20.  zahteva podrobne informacije o rezultatih vmesnega pregleda in pričakuje, da bo to ocenjevanje vključevalo tudi skupno oceno proračunskih prihrankov, ki so bili rezultat sporazuma o sodelovanju;

21.  vztraja, da je treba izboljšati prepoznavnost odbora s krepitvijo primerne informacijske in komunikacijske politike;

22.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih v odboru primanjkuje žensk (67 % – 33 %); poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnovesje čim prej odpravili;

23.  poziva odbor, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih je bila predmet preiskave institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

24.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika odbora, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

25.  čestita odboru za dosledno kakovost letnih poročil o dejavnostih in za zagotavljanje celovitega letnega poročila o vplivu, ki je pomembno orodje za ocenjevanje njegovega dela; je zadovoljen, da letno poročilo o dejavnostih vsebuje izčrpno razpredelnico vseh človeških virov, s katerimi razpolaga odbor.

26.  poudarja, da so člani odbora demokratično potrjeni lokalni in regionalni predstavniki, ki izvajajo politične dejavnosti; verjame, da bi zato morala zanje veljati ista pravila kot za druge nacionalne ali evropske politike, kadar gre za njihov dostop do Komisije in njenih služb;

27.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejetju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva odbor, naj ta pravila začne izvajati brez odlašanja;

28.  opozarja, da se odbor od leta 2003 spoprijema z istim primerom prijave nepravilnosti; izpostavlja velike stroške za davkoplačevalce Unije in škodo, ki jo je utrpel prijavitelj nepravilnosti; zahteva, da Odbor regij takoj izvrši sklepe iz sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 7. maja 2013 in dejanjem tožnika prizna legitimnost ter končno zaključi zadevo;

29.  poudarja, da Parlament ne bo trpel slabega ravnanja s prijavitelji nepravilnosti v svojih vrstah, kot tudi ne v drugih institucijah Unije, in ponovno izraža svojo popolno zavezanost duhu in črki zakonov na področju zaščite prijaviteljev nepravilnosti.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski varuh človekovih pravic
PDF 255kWORD 77k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (2014/2084(DEC))
P8_TA(2015)0128A8-0115/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0153/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0115/2015),

1.  podeli razrešnico Evropskemu varuhu človekovih pravic glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (2014/2084(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0115/2015),

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2013 navedlo, da ni ugotovilo znatnih pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega varuha človekovih pravic (v nadaljevanju: varuh);

2.  poudarja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, ni bilo pomembnih napak;

3.  poudarja, da je varuhov proračun povsem upravne narave in da je v letu 2013 znašal 9 731 371 EUR (9 516 500 leta 2012), pri čemer je bilo 7 567 371 EUR dodeljenih naslovu 1 (odhodki, povezani z osebjem, ki dela za institucijo), 1.606.700 EUR naslovu 2 (stavbe, oprema in razni odhodi iz poslovanja), 557 300 EUR pa naslovu 3 (odhodki za posebne naloge, ki jih izvaja institucija);

4.  ugotavlja, da je bilo od vseh sredstev 98,20 % porabljenih za prevzem obveznosti (98,30 % v letu 2012), 91,82 % pa za plačila (88,69 % v letu 2012), pri čemer je stopnja uporabe sredstev znašala 98,20 % (95,88 % v letu 2012); pozdravlja v letu 2013 dosežene rezultate;

5.  je seznanjen z nadaljnjimi izboljšavami finančnega načrtovanja in spremljanja; poziva, naj se ta prizadevanja nadaljujejo tudi v naslednjih proračunskih letih;

6.  podpira varuhov letni načrt upravljanja za leto 2013, ki vključuje ključne kazalnike uspešnosti za merjenje uspešnosti urada pri doseganju njegovih ciljev;

7.  je seznanjen s tem, da želi varuh še naprej izboljševati sistem za pravočasno spremljanje in nadzor postopkov zaposlovanja in oddaje javnih naročil; podpira varuha, naj tudi v prihodnje spremlja upravljanje nadomestil in izboljša stopnjo učinkovitosti;

8.  ugotavlja, da si varuh človekovih pravic stalno prizadeva izboljšati finančno načrtovanje, da bi zagotovil čim bolj učinkovito izvrševanje proračuna;

9.  poziva varuha, naj neporabljeni delež storitev tolmačenja, zahtevanih v tem letu, vključi v naslednje letno poročilo o dejavnostih;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da med institucijami Unije obstajajo velikanske razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter tudi ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; ugotavlja, da v ta namen delovna skupina znova vzpostavi sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, na katerih je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami okrepiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina tudi prizadevati za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala svoje ugotovitve predstaviti pred koncem leta 2015; poziva vse institucije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

11.  je seznanjen z zaključki notranjega revizorja, navedenimi v revizijskem poročilu za leto 2013, da so sistemi notranjega upravljanja in nadzora učinkoviti in uspešni in da so bile vse še odprte zadeve zaključene;

12.  pozdravlja dejstvo, da je bil cilj, zaključiti 70 % primerov v manj kot enem letu, presežen leta 2013; ugotavlja pa, da delež preiskav, zaključenih v 18 mesecih, še zmeraj ne dosega cilja, ki ga je zastavil varuh, čeprav se je povečal z 79 % na 81%; meni, da je cilj 90 % realističen in ga je mogoče uresničiti; pričakuje, da bo varuh leta 2014 dosegel ta cilj in da bo te rezultate podrobno navedel v letnem poročilu o dejavnostih; pozdravlja začetek posebnih preiskav na lastno pobudo in prosi, da se ga obvešča o začetnih rezultatih teh preiskav;

13.  je zadovoljen, da je Evropska fundacija za upravljanje kakovosti varuhu leta 2012 podelila vrhunsko priznanje za zavezanost odličnosti in pozdravlja dejstvo, da je bil odličen, produktiven odnos s fundacijo ohranjen v letu 2013;

14.  opozarja na visoko raven porabe za dogodke zunaj prostorov varuha, konference in podobne dogodke za osebje urada varuha človekovih pravic v letu 2013, ki je bila občutno višja kot v drugih institucijah; meni, da se morajo v času krize in splošnih proračunskih rezov stroški za seje zunaj prostorov za zaposlene institucij Unije zmanjšati, saj bi te morale potekati, če je mogoče, na sedežih institucij, saj dodana vrednost, ki iz tega izhaja, ne opravičuje tako visokih stroškov;

15.  pozdravlja dejstvo, da je bila za Evropsko varuhinjo človekovih pravic izvoljena ženska; kljub temu je zaskrbljen zaradi premajhnega števila žensk na vodilnih mestih v uradu varuhinje; poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to ravnovesje čim prej odpravili;

16.  meni, da bi moral varuh še naprej stremeti k dosledni kakovosti v letnem poročilu o dejavnostih in pripraviti celovito letno poročilo o vplivu, ki je pomembno orodje za ocenjevanje njegovega dela;

17.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih varuha priloži njegova nepremičninska politika, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

18.  poziva varuha, naj v svoja letna poročila o dejavnostih, v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in varstvu podatkov, vključi rezultate in posledice zaključenih primerov OLAF-a, v katerih so se preiskovali institucija ali posamezniki, ki so delali zanjo;

19.  popolnoma soglaša s politiko preglednosti, ki jo zagovarja Urad evropskega varuha človekovih pravic, in poziva k uvedbi postopka za vnaprejšnje ocenjevanje morebitnega vpliva določenih publikacij, da se jih objavi skupaj z obrazložitvenim poročilom in se tako izogne njihovi pristranski uporabi; poudarja, da bi moral ta postopek začeti izvajati Evropski varuh človekovih pravic v sodelovanju z nadzornikom, Komisijo in institucijo, ki jo publikacija zadeva;

20.  poudarja, da je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013 sprejeto na plenarnem zasedanju 15. januarja 2015(7), in je seznanjen z ugotovitvami, navedenimi v navedenem poročilu.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.


Razrešnica za leto 2013: splošni proračun EU - Evropski nadzornik za varstvo podatkov
PDF 257kWORD 80k
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (2014/2085(DEC))
P8_TA(2015)0129A8-0118/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8-0154/2014)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0118/2015),

1.  podeli razrešnico Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (2014/2085(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic OI/1/2014/PMC z dne 26. februarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0118/2015),

1.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da pri plačilih za upravne in druge odhodke Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) v letu, ki se je končalo 31. decembra 2013, ni bilo pomembnih napak ter da so bili pregledani nadzorni in kontrolni sistemi za upravne in druge odhodke učinkoviti;

2.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2013 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila nadzornika;

3.  ugotavlja, da je skupni dodeljeni proračun nadzornika v letu 2013 znašal 7 661 409 EUR (leta 2012 je znašal 7 624 090 EUR) in da je bila stopnja izvrševanja 84,7 % (leta 2012: 83,2 %); meni, da gre za pozitiven razvoj, in poziva k dodatnim prizadevanjem za izboljšanje stopnje izvrševanja;

4.  poudarja, da gre pri proračunu nadzornika v celoti za upravni proračun; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odhodkov za zaposlene v instituciji 93,41-odstotna (naslov 1) in da delež odhodkov za stavbe, opremo in odhodke, povezane z delovanjem institucije, znaša 99,14 % (naslov 2);

5.  je seznanjen s tem, da želi nadzornik še naprej izboljševati sistem za pravočasno spremljanje in nadzor postopkov zaposlovanja in oddaje javnih naročil; podpira nadzornika pri nadaljnjem spremljanju upravljanja nadomestil in izboljševanju ravni učinkovitosti;

6.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je nadzorna revizija, ki jo je junija 2013 izvedla služba za notranjo revizijo nadzornika, omogočila zaključek večine ukrepov in priporočil, predlaganih na področju upravnih postopkov in je pripeljala do ugotovitve, da 31. decembra 2013 ni bilo posebnega priporočila;

7.  je seznanjen z dejstvom, da izvajanje priporočila glede zaščite podatkov iz pritožb še ni bilo zaključeno v trenutku nadzorne revizije iz junija 2013 zaradi zamude pri vzpostavljanju sistema vodenja primerov (Case Management System, CMS); ugotavlja, da bi bilo treba to priporočilo izvesti v celoti med letom 2014, saj je CMS operativen že od oktobra 2013;

8.  je seznanjen z dejstvom, da odredbodajalec meni, da je stopnja vpeljanega upravljanja in nadzora primerna in se izboljšuje, in da se v času priprave letnega poročila o dejavnostih za leto 2013 ni pripetila nobena večja napaka in da ni potreben noben pridržek glede predhodnega preverjanja;

9.  poudarja, da so se z Lizbonsko pogodbo povečale pristojnosti nadzornika, saj se je varstvo podatkov razširilo na vsa področja politik Unije; ugotavlja, da v Svetu še zmeraj potekajo razprave o novem pravnem okviru za varstvo podatkov (Komisija ga je predlagala 25. januarja 2012);

10.  ugotavlja, da je bil v proračun nadzornika dodan nov naslov III, ki omogoča ustanovitev neodvisnega sekretariata za nov Evropski odbor za varstvo podatkov; potrjuje, da naslov do sprejetja pravnega okvira ne bo vseboval sredstev;

11.  je seznanjen s tem, da je bilo pred kratkim odobreno novo orodje, analiza stroškov po dejavnosti, katerega cilj je povečati učinkovitost pri dodeljevanju sredstev in se bo začelo uporabljati v letu 2015;

12.  želi, da se ga obvesti o proračunskih posledicah reorganizacije sekretariata nadzornika;

13.  poudarja, da je služba Komisije za notranjo revizijo ugotovila, da so bile po zadnji oceni tveganja leta 2011 opravljene precejšnje izboljšave; poziva nadzornika, naj si še naprej prizadeva obravnavati preostala nerešena priporočila;

14.  ugotavlja, da je bil v novih prostorih nadzornika nameščen sistem za videokonference; želi, da se ga obvesti o številu sestankov, pri katerih se je v letu 2013 uporabil ta sistem;

15.  v celoti podpira oblikovanje ključnih kazalnikov uspešnosti, s katerimi bi ocenili učinkovitost uporabe virov; poziva nadzornika, naj v letno poročilo o dejavnostih še naprej vključuje pregled stanja;

16.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika nadzornika, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

17.  ponavlja zahtevo iz lanskega leta, naj nadzornik priloži izčrpno tabelo vseh človeških virov, ki jih ima na razpolago, razdeljeno po razredu, spolu in narodnosti; ugotavlja, da bi bilo treba tabelo samodejno priložiti poročilu o letnih dejavnostih institucije;

18.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih primanjkuje žensk; poziva k uvedbi načrta enakih možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnovesje čim prej odpravili;

19.  meni, da je treba stroške sej zunaj uradnih prostorov za osebje institucij Unije v času krize in splošnih proračunskih rezov zmanjšati, in bi morale v čim večji meri potekati na samem sedežu institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

20.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstajajo med institucijami Unije velikanske razlike v stroških prevajanja; zato medinstitucionalno delovno skupino za prevajanje poziva, naj ugotovi vzroke zanje in predlaga rešitve, s katerimi bi odpravili obstoječe neravnovesje ter ob polnem spoštovanju kakovosti in jezikovne raznolikosti uskladili stroške prevajanja; ugotavlja, da v ta namen delovna skupina znova vzpostavi sodelovanje med institucijami, da bi izmenjale najboljšo prakso in rezultate ter opredelile področja, na katerih je mogoče sodelovanje ali sporazume med institucijami okrepiti; ugotavlja, da bi si morala delovna skupina tudi prizadevati za oblikovanje enotne metodologije predstavitve stroškov prevajanja za vse institucije in tako poenostaviti njihovo analizo in primerjavo; ugotavlja, da bi morala delovna skupina svoje ugotovitve predstaviti pred koncem leta 2015; poziva vse institucije, naj aktivno sodelujejo pri delu medinstitucionalne delovne skupine; pri tem opozarja, da je spoštovanje večjezičnosti v institucijah Unije temeljnega pomena, da se vsem državljanom Unije zagotovijo enaka obravnava in možnosti;

21.  popolnoma soglaša s politiko preglednosti, ki jo zagovarja Urad evropskega varuha človekovih pravic, in poziva k vpeljavi postopka za vnaprejšnje ocenjevanje morebitnega vpliva določenih publikacij, da se jih objavi skupaj z obrazložitvenim poročilom in se tako izogne njihovi pristranski uporabi; poudarja, da bi moral ta postopek začeti izvajati Evropski varuh človekovih pravic v sodelovanju z nadzornikom, Komisijo in institucijo, ki jo publikacija zadeva;

22.  je zaskrbljen zaradi zamude pri sprejemanju internih pravil za prijavljanje nepravilnosti; poziva nadzornika, naj ta pravila začne izvajati brez odlašanja;

23.  pozdravlja, da je nadzornik pri pripravi svoje strategije za 2013–2014 sledil priporočilom Parlamenta iz resolucij o razrešnici za leti 2010 in 2012 ter da je izvajanje te strategije obrodilo pozitivne rezultate;

24.  v splošnem meni, da bi se moral nadzornik ob upoštevanju proračunskega načela enoletnosti bolj osredotočiti na načelo dobrega finančnega poslovodenja, in sicer gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti pri porabi sredstev za izvajanje svojih pristojnosti.

(1) UL L 66, 8.3.2013.
(2) UL C 403, 13.11.2014, str. 1.
(3) UL C 398, 12.11.2014, str. 1.
(4) UL C 403, 13.11.2014, str. 128.
(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.


Razrešnica za leto 2013: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
PDF 363kWORD 114k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor (2014/2139(DEC))
P8_TA(2015)0130A8-0070/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–  ob upoštevanju letnih poročil(1) Računskega sodišča o zaključnem računu posameznih decentraliziranih agencij za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(5), zlasti člena 110,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0070/2015),

A.  ker ta resolucija za vsak organ iz člena 208 Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 110 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in členom 3 Priloge V Poslovnika Evropskega parlamenta;

B.  ker se je število agencij v zadnjem desetletju občutno povečalo, s treh leta 2000 na 32 leta 2013,

1.  znova opozarja na pomen dela, ki ga opravljajo agencije, in njegovih neposrednih posledic za vsakodnevno življenje državljanov Unije, na samostojnost agencij, zlasti regulativnih in tistih, katerih naloga je neodvisno zbiranje informacij; spominja, da so bile agencije ustanovljene predvsem zato, da bodo izvajale neodvisne tehnične in znanstvene ocene; poudarja, da je naloga decentraliziranih agencij pomagati Komisiji pri izvajanju politik Unije v imenu Unije; poziva Komisijo in mrežo agencij Unije (v nadaljnjem besedilu: mreža), naj izboljšata svojo komunikacijsko politiko, da bodo lahko agencije uspešno komunicirale z državljani ter jih obveščale o svoji storilnosti in dosežkih;

2.  priznava vlogo, ki jo imajo agencije pri podpiranju politik Unije; poziva k širši uporabi njihovega strokovnega znanja in zmogljivosti v ustreznih fazah političnega procesa evropskega semestra; poudarja, da agencije prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

3.  priznava, da je bilo na področju svobode, varnosti in pravice ustanovljenih veliko agencij, vendar opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in na njihov neposredni vpliv na vsakodnevno življenje državljanov; poudarja, da so bile vse nove agencije ustanovljene zaradi realnih potreb; ugotavlja, da so nekatere agencije s področja svobode, varnosti in pravice operativne in da je izvrševanje njihovega proračuna odvisno tudi od zunanjih dejavnikov;

4.  meni, da razprava o osnutkih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih prispeva k temu, da ti programi in strategije ustrezajo dejanskim političnim prednostnim nalogam;

5.  iz povzetka rezultatov letnih revizij evropskih agencij in drugih organov za leto 2013, ki ga je pripravilo Računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: povzetek Računskega sodišča), ugotavlja, da je proračun agencij v letu 2013 znašal približno 2 milijardi EUR, kar je 25 % več kot v letu 2012 in predstavlja približno 1,4 % splošnega proračuna Unije; ugotavlja, da je to povečanje v glavnem posledica ustanavljanja novih agencij in uvajanja novih nalog za nekatere agencije; na podlagi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da agencije zaposlujejo približno 6500 rednih in začasnih uslužbencev, kar je 14 % vseh uradnikov Unije, ki jih dopušča splošni proračun Unije; ugotavlja še, da za agencije dela tudi približno 2900 pogodbenih in napotenih delavcev;

6.  opominja, da agencije za ugled Unije pomenijo veliko tveganje, saj močno vplivajo na oblikovanje politik in odločanje ter izvajanje programov na področjih, ki so bistvena za evropske državljane;

7.  ugotavlja, da načelo stroškovne učinkovitosti velja tudi za agencije ter da bi morale dokazati, da poslujejo učinkovito, in poskrbeti, da bodo državljani dobro obveščeni o rezultatih njihovih dejavnosti; poziva mrežo, naj organ za podelitev razrešnice izčrpno obvešča o uporabi in dodani vrednosti skupnih načel in priročnikov o sistemih in okvirih za merjenje uspešnosti, večletnih in letnih programskih dokumentih, ključnih kazalnikih uspešnosti ter orodjih za poročanje in ocenjevanje;

Skupni pristop in časovni načrt Komisije

8.  spominja, da so Parlament, Svet in Komisija julija 2012 sprejeli skupni pristop za decentralizirane agencije (v nadaljnjem besedilu: skupni pristop), politični dogovor v zvezi s prihodnjim upravljanjem in reformo agencij; je seznanjen, da je Komisija odgovorna za spremljanje tega sporazuma in nadaljnje ukrepanje;

9.  pozdravlja časovni načrt Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt), predstavljen decembra 2012, in poziva vse udeležene strani, naj še naprej uresničujejo v njem izražene zamisli; ugotavlja, da je Komisija v časovni načrt vključila podroben načrt nadaljnjega ukrepanja na osnovi skupnega pristopa in navedla 90 vprašanj, v zvezi s katerimi bi morali ukrepati vsi udeleženi akterji;

10.  je seznanjen s poročilom Komisije o napredku pri uresničevanju skupnega pristopa, njenim programom za leto 2013 in prihodnost ter njenimi prizadevanji v sodelovanju z decentraliziranimi agencijami, ki so omogočila doseženi napredek; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so bili v revidirani finančni uredbi(6) pojasnjeni načini dela in vloga služb za notranjo kontrolo in notranjo revizijo v agencijah, odobrava pa tudi smernice za strategijo agencij za preprečevanje goljufij, ki jih je pripravil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);

11.  je seznanjen z informacijami mreže, da so agencije precej napredovale pri izvajanju ukrepov, predvidenih v skupnem pristopu; prav tako ugotavlja, da je v skladu z anketo, ki jo je mreža izvedla med agencijami, za katere časovni načrt velja, delež dokončanih ukrepov iz časovnega načrta, ki so bili naloga agencij, znašal 96 %;

12.  je seznanjen, da so službe Komisije oblikovale standardne določbe, ki vključujejo ustrezne pravne določbe v skladu z načeli, dogovorjenimi v skupnem pristopu, pa tudi druge določbe, ki so običajno del ustanovitvenih aktov agencij; ugotavlja, da se te standardne določbe uporabljajo kot referenca pri ustanavljanju novih agencij ali reviziji obstoječih ustanovitvenih aktov;

13.  ugotavlja, da je Komisija na osnovi prispevka agencij sestavila smernice s standardnimi določbami za sporazume o sedežu med decentraliziranimi agencijami in gostiteljskimi državami članicami; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da deset agencij še vedno ni sklenilo sporazuma o sedežu; poziva agencije, naj prednostno in uspešno sklepajo sporazume o sedežih, da bi zmanjšale stroške in povečale učinkovitost; boji se, da bi neobstoj sporazumov o sedežu lahko imel resne posledice za zaposlene v agencijah, in poziva države članice, naj sporazume sklenejo pred začetkom naslednjega postopka podelitve razrešnice;

14.  meni, da je treba temeljito oceniti možnost združitve agencij, ki opravljajo podobne naloge, ne samo zato, da bi preprečili tratenje virov, temveč da bi ustvarili kritično maso, ki omogoča dejansko učinkovitost agencij;

15.  potrjuje, da je Komisija izboljšala storitve za agencije, tako v obliki splošnih kot posebnih priporočil, in sicer na osnovi informacij in predlogov mreže; ugotavlja, da so v časih, ko so finančni in kadrovski viri omejeni, te izboljšave omogočile, da se skrbno preučijo možni strukturni ukrepi za racionalizacijo delovanja agencij; poudarja, da so ti ukrepi že prinesli rezultate, na primer souporabo storitev med agencijami, in slednje spodbuja, naj ta prizadevanja nadaljujejo;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

16.  ponavlja, da je načelo enoletnosti poleg enotnosti in ravnotežja eno od treh temeljnih računovodskih načel, ki so nujna za učinkovito izvrševanje proračuna Unije; ugotavlja, da decentralizirane agencije tega načela včasih ne spoštujejo v celoti; poziva agencije, naj omejijo napake v zvezi s tem;

17.  na osnovi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da je visoka stopnja prenosov proračunskih sredstev, za katera so bile obveznosti že prevzete, v naslednje leto še vedno najpogostejša težava pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, s katero se je otepalo kar 24 agencij; priznava, da je visoka stopnja prenosov v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti;

18.  je seznanjen, da je Računsko sodišče v sedmih primerih vseeno zasledilo, da je bil velik del sredstev, prenesenih v naslednje leto, storniran; ugotavlja, da je to dokaz, da so bila odobrena sredstva prenesena v naslednje leto zaradi previsoko ocenjenih potreb ali da niso bila upravičena iz kakega drugega razloga; poziva agencije, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, zlasti začnejo izvajati boljše postopke proračunskega načrtovanja, da bi preprečile nadaljnje prenose, pri tem pa se osredotočijo zlasti na agencije, ki so sredstva, prenesena iz prejšnjega leta, stornirale;

19.  je seznanjen, da je Komisija 30. septembra 2013 sprejela novo okvirno finančno uredbo, da bi poenostavila pravila, ki se uporabljajo za agencije;

20.  ugotavlja, da Komisija sodeluje z agencijami pri pripravi smernic za programski dokument, ki vsebuje letni in večletni sestavni del, pa tudi pri pripravi predloge za konsolidirana letna poročila o dejavnostih, prilagojena zahtevam nove okvirne finančne uredbe, da bi zagotovila večjo skladnost in primerljivost dokumentacije, ki jo sestavijo agencije;

21.  ugotavlja, da okvirna finančna uredba določa, da je treba konsolidirano letno poročilo o dejavnostih do 1. julija poslati Komisiji, Računskemu sodišču in organu za podelitev razrešnice, ki združi informacije iz tega poročila, poročil o notranji in zunanji reviziji ter finančnih poročil, kot je zahtevala prejšnja okvirna finančna uredba; ugotavlja, da se poročila o razrešnici še vedno pripravljajo ločeno zaradi njihove posebne narave in naslovnikov začasnih računovodskih izkazov;

22.  obžaluje, da je moralo Računsko sodišče za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter agencijo Frontex izdati mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi; je zaskrbljen zaradi velikega števila pripomb (97) Računskega sodišča, ki se nanašajo na 35 agencij; poziva mrežo, naj poskrbi, da bodo agencije na osnovi ugotovitev Računskega sodišča sprejele vse potrebne ukrepe;

Sodelovanje med agencijami – skupne storitve in sinergije

23.  izraža dvome o lokaciji agencij, saj so številne oddaljene od drugih evropskih institucij; meni, da geografska razdalja ni potrebna za ohranjanje neodvisnosti agencij, prav tako ne preprečuje neželenih vplivov Komisije in držav članic, v vseh primerih pa povzroča dodatne potne stroške in otežuje izkoriščanje sinergij, kot bi bila na primer centralizirana uprava in finančne službe za več agencij;

24.  ugotavlja, da so vse agencije pregledale svoje notranje upravne postopke v skladu s prejšnjimi priporočili organa za podelitev razrešnice; ugotavlja tudi, da je več agencij že izvedlo oceno rednih postopkov v skladu s standardom ISO (ISO 9001), njihovi oddelki za kakovost in notranjo revizijo pa so izvedli revizije; je seznanjen, da so nekatere agencije že najele svetovalce, da bi ocenili njihove notranje upravne postopke;

25.  pozdravlja dejstvo, da okvirna finančna uredba omogoča skupno rabo ali selitev storitve, če je mogoče s tem zmanjšati stroške; spominja, da agencije že iščejo sinergije, da izmenjujejo najboljšo prakso in souporabljajo službe, da bi poslovale čim bolj učinkovito in čim bolje izkoristile svoje vire; ugotavlja, da je sodelovanje med agencijami že tesnejše in da se bo v prihodnjih letih še poglabljalo, kar jim bo omogočilo, da bodo še naprej uresničevale svoje cilje; je seznanjen, da jih je 82 % že podpisalo memorandum o soglasju z drugimi agencijami; poziva jih, naj še krepijo že uveljavljeno sodelovanje in skupne storitve; poziva agencije, naj proaktivno iščejo načine za tesnejše medsebojno sodelovanje, da bi povečale uspešnost in učinkovitost svojega dela;

26.  je seznanjen s trditvijo agencij, da je bilo ustvarjeno orodje za spletno komunikacijo, ki služi kot platforma za izmenjavo informacij, znanja in primerov najboljše prakse med agencijami, vsebuje podatkovno zbirko skupnih storitev na različnih področjih in navaja nove pobude; je seznanjen, da je sodelovanje med agencijami na njihovih specializiranih področjih vse tesnejše in da naj bi jih v bližnji prihodnosti 65 % uresničilo nove pobude in podpisalo memorandume o soglasju z drugimi agencijami;

Uspešnost

27.  pozdravlja dejstvo, da je bil dosežen dogovor o skupnih načelih za uspešno in učinkovito v rezultate usmerjeno upravljanje, pa tudi o skupnih smernicah za sisteme merjenja uspešnosti, večletne in letne programske dokumente ter orodja za poročanje in ocenjevanje; poudarja, da je pomembno, da mreža postane članica nove medinstitucionalne delovne skupine za uspešnost, da se bo zavzemala za enotno razlago koncepta dobre in izboljšane uspešnosti; poziva Računsko sodišče, naj oceno uspešnosti in rezultatov agencij pripravi še pravočasno za pregled večletnega finančnega okvira v letu 2016;

28.  meni, da je vse večja osredotočenost poročil na uspešnost in dosežene rezultate pozitivna; poziva k nadaljnjim izboljšavam sistema poročanja, da bi povečali demokratično odgovornost agencij;

Upravljanje človeških virov

29.  je seznanjen, da je Komisija julija 2013 sprejela sporočilo(7) o uvedbi načrtovanja človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020, da bi bili viri usklajeni z omejitvami, ki jih v zvezi s tem postavlja večletni finančni okvir 2014–2020;

30.  je seznanjen z navedbo mreže, da je večina agencij v svojih večletnih načrtih kadrovske politike že predvidela – čeprav z velikimi težavami – zahtevano zmanjšanje števila zaposlenih za 5 %; obžaluje, da je Komisija ustvarila dodatno rezervo za prerazporeditev, kamor je uvrstila 5 % vseh delovnih mest, s čimer je agencije prisilila k dodatnemu krčenju kadrovskih načrtov, ki presega dogovorjeni petodstotni cilj;

31.  je seznanjen s podatki mreže, da se nekatere agencije že soočajo z resnimi težavami pri izvajanju svojih nalog z omejenimi viri, ki jih imajo na voljo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bodo agencije zelo težko zagotavljale enako kakovost dela, če se bo zmanjševanje števila delovnih mest nadaljevalo, saj jim Unija nalaga vse številnejše naloge in odgovornosti; poziva Komisijo, naj znova preuči svoj načrt za dodatno zmanjšanje števila zaposlenih in ga prilagodi delovnim obremenitvam in potrebam po virih posameznih agencij;

32.  opominja na stališče Parlamenta v proračunskem postopku, da za osebje, ki prejema dohodek, ki se financira s pristojbinami industrije in se torej ne financira iz proračuna Unije, ne bi smelo veljati 1-odstotno letno zmanjšanje, ki ga nalaga Unija; meni, da bi morala Komisija v tem smislu razlikovati med agencijami, ki se v glavnem financirajo iz proračuna Unije, in tistimi, ki jih večinoma financira industrija, ki morajo biti sorazmerne s stroški storitev agencij, ter za slednje predlagati drugačen okvir;

33.  na splošno meni, da je treba uvesti izboljšave pri postopkih zaposlovanja, med drugim glede njihove preglednosti;

34.  ugotavlja, da se je mreža dogovorila o ustanovitvi medagencijske skupine preiskovalcev, ki bodo izvajali disciplinske preiskave; je seznanjen, da bodo kandidati, ki jih bodo predlagale agencije, sodelovali v posebnem usposabljanju v ta namen, ki ga bo izvajal preiskovalni in disciplinski urad Komisije;

Sodelovanje mreže s Parlamentom

35.  je zadovoljen s sodelovanjem mreže s pristojnim parlamentarnim odborom in ugotavlja, da so bili direktorji agencij, s katerimi je odbor v okviru postopka podelitve razrešnice navezal stike, na voljo in pripravljeni sodelovati; poziva mrežo in posamezne agencije, naj pogosteje komunicirajo in tesneje sodelujejo s Parlamentom, ne samo med postopkom razrešnice;

Navzkrižja interesov in preglednost

36.  ugotavlja, da je Komisija v skladu s časovnim načrtom decembra 2013 objavila smernice za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov v decentraliziranih agencijah EU (v nadaljevanju: smernice); je seznanjen, da te smernice vsebujejo določbe o objavi izjav o interesih članov upravnega odbora, izvršnih direktorjev, strokovnjakov v znanstvenih odborih in drugih podobnih organih ter zaposlenih; ugotavlja še, da so smernice jasen zgled za pravilnike, ki jih sprejemajo agencije; je seznanjen, da je več agencij izdalo ali posodobilo pravilnike o preprečevanju in obvladovanju navzkrižij interesov, da bi se uskladile s smernicami;

37.  ugotavlja, da smernice za agencije niso pravno zavezujoče, in poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče z njimi skleniti bolj zavezujoče sporazume, da bi prispevali k preglednosti in preprečili navzkrižje interesov;

38.  je seznanjen s trditvijo agencij, da je zaupanje državljanov Unije v evropske institucije, agencije in organe zanje izjemno pomembno; ugotavlja, da so uvedle številne konkretne ukrepe in orodja, da bi ustrezno obravnavale tveganje dejanskih in domnevnih navzkrižij interesov; ugotavlja, da je 88 % agencij že sprejelo ustrezne pravilnike za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov, v preostalih 12 % pa postopek še poteka; ugotavlja, da pravilniki 81 % agencij veljajo tudi za napotene nacionalne strokovnjake ter zunanje sodelavce in začasne uslužbence;

39.  vseeno ugotavlja, da imajo številne agencije še vedno težave pri izvajanju svoje politike neodvisnosti, zlasti kar zadeva imenovanje članov strokovnih skupin ter znanstvenih komisij in odborov; agencijam priporoča, da to vprašanje rešujejo skupaj s Komisijo, pri tem pa upoštevajo tudi priporočila evropske varuhinje človekovih pravic iz preiskave na lastno pobudo (OI/6/2014/NF), ki se je začela 12. maja 2014, predstavljena v pismu Komisiji v zvezi s sestavo njenih strokovnih skupin;

40.  je seznanjen, da je 61 % agencij na svojih spletnih mestih že objavilo življenjepise in izjave o interesih članov upravnega odbora, vodstvenih kadrov ter zunanjih in internih strokovnjakov; ugotavlja, da so preostale agencije potrdile, da bodo te informacije objavile po sprejetju popravljenih pravilnikov, in pričakuje, da bodo da bodo obe nalogi opravile brez nepotrebnega odlašanja;

41.  ugotavlja, da napoteni nacionalni strokovnjaki ter zunanji in interni uslužbenci v smernicah niso izrecno omenjeni in da so zlasti v zvezi s tako imenovanimi neodvisnimi strokovnjaki – na primer akademiki, ki izvajajo tudi raziskave za posamezna podjetja ali celotno poslovno skupnost – mogoče različne razlage; poziva mrežo, naj poskrbi za usklajen pristop v zvezi s tem, da bo tako preprečila tudi posredno navzkrižje interesov;

42.  je seznanjen, da je urad OLAF za agencije pripravil smernice proti goljufijam in da je pri tem upošteval prispevke agencij; ugotavlja, da je OLAF agencijam ponudil podporo, da bi jim olajšal izvajanje teh smernic;

43.  poziva Računsko sodišče, naj spremlja ukrepe na osnovi svojega posebnega poročila št. 15/2012 o obvladovanju navzkrižja interesov v agencijah EU;

44.  spodbuja Komisijo, naj redno ocenjuje preglednost in integriteto agencij ter objavlja rezultate teh ocen;

Prepoznavnost

45.  obžaluje nezadostno preglednost in demokratično odgovornost agencij, saj jih državljani v splošnem ne poznajo dovolj dobro in so izpostavljene zunanjim vplivom specializiranih lobistov, zlasti tistih, ki zastopajo velika podjetja;

46.  ugotavlja, da so v letu 2014 skoraj vse agencije na svojih spletnih mestih objavile izjavo, da so agencije Unije; poziva preostale agencije, naj to izjavo nemudoma objavijo, in poskrbijo, da bo povezava med njimi in njihovim delom ter Unijo jasna;

47.  pozdravlja pobudo nekaterih agencij, da začnejo javne posvete o nekaterih svojih politikah; poziva jih, naj to prakso nadaljujejo;

48.  v zvezi z družbeno odgovornostjo ugotavlja, da vse pogodbe o zunanjih storitvah, ki jih podpišejo agencije, izvajalce zavezujejo k spoštovanju lokalne delovne in davčne zakonodaje; potrjuje, da so agencije uvedle še druge ukrepe za spodbujanje družbene odgovornosti, ali zaradi socialnega profila svojih nalog ali pa v povezavi z lokalnimi skupnostmi, kjer imajo sedež;

49.  želi opozoriti zlasti na naslednje ukrepe:

   Evropska agencija za zdravila je večino svojih dosežkov objavila na svojem spletnem mestu, da bi izboljšala informacije za javnost in obveščenost državljanov,
   Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja dejavno podpira občino Solun pri iskanju možnosti za popisovanje veščin in njihovo usklajevanje s potrebami na trgu dela na lokalni in regionalni ravni, pa tudi z darovanjem odpisane opreme IT lokalnim šolam in dobrodelnim organizacijam v skladu s preglednim postopkom prošenj za dodelitev,
   inovativni program dejavnosti v družbenih medijih, ki ga je Evropska fundacija za usposabljanje izvajala v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, je prejel mednarodne nagrade in ta participativni pristop je bil nadalje uporabljen v drugih dejavnostih fundacije;

50.  ugotavlja, da samo ena agencija, Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT), objavlja letno poročilo o dejavnostih v vseh uradnih jezikih Unije, tri agencije pa povzetke teh poročil prevajajo v 23 uradnih jezikov, z izjemo irščine;

51.  je seznanjen, da je mreža pod vodstvom CdT izvedla anketo o pristopih agencij do večjezičnosti; ugotavlja, da je ta anketa pokazala, da se ti pristopi močno razlikujejo in da ima vsaka agencija drugačno ciljno občinstvo, da so zahteve deležnikov različne, prav tako pa tudi proračuni in obseg dejavnosti agencij, zato ne more biti ene same jezikovne politike, ki bi ustrezala vsem;

52.  se vseeno zaveda, da si vse agencije prizadevajo za večjezičnost v spletu in skušajo na svojih spletnih mestih ponuditi vsaj kak razdelek ali dokument z osnovnimi informacijami o agenciji v vseh uradnih jezikih Unije; poudarja, da večjezični pristop sicer zahteva precejšnja finančna sredstva, vendar morajo agencije nemudoma ukrepati na tem področju;

53.  je seznanjen, da so rezultati dela agencij javni, saj te na svojih spletnih mestih objavljajo letna poročila o dejavnostih; ugotavlja še, da ta poročila vsebujejo preproste opise, kako so bila sredstva Unije porabljena v proračunih agencij; ugotavlja, da večina agencij pripravlja poročila o učinkih svojih posebnih nalog za državljane Unije, s pojasnili, zakaj je njihovo delo pomembno;

54.  ugotavlja, da so številne agencije izboljšale svoja spletna mesta in se potrudile za večjo prepoznavnost, in pozdravlja proaktivni pristop v zvezi s tem; poziva jih še, naj svojo prepoznavnost povečajo tudi z drugimi orodji, kot so družbena omrežja, dnevi odprtih vrat, udeležba na sejmih in podobno, da bodo evropski državljani dovolj dobro in na pregleden način obveščeni o njihovem delu;

Notranje kontrole

55.  ugotavlja, da je deset agencij prejelo skupaj 17 pripomb o notranjih kontrolah, kar je napredek v primerjavi z letom 2012, ko je 22 agencij prejelo 34 pripomb o istem vprašanju; ugotavlja, da so se v štirih primerih te pripombe nanašale na upoštevanje standardov notranjih kontrol, ki ob koncu leta še niso bili sprejeti ali pa so bili sprejeti, vendar le delno uresničeni, oziroma so se zanje še izvajali popravljalni ukrepi; ugotavlja, da se je število pripomb o upravljanju osnovnih sredstev in nepovratnih sredstev v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo;

56.  je seznanjen, da okvirna finančna uredba podrobneje pojasnjuje vlogo službe Komisije za notranjo revizijo in oddelkov agencij za notranjo revizijo, saj določa izhodišča za tesnejše usklajevanje dela, izmenjavo informacij in splošne sinergije med njimi; ugotavlja, da ta uredba agencijam omogoča, da imajo skupne oddelke za notranjo revizijo, in jih celo poziva, naj jih uvedejo, če je le mogoče;

57.  na splošno poziva Računsko sodišče, naj se dodatno osredotoči na revizijo dobrega finančnega poslovodenja agencij, in sicer gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti, s katerimi so agencije uporabljale sredstva za izvajanje svojih nalog.

Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev

58.  znova opozarja, da bi morali organi Unije, za katere se finančna pravila iz okvirne finančne uredbe ne uporabljajo, zaradi skladnosti sprejeti podobna pravila, kjer je to primerno(8); poudarja, da je treba vprašanje presežkov rešiti čim prej in razmisliti o možnosti, da se ta denar vrne v proračun Unije; prosi medinstitucionalno delovno skupino za uspešnost, naj obravnava to zadevo;

Druge pripombe

59.  pozdravlja prizadevanje agencij za stroškovno učinkovitost in ekološkost delovnega okolja; spodbuja jih, naj še naprej iščejo stroškovno učinkovite in ekološke rešitve pri delu in upravljanju stavb ter pogosteje uporabljajo digitalne možnosti, kot so videokonference, da bi zmanjšale potne in druge stroške;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 442, 10.12.2014.
(2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(5) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(6)Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013.
(7) COM(2013)0519.
(8) Trenutno Urad Skupnosti za sorte rastlin (CPVO) v Angersu in Urad za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) v Alicanteju.


Razrešnica za leto 2013: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
PDF 340kWORD 88k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013 (2014/2123(DEC))
P8_TA(2015)0131A8-0117/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(5), zlasti člena 24,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0117/2015),

1.  podeli razrešnico direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013 (2014/2123(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(12), zlasti člena 24,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0117/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku , naj ta sklep posreduje direktorju Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013 (2014/2123(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0117/2015),

A.  ker računovodski izkazi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljevanju: agencija) kažejo, da je končni proračun agencije v proračunskem letu 2013 znašal 11 930 220 EUR, to pomeni 64,74 % več kot v letu 2012, kar je mogoče razložiti s tem, da je bila agencija ustanovljena pred kratkim in da je bila izvedena uredba REMIT(15); ker celotni proračun agencije izvira iz proračuna Unije;

B.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev za proračunsko leto 2013 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da sta bila v zvezi z dvema pripombama iz poročila Računskega sodišča iz leta 2011, ki sta bili v poročilu iz leta 2012 označeni kot „se izvajata“, sprejeta popravljalna ukrepa in sta sedaj v poročilu Računskega sodišča za leto 2013 obe priporočili označeni kot „zaključeni“; ugotavlja tudi, da so bili za pet pripomb iz poročila Računskega sodišča iz leta 2012 sprejeti popravljalni ukrepi in da so tri pripombe zdaj označene kot „zaključene“, tri pa kot „se izvajajo“;

2.  je seznanjen s trditvami agencije, da so bili ukrepi v zvezi s priporočili o postopkih zaposlovanja agencije formalizirani s sprejetjem sklepa njenega direktorja št. 2014-06 z dne 4. aprila 2014; ugotavlja, da je bil ta sklep predložen Sodišču in poziva agencijo, naj obvesti organ za podelitev razrešnice o mnenju Sodišča takoj, ko bo na voljo;

3.  je seznanjen, da je agencija sprejela več ukrepov za boljše proračunsko načrtovanje, in sicer je oblikovala in uvedla smernice, ki jih morajo upoštevati sodelujoči v postopkih proračunskega načrtovanja, izvaja pa tudi redne napovedi in preglede proračunske porabe, vključno z mesečnim spremljanjem in poročanjem o izvrševanju proračuna;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

4.  na podlagi letnega poročila agencije o dejavnostih z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bil dosežen dogovor o kakršnem koli prispevku Evropskega združenja za prosto trgovino za agencijo;

5.  ugotavlja, da je zaradi prizadevanj za proračunsko spremljanje v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 97,53 %, kar je 4 % več kot v letu 2012, in da je bila stopnja izvrševanja plačil nizka ter je znašala 55 %, kar je pod ciljnim zneskom agencije, ki znaša 70 %, razlog pa je po navedbah letnega poročila o dejavnostih predvsem pozen prejem zneska 2 989 000 EUR, sprejetega s spremembo proračuna, odobreno 31. oktobra 2013;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je imela agencija ob koncu leta 5 500 000 EUR gotovine; poziva jo, naj v prihodnje poskrbi za strožje upravljanje zakladnice;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

7.  ugotavlja, da je bilo skupaj 1 900 000 EUR iz odobrenih proračunskih sredstev naslova II prenesenih v leto 2014, v glavnem kot posledica izvajanja uredbe REMIT; ugotavlja, da je to v skladu z mnenjem Sodišča operativna in večletna dejavnost, ki bi jo bilo treba vključiti v naslov III; ugotavlja tudi, da je bila ta pomanjkljivost odpravljena pri poznejših odobritvah za prevzem obveznosti;

8.  ugotavlja tudi, da so prenosi za obveznosti naslova III znašale 3 100 000 EUR, kar predstavlja 91 % skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz naslova III; priznava, da so ti prenosi povezani z uredbo REMIT in da je njihova izjemno visoka stopnja predvsem posledica zneska 2 989 000 EUR, prejetega s spremembo proračuna, sprejeto 31. oktobra 2013;

9.  je seznanjen s trditvami agencije, da je bila izvedena vrsta ukrepov za izboljšanje postopkov načrtovanja proračuna; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice seznani z napredkom in rezultati teh ukrepov;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

10.  je seznanjen s trditvami agencije, da je bila njena politika preprečevanja in obvladovanja navzkrižja interesov pregledana na podlagi smernic Komisije za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov v decentraliziranih agencijah EU; ugotavlja, da je zaradi tega pregleda agencija pripravila novo politiko, ki je bila predmet postopka notranjega posvetovanja agencije in jo bo moral sprejeti njen upravni odbor; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice seznani z rezultati ocene, ko bodo ti na voljo;

11.  ugotavlja tudi, da so bili življenjepisi in izjave o interesih članov odbora regulatorjev, direktorja, najvišjih vodstvenih delavcev in strokovnjakov, ki sodelujejo v strokovnih skupinah agencije, ter življenjepisi članov upravnega odbora in komisije za pritožbe javno objavljeni na spletišču agencije; ugotavlja, da so bile izjave o interesih direktorja in članov odbora za pritožbe objavljene;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

12.  je seznanjen, da je agencija po sprejetju smernic za zaposlovanje in za delo komisije za izbor začasnih in pogodbenih delavcev uvedla nove ukrepe;

13.  ugotavlja, da so vprašanja za razgovore in preizkuse pripravljena pred pregledom prijav; poleg tega ugotavlja, da so merila za udeležbo na pisnih preizkusih in razgovorih ter uvrstitev v ožji izbor opisana podrobneje;

Notranja revizija

14.  je seznanjen, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2013 opravila revizijsko delo v skladu s svojim strateškim revizijskim načrtom za obdobje 2013–2015;

15.  ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo med analizo tveganja opredelila skupaj osem postopkov z velikim pripadajočim tveganjem, ki jih ni mogoče revidirati v okviru revizijskega načrta, saj so bile kontrole ocenjene kot neobstoječe ali nezadostne; priznava, da je agencija predložila akcijski načrt službi za notranjo revizijo, da bi zmanjšala ugotovljene pomanjkljivosti;

16.  poleg tega priznava, da je služba za notranjo revizijo podala naslednja „zelo pomembna“ priporočila:

   izboljšanje strukture in vsebine ter zagotavljanje popolnosti letnega delovnega programa,
   izboljšanje spremljanja dejavnosti v zvezi z javnimi naročili,
   izboljšanje spremljanja operativnega izvajanja in izvajanja proračuna;

17.  ugotavlja, da je v odgovor na priporočila, ki jih je podala služba za notranjo revizijo, agencija pripravila akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo menila, da akcijski načrt ustrezno obravnava ugotovljena tveganja;

18.  je seznanjen, da je služba za notranjo revizijo pregledala dokumentacijo o izvajanju svojih prejšnjih priporočil; je seznanjen, da 31. decembra 2013 ni bilo odprto nobeno kritično priporočilo in da je bilo izvajanje treh zelo pomembnih priporočil na pravi poti;

o
o   o

19.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(16) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 18.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 18.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 18.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 18.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).
(16) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)
PDF 342kWORD 88k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013 (2014/2124(DEC))
P8_TA(2015)0132A8-0081/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013 z odgovori Urada(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Uradu Organa glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(5), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0081/2015),

1.  podeli razrešnico upravni vodji Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije glede izvrševanja proračuna Urada za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje upravni vodji Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013 (2014/2124(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013 z odgovori Urada(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Uradu Organa glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(12), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0081/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku , naj ta sklep posreduje upravnemu vodji Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013 (2014/2124(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0081/2015),

A.  ker računovodski izkazi Urada Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: Urad) kažejo, da je njegov končni proračun v proračunskem letu 2013 znašal 3 557 219 EUR, kar je 11,51 % več kot leta 2012, saj je bil organ ustanovljen šele pred kratkim;

B.  ker računovodski izkazi agencije kažejo, da je celoten prispevek Unije v proračun Urada v letu 2013 znašal 3 556 000 EUR, kar je 11,47 % več kot leta 2012;

C.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu Urada za proračunsko leto 2013 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Urada ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili v zvezi s tremi pripombami iz poročila Računskega sodišča za leto 2011, ki so bile v poročilu iz leta 2012 označene kot „se izvaja“, sprejeti popravljalni ukrepi in da so v poročilu Računskega sodišča za leto 2013 vse pripombe označene kot „zaključeno“; ugotavlja tudi, da so bili za deset pripomb iz poročila Računskega sodišča za leto 2012 prav tako sprejeti popravljalni ukrepi in da je osem pripomb zdaj označenih kot „zaključeno“ in dve kot „se izvaja“;

2.  je seznanjen s trditvami Urada, da je sprejel ukrepe za zmanjšanje težav v zvezi z izvrševanjem in spremljanjem proračuna, in sicer v obliki mesečnih proračunskih sestankov vodij Urada, pa tudi z natančnimi pregledi napredka pri izvajanju proračuna, ki se vsako četrtletje predloži upravljalnemu odboru, ti pa podajo svoje komentarje;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

3.  ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 89,55 %, stopnja izvrševanja plačil pa 76,58 %;

4.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da se je stopnja izvrševanja proračuna Urada v primerjavi z letom 2012 bistveno izboljšala, kar kaže na boljše načrtovanje in pravočasno izvajanje dejavnosti; ugotavlja pa, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave;

5.  pozdravlja prizadevanja Urada za izboljšanje natančnosti proračunskega načrtovanja in zmanjšanje razveljavitve sredstev za prevzem obveznosti na najnižjo mero; poziva Urad, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih teh ukrepov;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja preklicanih prenosov iz leta 2012 z 28 % ostala sorazmerno visoka, pri čemer pa je leta 2012 znašala 45 %; je seznanjen s trditvami Urada, da bo visoko stopnjo preklicev še naprej obravnaval s temeljito analizo prenesenih zneskov ob koncu leta, s čimer bi se morala zmanjšati skupna stopnja prenosa sredstev;

7.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da se je stopnja odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti in ki so bila prenesena v naslednje leto, zmanjšala z 19 % v letu 2012 na 13 % v letu 2013; priznava, da so bili prenosi povečini povezani s pogodbami, ki so bile podpisane v drugi polovici leta 2012, za dejavnosti, ki se bodo predvidoma izvajale v letih 2013 in 2014;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

8.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu za leto 2013 na osnovi vzorčnih transakcij in drugih revizijskih ugotovitev ni imelo pripomb glede postopkov javnih naročil in zaposlovanja v Uradu;

9.  je seznanjen s tem, da je imel Urad ob koncu leta 25 zaposlenih, med 28 odobrenimi delovnimi mesti pa je bilo šest nezasedenih; potrjuje, da je Urad leta 2013 izpeljal šest postopkov zaposlovanja in zaposlil dva uslužbenca kategorije AST in tri pogodbene uslužbence, za dva meseca pa je zapolnil tudi mesto napotenega nacionalnega strokovnjaka; potrjuje, da sta bila leta 2013 začeta dva dodatna postopka zaposlovanja;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

10.  na podlagi letnega poročila Urada o dejavnostih ugotavlja, da mora Urad v skladu z Uredbo (ES) št. 1211/2009 svoje dejavnosti skupaj z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) izvajati z visoko ravnjo preglednosti ter zagotavljati, da javnost in druge zainteresirane strani prejemajo objektivne, zanesljive in zlahka dostopne informacije o rezultatih njegovega dela;

11.  je seznanjen s trditvami Urada, da je prevzel odgovornost za upravljanje vseh dokumentov, pripravljenih v sklopu dejavnosti organa BEREC, ter za zagotavljanje največje preglednosti dela tega organa, v skladu z veljavno zakonodajo; prav tako ugotavlja, da se navedene naloge izvajajo z vzdrževanjem javnega registra organa BEREC in Urada ter njegove spletne strani, pa tudi z zagotavljanjem preglednosti in učinkovitosti notranjih postopkov organa BEREC in Urada;

Notranja revizija

12.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2013 opravila omejen pregled ustreznosti oblike in učinkovitosti izvajanja standardov notranje kontrole, v katerega je vključila 16 standardov notranje kontrole, ki jih je upravljalni odbor sprejel maja 2011; ugotavlja tudi, da je služba za notranjo revizijo na podlagi omejenega pregleda, pri čemer je upoštevala dejstvo, da je bil Urad ustanovljen pred kratkim, pa tudi aktualno stanje dejavnosti in uprave, podala 18 priporočil, od katerih je bilo eno ocenjeno kot „kritično” in štiri kot „zelo pomembna”;

13.  priznava, da dve vprašanji ostajata odprti, in sicer izvajanje ustreznih kontrol varnosti informacij in uvedba sistematičnega postopka za obvladovanje tveganja; ugotavlja, da Urad trenutno preučuje ustrezno rešitev, s katero bi hitro rešil navedeni vprašanji; poziva Urad, naj poroča organu za podelitev razrešnice o napredku v zvezi s tem;

14.  je seznanjen s trditvami Urada, da je po reviziji pripravil akcijski načrt, ki je po mnenju službe za notranjo revizijo ustrezno obravnaval ugotovljeno tveganje in ga bo, če se bo začel izvajati v skladu z načrti, ustrezno zmanjšal;

Druge pripombe

15.  globoko obžaluje, da je bilo 91 % izplačil strokovnjakom v letu 2013 opravljenih z zamudo; ugotavlja tudi, da so zapoznela plačila v prvi polovici leta 2013 v povprečju zamujala 78 dni, v drugi polovici pa 33 dni; je seznanjen s trditvami Urada, da bo preučil različne metode, s katerimi bi skrajšal zamude pri plačilih na zastavljeni cilj največ 30 dni; poziva organ, naj nujno odpravi to težavo, organ za podelitev razrešnice pa seznani z ukrepi, ki jih je sprejel v zvezi s tem, in njihovimi rezultati;

o
o   o

16.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 28.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 28.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 28.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 28.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
PDF 340kWORD 89k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013 (2014/2101(DEC))
P8_TA(2015)0133A8-0084/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013 z odgovori centra(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/1994 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(5), zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0084/2015),

1.  podeli razrešnico direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013 (2014/2101(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013 z odgovori centra(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/1994 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(12), zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0084/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013 (2014/2101(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0084/2015),

A.  ker računovodski izkazi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: center) kažejo, da je njegov končni proračun v proračunskem letu 2013 znašal 52 193 667 EUR, kar je 8,08 % več kot leta 2012;

B.  ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu centra za proračunsko leto 2013 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

C.  ker je naloga centra vsem institucijam in organom Evropske unije, ki zaprosijo za njegove storitve, zagotoviti prevajalske storitve, potrebne za opravljanje njihovih dejavnosti;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu zapisalo, da popravljalna ukrepa, s katerima se je agencija odzvala na pripombe iz preteklega leta, še potekata;

2.  je seznanjen s trditvami centra, da je pripravil akcijski načrt, s katerim želi zmanjšati navedene upravne stroške na področjih človeških virov, finančnih krogov, informacijske tehnologije in infrastrukture; je seznanjen s pojasnilom centra, da je pri zmanjševanju upravnih stroškov dosegel mejo;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

3.  ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 83,47 %, stopnja izvrševanja plačil pa 77,68 %;

Okvirne pogodbe

4.  ugotavlja, da je center s ponudniki prevajalskih storitev leta 2008 sklenil 472 okvirnih pogodb za obdobje največ štirih let; ugotavlja tudi, da je center leta 2012 sodeloval v postopku Komisije za oddajo javnega naročila za prevajalske storitve, vendar se s Komisijo ni uspel dogovoriti o pogodbenih pogojih;

5.  je seznanjen s tem, da je center zaradi tega za še eno leto podaljšal obstoječe okvirne pogodbe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je podaljšanje sicer temeljilo na odstopanju, ki ga je odobril direktor centra, vendar ni skladno z izvedbenimi pravili za finančno uredbo centra, na podlagi katerih se okvirne pogodbe sklepajo za obdobje največ štirih let;

6.  je seznanjen s trditvami centra, da sporazuma s Komisijo ni bilo mogoče doseči, ker je Komisija v poznejši fazi postopka spremenila pogoje razpisa; je seznanjen z odločitvijo centra, da podaljša obstoječe pogodbe zaradi negativnih učinkov, do katerih bi prišlo, če center do organizacije naslednjega javnega razpisa ne bi imel sklenjenih pogodb;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

7.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu ne navaja večjih težav v zvezi s stopnjo prenosov v letu 2013; je seznanjen s tem, da je bilo 5,79 % odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, prenesenih v leto 2014;

Notranje kontrole

8.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2013 izvedla popolno oceno tveganja, na podlagi katere je bil oblikovan strateški načrt za notranje revizije centra in seznam predlaganih revizijskih tem za obdobje 2014–2016;

9.  priznava, da zaradi različnih omejitev v letu 2013, kot je bila na primer selitev v zgradbo Drosbach, napredek pri izvajanju več ukrepov iz akcijskega načrta notranjega nadzora ni dosegel izhodiščnih pričakovanj;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo med analizo tveganja odkrila nekatere postopke z zelo velikim pripadajočim tveganjem, ki jih ni mogoče revidirati v okviru revizijskega načrta, saj so bile kontrole ocenjene kot odsotne ali nezadostne; poudarja, da je vodstvo centra službi za notranjo revizijo predložilo akcijski načrt, katerega cilj je nasloviti navedene pomanjkljivosti, in da bo služba za notranjo revizijo obravnavala ukrepe, ki jih je za odpravo teh pomanjkljivosti sprejel center;

11.  je seznanjen s tem, da je služba za notranjo revizijo pregledala dokumentacijo in preverila izvajanje svojih prejšnjih priporočil in da 31. decembra 2013 ni bilo odprto nobeno kritično priporočilo; ugotavlja, da se eno zelo pomembno priporočilo izvaja v skladu s časovnim načrtom in da je prišlo do zamude pri izvajanju drugega zelo pomembnega priporočila; poziva center, naj se posveti tej težavi in obvesti organ za podelitev razrešnice, ko bo odpravljena;

12.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da uradna pooblastila odredbodajalcev niso vedno skladna z avtorizacijskimi pravicami za transakcije v sistemu za računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov (ABAC); je seznanjen s pojasnilom centra, da je posodobil uradna pooblastila ter jih uskladil s pravicami v sistemu ABAC;

Prerazporeditve

13.  ugotavlja, da je iz letnega poročila o dejavnostih centra in poročila Računskega sodišča razvidno, da sta bili višina in narava prerazporeditev v letu 2012 skladni s finančnimi pravili;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

14.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu za leto 2013 na osnovi vzorčnih transakcij in drugih revizijskih ugotovitev ni imelo pripomb glede postopkov javnih naročil v centru;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

15.  je seznanjen s trditvami centra, da je na podlagi smernic Komisije za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov v decentraliziranih agencijah EU ocenil svojo politiko preprečevanja in obvladovanja navzkrižja interesov; ugotavlja, da je center na podlagi te ocene oblikoval novo politiko, v skladu s katero je treba objaviti življenjepise in izjave o interesih članov upravnega odbora, direktorja in vodstvenih delavcev;

16.  ugotavlja, da je center v letu 2014 novo politiko predstavil upravnemu odboru in da je bila potrjena 29. oktobra 2014; potrjuje, da je center na svojem spletnem mestu objavil življenjepise in izjave o interesih članov upravnega odbora; poziva center, naj poenostavi dostop do teh dokumentov;

Uspešnost

17.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da se je gotovinski znesek centra povečal s 35 000 000 EUR ob koncu leta 2012 na 40 000 000 EUR ob koncu leta 2013; ugotavlja tudi, da so se proračunski presežek in rezerve v istem obdobju povečali s 30 900 000 na 37 500 000 EUR;

18.  je seznanjen s pojasnilom centra, da je bil proračunski presežek leta 2012 ustvarjen predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, nad katerimi center ni imel nadzora, in da je sprejel ukrepe za njegovo zmanjšanje; ugotavlja, da je center na podlagi analize stroškov za leto 2012 in prvo polovico leta 2013 sklenil v letu 2014 znižati svoje cene; je seznanjen s trditvami centra, da sta bila proračuna za leti 2014 in 2015 načrtovana kot proračuna s primanjkljajem, da bi uporabil del presežka iz prejšnjih let;

Druge pripombe

19.  je seznanjen s tem, da je center začela delovati leta 1994 in je doslej deloval na podlagi korespondence in izmenjav z državo članico gostiteljico; potrjuje, da so pogajanja centra z državo članico gostiteljico o sedežu prešla v zaključno fazo in da je z vlado Velikega vojvodstva Luksemburg podpisal sporazum o sedežu; ugotavlja, da center čaka na končno potrditev v zvezi s tem;

o
o   o

20.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 35.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 35.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 35.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 35.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 314, 7.12.1994, str. 1.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
PDF 344kWORD 90k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013 (2014/2087(DEC))
P8_TA(2015)0134A8-0079/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013 z odgovorom centra(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(5), zlasti člena 12(a),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0079/2015),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013 (2014/2087(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013 z odgovorom centra(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(12), zlasti člena 12(a),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0079/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki iz končnega zaključnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013 (2014/2087(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0079/2015),

A.  ker računovodski izkazi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (v nadaljevanju: center) kažejo, da je končni proračun centra v proračunskem letu 2013 znašal 17 925 075 EUR, kar je 6,72 % manj kot leta 2012;

B.  ker računovodski izkazi agencije kažejo, da je celoten prispevek Unije v proračun centra v letu 2013 znašal 17 133 900 EUR, kar je 1,18 % več kot leta 2012;

C.  ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2013 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da sta bila v zvezi z dvema pripombama iz poročila Računskega sodišča iz leta 2011, ki sta bili v poročilu iz leta 2012 označeni z „se izvaja“, sprejeta popravljalna ukrepa in sta sedaj v poročilu Računskega sodišča obe priporočili označeni z „zaključen“; ugotavlja tudi, da sta bila za tri pripombe iz poročila Računskega sodišča iz leta 2012 sprejeta dva popravljalna ukrepa kot odgovor na priporočila iz prejšnjega leta, in da sta sedaj dve priporočili označeni z „zaključen“, ena pa z „ni relevantno“;

2.  je seznanjen s trditvami centra, da:

   je bil po upoštevanju priporočil Računskega sodišča, da bi se zagotovilo, da odbor za predizbor podpiše izjave o interesih in se tako izogne navzkrižju interesov, postopek zaposlovanja visokih uradnikov uspešen;
   je pregledal in prilagodil svojo politiko obvladovanja navzkrižja interesov; poziva center, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih pregleda politike in o prilagoditvah, ki so bile vpeljane v centru;
   začenja izvajati ukrepe za objavljanje življenjepisov članov upravnega odbora in izjav o odsotnosti navzkrižja interesov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da center ni v celoti rešil tega vprašanja in ga poziva, naj izvede popravne ukrepe ter organ za podelitev razrešnice nemudoma obvesti o rezultatih;
   so informacije o dejavnostih centra na voljo predvsem Komisiji, državam članicam in socialnim partnerjem, kar povzroča, da je srednjeročno neposredni vpliv centra na državljane Unije omejen; poleg tega ugotavlja, da je letno poročilo centra javno dostopno na njegovem spletnem mestu;
   se pri okviru sodelovanja usklajuje z Evropsko fundacijo za usposabljanje in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, da bi dosegel največjo možno sinergijo in izmenjavo znanja;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

3.  ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 98,95 %, stopnja izvrševanja plačil pa 92,39 %;

4.  je seznanjen s trditvami centra, da je načrtovana manjša poraba v naslovu I, ki je nastala zaradi varčevanja in odlaganja zaposlovanja, pokrila odhodke iz naslova II in III, povezane z zahtevami po storitvah in blagu, ki so bile predvidene v delovnem programu; ugotavlja, da so bili na podlagi pripomb Računskega sodišča iz leta 2012 prenosi odobrenih proračunskih sredstev iz naslova II znižani pod mejo 20-odstotkov na 17 % leta 2013 v primerjavi s 37 % leta 2012;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

5.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu za leto 2013 na osnovi vzorčnih transakcij in drugih revizijskih ugotovitev ni imelo pripomb glede postopkov javnih naročil v centru;

6.  na podlagi letnega poročila centra ugotavlja, da je njegov kadrovski načrt za leto 2013 vseboval 100 delovnih mest, od katerih je bilo 51 delovnih mest AD in 49 delovnih mest AST; poleg tega ugotavlja, da je bilo več začasnih kot stalnih delovnih mest v obeh funkcionalnih skupinah;

7.  na podlagi kadrovskega načrta ugotavlja, da je ob koncu leta center zaposloval 96 uslužbencev, objavljeni pa sta bili tudi dve ponudbi za zapolnitev prostih delovnih mest AD; poleg tega ugotavlja, da sta na zahtevo Komisije po 5-odstotnem zmanjšanju osebja v prihodnjih letih dve delovni mesti ostali prazni, da bi bili lahko leta 2014 ukinjeni;

Notranje kontrole

8.  je seznanjen s trditvami centra, da so bile naknadne in predhodne kontrole izvedene, da bi se odzvali na zaskrbljenost, ki jo je izrazilo Računsko sodišče leta 2012; poleg tega ugotavlja, da naknadni ukrepi zajemajo podrobno preverjanje stroškov zaposlenih za tri naključno izbrane upravičence na podlagi vse podporne dokumentacije, vključno s seznami prisotnosti, plačilnimi listi, izračuni dnevnih postavk, pogodbami, računi in bančnimi izpiski;

9.  ugotavlja, da je center končno razvil proces za spremljanje zakonitosti in pravilnosti in za poročanje o njiju in da trenutno razvija lastno strategijo za preprečevanje goljufij;

Notranja revizija

10.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo izvedla popolno oceno tveganja, da bi določila prednostne naloge na področju revizije za naslednja tri leta, kar je za rezultat imelo končni strateški revizijski načrt, ki navaja predlagane revizijske teme za obdobje 2013–2015; na podlagi izjav centra ugotavlja, da je upravni odbor centra junija 2013 podprl končni strateški revizijski načrt;

11.  ugotavlja, da je med analizo tveganja služba Komisije za notranjo revizijo identificirala nekatere postopke z velikim pripadajočim tveganjem, ki se jih ne more revidirati v okviru revizijskega načrta, saj so bile kontrole ocenjene kot neobstoječe ali nezadostne; na podlagi izjav centra ugotavlja, da je njegova uprava predložila akcijski načrt, katerega cilj je obravnavati te slabosti, ki mu bo sledilo nadaljnje preverjanje službe Komisije za notranjo revizijo med naslednjo poglobljeno oceno tveganj;

12.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo spremljala izvajanje zgodnejših priporočil iz leta 2013 s pregledom informacij, ki jih je posredoval center, glede statusa zelo pomembnih, pomembnih ali zaželenih priporočil; ugotavlja, da 31. decembra 2013 ni bilo nerešenih kritičnih oziroma zelo pomembnih priporočil;

Druge pripombe

13.  pozdravlja zgledne ukrepe, ki jih je center sprejel glede stroškovne učinkovitosti in okolju prijaznih rešitev; spodbuja center, naj nadaljuje s to dobro prakso;

14.  z obžalovanjem ugotavlja, da prenovitvena dela na stavbi centra še naprej zamujajo in bi morala biti končana že leta 2014;

15.  poudarja, da je delo centra izjemno pomembno za politični program evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja spretnosti; zaskrbljeno ugotavlja, da je treba odpraviti nizko gospodarsko povpraševanje, ki povzroča visoko brezposelnost, sicer bo to povpraševanje spodbujalo in obnavljalo neskladnost ter zastarelost znanja in veščin s prekomerno usposobljenostjo in brezposelnostjo; je seznanjen z najpomembnejšimi dosežki centra v letu 2013 na njegovem področju delovanja; prav tako ugotavlja, da center izvaja prvo vseevropsko raziskavo o veščinah (eu-SKILL);

16.  poudarja dobre izkušnje z dualnim izobraževalnim sistemom v nekaterih državah članicah; vendar opozarja, da to ne more biti univerzalna rešitev za visoko brezposelnost mladih;

17.  izreka pohvalo centru za rezultate ocenjevanja Komisije za leto 2013, v katerih je ta center v svetovnem merilu prepoznala kot vodilno središče strokovnega znanja na področju okvirov usposobljenosti in spretnosti ter mu priznala pomemben vpliv na krepitev sodelovanja med deležniki na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi;

o
o   o

18.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 42.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 42.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 42.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 42.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 39, 13.2.1975, str. 1.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropska policijska akademija (CEPOL)
PDF 344kWORD 91k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013 (2014/2112(DEC))
P8_TA(2015)0135A8-0086/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013 z odgovori akademije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice akademiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/681/PNZ z dne 20. septembra 2005 o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) in razveljavitvi Sklepa 2000/820/PNZ(5), zlasti člena 16,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0086/2015),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropske policijske akademije glede izvrševanja proračuna akademije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske policijske akademije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013 (2014/2112(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013 z odgovori akademije(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice akademiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/681/PNZ z dne 20. septembra 2005 o ustanovitvi Evropske policijske akademije (CEPOL) in razveljavitvi Sklepa 2000/820/PNZ(12), zlasti člena 16,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0086/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki iz letnih računovodskih izkazov Evropske policijske akademije takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropske policijske akademije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013 (2014/2112(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0086/2015),

A.  ker računovodski izkazi Evropske policijske akademije (v nadaljevanju: akademija) kažejo, da je končni proračun akademije v proračunskem letu 2013 znašal 8 450 640 EUR; ker celotni proračun akademije izvira iz proračuna Unije;

B.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu akademije za proračunsko leto 2013 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov akademije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je bil v zvezi s tremi pripombami iz poročila Računskega sodišča za leto 2011, ki so bile v poročilu za leto 2012 označene kot „nerešene“, pa tudi v zvezi s pripombo, označeno z „se izvaja“, sprejet en popravni ukrepi in ta je v poročilu Računskega sodišča sedaj označena kot „zaključena“, dve pa sta bili označeni z „se izvaja“ in ena z „ni relevantno“; v zvezi s šestimi pripombami iz poročila Računskega sodišča za leto 2012 nadalje ugotavlja, da je bil sprejet en popravni ukrep v odziv na zavezo iz leta poprej in sedaj je ta pripomba označena kot „zaključena“, dve sta označeni z „ni relevantno“, dve z „se izvaja“ in ena z „nerešeno“;

2.  je seznanjen s trditvami akademije, da:

   se informacije o vplivu dejavnosti akademije na državljane Unije posredujejo na spletišču akademije, kjer se vsakoletno objavljajo strateški dokumenti, vključno z letnim poročilom, posredujejo pa se tudi prek drugih orodij za obveščanje kot so videoposnetki in temu namenjeni deli spletišča;
   je upravni odbor sprejel odločitev, da z aprilom 2014 prenese del računovodskih storitev na Komisijo; je seznanjen s prizadevanji akademije za zmanjšanje svojih upravnih stroškov;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

3.  ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 94,89 %, stopnja izvrševanja plačil pa 92,46 %; je seznanjen s prizadevanji akademije za občutno povišanje ravni izvrševanja plačil za 21 % glede na 76 %, kot je bila ugotovljena leta 2012;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

4.  z zaskrbljenostjo opaža, da je bila v naslovu II (upravni odhodki) stopnja prenosa odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, v leto 2014 visoka, saj je znašala kar 30,46 %; opaža, da je v naslovu III (odhodki za poslovanje) stopnja prenosa odobrenih proračunskih sredstev znašala 17,91 %; na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da so bili prenosi iz naslova II pretežno posledica dogodkov, na katere akademija ni mogla vplivati, kot so bila plačila, zapadla v letu 2014, za storitve in blago, naročene in dobavljene v letu 2013, kot je bilo načrtovano;

5.  nadalje priznava, da se je raven prenosov akademije z 20 % pri poslovanju v letih 2012-2013 znižala na 11 % pri poslovanju v letih 2013-2014; je seznanjen z ukrepi, ki jih je sprejela akademija, vendar jo poziva, naj dodatno izboljša raven prenosov, da bi še bolje uresničevala proračunsko načelo enoletnosti;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo od prenesenih sredstev za obveznosti iz leta 2012, ki so znašala 1 669 930 EUR, v letu 2013 razveljavljenih obveznosti za 303 704 EUR oziroma 18,19 %; potrjuje, da so bile razveljavljene obveznosti pretežno posledica dejstva, da so bili stroški, vrnjeni na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz leta 2012, nižji od načrtovanih; ugotavlja, da znesek razveljavljenih obveznosti kaže na potrebo, da je treba od upravičencev ob koncu leta pridobiti natančnejše informacije o stroških, ki so dejansko nastali; poziva akademijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o ukrepih, ki jih je treba nujno sprejeti za odpravo te pomanjkljivosti;

Prerazporeditve

7.  na podlagi navedb akademije ugotavlja, da je ta uvedla nov postopek za proračunske prenose, s katerim se je izboljšala struktura proračuna in okrepil nadzor nad izvrševanjem proračuna;

8.  ugotavlja, da je akademija v letu 2013 izvršila devet proračunskih prenosov v višini 500 000 EUR znotraj posameznih naslovov; priznava, da so bili vsi prenosi izvršeni v skladu s finančno uredbo in izvedbenimi pravili; nadalje opaža, da so izboljšave proračunskih postopkov sprožile trend zmanjševanja zneskov proračunskih prerazporeditev;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

9.  na podlagi poročila Računskega sodišča zaskrbljeno ugotavlja, da postopki zaposlovanja v akademiji še vedno niso povsem pregledni, saj so nekateri postopkovni vidiki še vedno nepopolni, premalo jasni ali neskladni; je seznanjen z ukrepi akademije, ki so namenjeni revidiranju postopkov zaposlovanja s preoblikovanjem in izboljšanjem s tem povezanih navodil za delo, predlog in kontrolnih seznamov; poziva akademijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o vplivu, ki ga je imelo preoblikovanje postopkov zaposlovanja na zaposlitve v letu 2014, in z zanimanjem pričakuje rezultate prihodnjih revizij Računskega sodišča kar zadeva postopke zaposlovanja;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

10.  je seznanjen, da akademija načrtuje revizijo veljavne ureditve, s katero naj bi razvila posebno politiko na področju navzkrižja interesov, ki se bo uporabljala za njeno osebje in za druge deležnike, ki neposredno sodelujejo z akademijo, a niso njeni zaposleni; priznava, da je upravni odbor akademije novembra 2014 sprejel svojo politiko o preprečevanju in obvladovanje navzkrižja interesov;

11.  opaža, da so bile na spletišču akademije objavljene izjave o interesih direktorja, namestnika direktorja in vodje skupnih služb; je seznanjen, da je po sprejetju politike o preprečevanju navzkrižja interesov novembra 2014 akademija pozvala člane svojega upravnega odbora, naj na njenem spletišču objavijo svoje izjave o interesih in življenjepise;

12.  poziva akademijo, naj do junija 2015 objavi izjave o interesih svojih zaposlenih in članov upravnega odbora, članov delovnih skupin/komisije za revizijski nadzor in napotenih nacionalnih strokovnjakov;

13.  obžaluje, da akademija ni odgovorila na vprašanje o morebitnih pobudah za povečanje preglednosti stikov agencij z lobisti; poziva akademijo, naj odgovori do konca maja 2015;

Notranja revizija

14.  opaža, da je služba Komisije za notranjo revizijo (IAS) izvedla revizijo, da bi ocenila ustreznost zasnove in učinkovitost izvajanja sistema notranje kontrole v povezavi s podprocesi na področju kadrovskih zadev, s katerimi upravlja akademija; priznava, da služba Komisije za notranjo revizijo ugotovila, da veljavni sistem notranje kontrole zagotavlja razumna zagotovila z vidika uresničevanja poslovnih ciljev za ustrezne kadrovske zadeve;

15.  priznava,da je služba Komisije za notranjo revizijo sledila izvajanju svojih prejšnjih priporočil prek pregleda dokumentacije in da ob koncu leta ni ugotovila, da bi nerešena kritična oziroma zelo pomembna priporočila ostala nerešena;

16.  je seznanjen s prizadevanji akademije, da bi izvajala revizijska priporočila Računskega sodišča in službe za notranjo revizijo, da bi zagotovila čimprejšnje izvajanje akcijskih načrtov; ugotavlja, da je bila ob koncu leta 2013 stopnja izvrševanja priporočil 83 %;

Druge pripombe

17.  pozdravlja, da je akademija oktobra 2014 uradno ponovno začela delovati na svojem novem sedežu v Budimpešti; podpira prizadevanja akademije, da bi bila njena selitev na novi sedež izpeljana v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; nadalje priznava, da je v zvezi s tem upravni odbor akademije predlagal in sprejel spremembo proračuna za proračunsko leto 2014;

18.  ugotavlja, da je bil s selitvijo akademije iz Bramshilla na njen nov sedež v Budimpešti ustvarjen letni prihranek v višini 200 000 EUR; pozdravlja te prihranke pri stroških poslovanja akademije ter pozdravlja dejstvo, da je uporaba pisarn na novem sedežu akademije brezplačna in da je infrastruktura zagotovljena za vsaj deset let; prosi akademijo, naj v svoje naslednje letno poročilo vključi pregled prihrankov pri stroških poslovanja;

19.  z zaskrbljenostjo opaža, da se nadaljuje razprava o prihodnosti akademije in da škoduje načrtovanju in izvajanju poslovanja;

20.  z zaskrbljenostjo opaža, da akademija ni zadovoljivo odgovorila na vprašanje organa za podelitev razrešnice o stroškovno učinkovitih in okolju prijaznih rešitvah za delovno okolje; akademijo poziva, naj odpravi to težavo;

o
o   o

21.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 51.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 51.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 256, 1.10.2005, str. 63.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 51.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 51.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 256, 1.10.2005, str. 63.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
PDF 341kWORD 93k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013 (2014/2106(DEC))
P8_TA(2015)0136A8-0074/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES(5), zlasti člena 60,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0074/2015),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013 (2014/2106(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8‑0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES(12), zlasti člena 60,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0074/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki iz končnega zaključnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013 (2014/2106(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0074/2015),

A.  ker računovodski izkazi Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljevanju: agencija) kažejo, da je končni proračun agencije v proračunskem letu 2013 znašal 167 023 535 EUR, kar je 5,15 % več kot leta 2012;

B.  ker računovodski izkazi agencije kažejo, da je prispevek Unije v proračun agencije v letu 2013 znašal 35 829 562 EUR, kar je 0,2 % več kot leta 2012;

C.  ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2013 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je bil v zvezi z eno pripombo iz poročila Računskega sodišča iz leta 2011, ki je bila v poročilu iz leta 2012 označena z „se izvaja“, sprejet popravljalni ukrep in je sedaj v poročilu Računskega sodišča za leto 2013 označena z „zaključen“; ugotavlja tudi, da so bili za štiri pripombe iz poročila Računskega sodišča iz leta 2012 sprejeti popravljali ukrepi in da sta dve pripombi sedaj označeni z „zaključen“, dve pa z „ni relevantno“;

2.  je seznanjen s trditvami agencije, da:

   so bile v njeno letno poročilo o dejavnostih za leto 2013 vključene informacije in statistika o upravljanju navzkrižij interesov;
   so bili življenjepisi, izjave o interesih izvršnega direktorja, direktorjev in vodij oddelkov 1. decembra 2014 v celoti objavljeni na spletnem mestu agencije, kot je organ za podelitev razrešnic zahteval v letu 2014;
   so informacije o vplivu dejavnosti agencije na državljane Unije na voljo na spletni strani prek letnega objavljanja strateških dokumentov, vključno s splošnim letnim poročilom, letnim poročilom o varnosti in delovnim programom;

Pripombe o zakonitosti in pravilnosti transakcij

3.  ugotavlja, da je agencija leta 2013 za postopke javnega naročanja za dodeljevanje dela nalog certificiranja nacionalnim letalskim organom in kvalificiranim subjektom porabila približno 22 000 000 EUR; ugotavlja, da so postopek dodeljevanja posebnih nalog certificiranja pogodbenicam ter merila, ki se pri tem uporabljajo, opisani v posebnih smernicah, ki jih je v skladu s sklepom upravnega odbora pripravila agencija;

4.  poziva agencijo, naj poveča preglednost oddaje naročil zunanjim izvajalcem z boljšim dokumentiranjem teh postopkov, vključno z ocenjevanji, ki temeljijo na merilih iz smernic; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da enako velja tudi za dodeljevanje številnih drugih naročil male vrednosti ponudnikom;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

5.  ugotavlja, da je bila skupna stopnja odobrenih proračunskih sredstev 98 %, pri čemer so se stopnje gibale med 92 % za naslov III (operativni odhodki) in 98 % za naslov II (upravni odhodki);

6.  je seznanjen s splošnim zmanjšanjem skupne stopnje prenosov odobrenih proračunskih sredstev z 10 100 000 EUR (11 %) leta 2012 na 7 200 000 EUR (8 %) leta 2013; je zaskrbljen, ker je kljub temu, da je bila skupna stopnja prenosov zmanjšana, ostala visoka za naslov III in je znašala 3 400 000 EUR (42 %); poudarja, da je taka visoka raven prenosov v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti, čeprav je deloma posledica večletnega značaja dejavnosti agencije;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

7.  ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem letnem revizijskem poročilu za leto 2013 ni imelo pripomb glede postopkov zaposlovanja v agenciji;

8.  je seznanjen s trditvami agencije, da so bile zahteve, ki jih morajo izpolniti kandidati med postopkom zaposlovanja, določene ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, in da je primer, ki je bil identificiran v poročilu Računskega sodišča za leto 2012, že zaključen;

9.  opominja na stališče Parlamenta v proračunskem postopku, da za osebje, ki prejema dohodek, ki se financira s pristojbinami industrije in se torej ne financira iz proračuna Unije, ne bi smelo veljati 2-odstotno letno zmanjšanje, ki ga nalaga Unija; meni, da bi morala Komisija v tem smislu razlikovati med agencijami, ki se v glavnem financirajo iz proračuna Unije, in tistimi, ki se večinoma financirajo s pristojbinami industrijskih subjektov, ki morajo biti sorazmerne s stroški storitev agencij, ter za slednje predlagati drugačen okvir;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

10.  ugotavlja, da je agencija med letom 2013 pregledala 213 izjav o interesih, da bi sledila kodeksu ravnanja za zaposlene v Evropski agenciji za varnost v letalstvu, ki je bil sprejet leta 2012; pozdravlja pregled uredbe o agenciji EASA in poudarja, da je treba pregledati tudi kodeks ravnanja, da bi preprečili morebitno navzkrižje interesov; predlaga, da bi moralo Računsko sodišče v zvezi s tem redno preverjati izvajanje kodeksa ravnanja in posamezne primere; poudarja, da sta bila v letu 2013 identificirana dva primera vrtljivih vrat; ugotavlja, da je agencija za oba primera vrtljivih vrat dopustila priglašene dejavnosti pod pogojem, da se ne vzpostavlja stika z zaposlenimi v agenciji in se v njej ne lobira ter se vzdrži neposrednih pogajanj za pogodbe z agencijo v času od dvanajst- do štiriindvajsetmesečnega obdobja mirovanja;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vprašanje navzkrižij interesov izjemno relevantno za člane skupine strokovnjakov, ki preizkušajo in odobravajo proizvode; je močno zaskrbljen zaradi dveh primerov izmeničnega zaposlovanja uradnikov, ki ju je agencija odkrila leta 2013, in priporoča, da agencija še okrepi svojo politiko neodvisnosti, zlasti tako, da do konca septembra 2015 objavi življenjepise in izjave o interesih upravljavcev, članov svetovalnega odbora in skupine strokovnjakov; zahteva, da agencij sprejme celovite politike za obvladovanje situacij v zvezi z navzkrižjem interesov, kot so: javni uradnik se odreče svojim interesom, javni uradnik se odreče udeležbi v spornem postopku odločanja, dostop javnega uradnika do določenih informacij je omejen, javnemu uradniku se dodelijo druge naloge ali pa odstopi s svojega položaja;

Notranje kontrole

12.  je seznanjen s trditvami agencije, da so bile predhodne in naknadne kontrole izvedene po razpravah z Računskim sodiščem in na podlagi priporočil organa za podelitev razrešnice; priznava, da v skladu s finančno uredbo agencije naknadne kontrole niso obvezne; ugotavlja, da je bil pripravljen letni načrt naknadnih kontrol, ki temelji na tveganjih in vključuje postopke oddaje javnih naročil;

Notranja revizija

13.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo objavila poročilo o eni omejeni reviziji, ki je zadevala vodenje projektov IT leta 2013, katere rezultat sta bili dve „zelo pomembni“ priporočili; poleg tega ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo opravila dodatno revizijo sestavnih elementov zagotovila, katere rezultat so bili mnenje o razumnem zagotovilu in dve „zelo pomembni“ priporočili; ugotavlja, da je je služba Komisije za notranjo revizijo potrdila, da je bilo 22 od 23 „zelo pomembnih“ priporočil, ki jih je izdala v prejšnjih letih, zaključenih;

Druge pripombe

14.  ugotavlja, da agencija vse od leta 2004, ko je postala operativna, deluje na podlagi korespondence in izmenjav z državo članico gostiteljico; vendar ugotavlja, da z državo gostiteljico še ni bil podpisan celovit sporazum o sedežu; ugotavlja, da bi se s takim sporazumom spodbudila preglednost v zvezi s pogoji za delovanje agencije in delom njenih zaposlenih; poziva agencijo in državo članico gostiteljico, naj nujno pristopi k reševanju navedenega vprašanja in obvesti organ za podelitev razrešnice o napredku pri pogajanjih;

15.  opominja, da bi morale v skladu s skupnim pristopom o decentraliziranih agencijah EU, o katerem so se dogovorili Svet, Parlament in Komisija, „vse agencije imeti sporazum o sedežu, ki bi moral biti sklenjen pred začetkom operativne faze“; v zvezi s tem ugotavlja, da je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine leta 2011 z nemško vlado podpisal sporazum o sedežu; zato poziva državo članico gostiteljico, naj čim prej sklene sporazum z agencijo, ki bo razjasnil odnose z nacionalnimi pravosodnimi organi in omogočil, da bo lahko agencija brez ovir izvajala svoja zakonska pooblastila; poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost, predvideno v tem letu, in spremeni temeljni akt agencije, da bo slednja lahko sklenila sporazum o sedežu, ki ji bo omogočal nemoteno delovanje; zato poziva, naj se ga obvesti o dokončni odločitvi glede sedeža agencije;

16.  opozarja na osrednjo vlogo agencije pri zagotavljanju najvišje možne letalske varnosti po vsej Evropi; ugotavlja, da bi lahko sedanja revizija predpisov v zvezi z enotnim evropskim nebom privedla do okrepitve pristojnosti agencije; poudarja, da bi bilo treba v tem primeru agenciji zagotoviti potrebne finančne, materialne in človeške vire, ki bi ji omogočili uspešno izvajanje nalog;

o
o   o

17.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 93.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 93.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 93.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 93.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropski azilni podporni urad (EASO)
PDF 340kWORD 87k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013 (2014/2126(DEC))
P8_TA(2015)0137A8-0085/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013 z odgovori urada(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada(5), zlasti člena 35,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0085/2015),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada glede izvrševanja proračuna urada za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013 (2014/2126(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013 z odgovori urada(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada(12), zlasti člena 35,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0085/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki iz končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013 (2014/2126(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0085/2015),

A.  ker računovodski izkazi Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: urad) kažejo, da je njegov proračun v proračunskem letu 2013 znašal 10 500 000 EUR; ker celotni proračun urada izvira iz proračuna Unije;

B.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu urada za proračunsko leto 2013 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov urada ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da sta bili v zvezi z 12 pripombami iz poročila Računskega sodišča iz leta 2011 dve označeni kot „zaključen“, eno kot „se izvaja“, osem kot „ni relevantno“ in eno kot „neizveden“;

2.  je seznanjen s trditvijo urada, da je opravil popis fizičnega inventarja, ki je bil končan ob koncu leta 2013;

3.  je seznanjen s trditvijo urada, da so informacije o vplivu dejavnosti urada na državljane Unije na voljo na spletnem mestu urada prek letne objave dokumentov, vključno s sporočili za javnost, mesečnimi glasili ali neposrednimi odgovori na vprašanja državljanov Unije;

Pripombe o zanesljivosti računovodskih izkazov

4.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu navedlo, da osnova za vnaprej vračunane stroške, ki so znašali 40 000 EUR in so se nanašali na odhodke in nadomestila za uslužbence, ki so se zaposlili v letu 2013, v času revizije ni bila na voljo; je seznanjen s trditvijo urada, da so bili vnaprej vračunani stroški ocena in da še čaka na potrditev seštevka zneskov, do katerih so upravičeni uslužbenci;

Pripombe o zakonitosti in pravilnosti transakcij

5.  je seznanjen s trditvijo urada, da je njegov računovodja dejansko potrdil računovodski sistem urada;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

6.  ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla 87,34 % in da je stopnja izvrševanja plačil znašala 87,18 %; poudarja, da je urad v primerjavi s prejšnjim letom znatno izboljšal stopnjo izvrševanja odobritev plačil;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

7.  zaskrbljeno ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu navedlo, da so bile proračunske potrebe precenjene za 13 % in da so prenesene odobritve, za katere so bile prevzete obveznosti, znašale 24 % vseh odobritev, pri čemer 13 % ni bilo utemeljenih s pravno obveznostjo;

8.  je seznanjen, da se prenosi odobritev, za katere so bile prevzete obveznosti, nanašajo predvsem na proračunske vrstice naslova II in naslova III, povezani pa so predvsem z računi, ki ob koncu leta še niso bili prejeti ali plačani ali pa ustrezna storitev še ni bila zagotovljena;

9.  je seznanjen z ukrepi, ki jih je urad sprejel za zmanjšanje in ohranitev stopnje prenesenih odobritev za prevzem obveznosti, kot so mesečna poročila o izvrševanju proračuna, polletni pregled proračuna, opravljen vsako leto, in sprejetje nove finančne uredbe;

10.  ugotavlja, da je pri načrtovanju proračuna še veliko prostora za izboljšave, čeprav so bile v primerjavi s proračunskim letom 2012, v katerem je urad postal finančno samostojen, opravljene pomembne izboljšave; poziva urad, naj v prihodnje dodatno izboljša proračunsko spremljanje;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so postopki zaposlovanja premalo pregledni; se strinja s pripombo Računskega sodišča, da priprava vprašanj za razgovore in pisne preizkuse po pregledu prijav povečuje tveganje, da na vprašanja vplivajo posamezne prijave; poleg tega ugotavlja, da je bilo v enem postopku zaposlovanja ugotovljeno odstopanje med merilom upravičenosti, navedenem v razpisu prostega delovnega mesta, in ustreznim izbirnim merilom; poziva urad, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o korakih, ki bodo zagotovili, da v prihodnosti ne bo več prihajalo do podobnih primerov;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

12.  je seznanjen s trditvami urada, da je upošteval pripombe Računskega sodišča in spremenil izjavo o navzkrižju interesov za izbirne komisije, tako da je vključil poslovni odnos kot morebitno navzkrižje interesov;

13.  je seznanjen s trditvijo urada, da je bila leta 2013 podpisana politika o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov ter da jo je odobril upravni odbor urada; poleg tega ugotavlja, da so člani upravnega odbora in izvršni direktor podpisali obrazce glede navzkrižij interesov v skladu s to novo politiko; poziva urad, naj objavi tako svojo politiko glede navzkrižij interesov kot obrazce glede navzkrižij interesov, ki so jih podpisali člani upravnega odbora in izvršni direktor;

Notranje kontrole

14.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo 18 % vseh plačil izvršenih po roku, določenem v finančni uredbi urada; je seznanjen s trditvijo urada, da je v zadnjem trimesečju leta 2013 zaradi precejšnjega povečanja obsega dela ob koncu leta ponovno prišlo do zamud pri plačevanju, čeprav se je njihovo število do sredine leta 2013 zmanjšalo; pozdravlja nove postopke, ki jih je urad uvedel za znižanje stopnje zamud pri plačilih; poziva urad, naj to zadevo nujno popravi in obvesti organ za podelitev razrešnice o učinku sprejetih ukrepov;

15.  je seznanjen s trditvijo urada, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2013 opravila omejen pregled izvajanja 16 standardov notranje kontrole, ki jih je sprejel upravni odbor; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo na podlagi rezultatov pregleda in glede na sedanje stanje notranje kontrole v zvezi z operativnimi dejavnostmi in upravnimi podpornimi funkcijami urada izdala 18 priporočil, od katerih je šest „zelo pomembnih“, 12 pa „pomembnih“;

16.  je seznanjen, da je urad marca 2013 opravil samooceno v zvezi s statusom izvajanja standardov notranje kontrole in pokazal odločenost pri razumevanju in vzpostavljanju veljavnega okolja notranje kontrole;

17.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da šest od 16 standardov notranje kontrole ni bilo izvedenih v celoti; ugotavlja, da izvajanje šestih standardov še poteka, in poziva urad, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih;

o
o   o

18.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 102.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 102.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 132, 29.5.2010, str. 11.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 102.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 102.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 132, 29.5.2010, str. 11.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropski bančni organ (EBA)
PDF 348kWORD 96k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013 (2014/2120(DEC))
P8_TA(2015)0138A8-0072/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013 z odgovoroma Organa(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(5), zlasti člena 64,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0072/2015),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega bančnega organa glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropskega bančnega organa, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013 (2014/2120(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013 z odgovori Organa(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice organu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(12), zlasti člena 64,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0072/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu Evropskega bančnega organa takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega bančnega organa, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013 (2014/2120(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0072/2015),

A.  ker računovodski izkazi Evropskega bančnega organa (v nadaljevanju: organ) kažejo, da je njegov končni proračun v proračunskem letu 2013 znašal 25 967 360 EUR, kar je 25,16 % več kot leta 2012, saj je bil organ ustanovljen šele pred kratkim;

B.  ker računovodski izkazi organa kažejo, da je prvotni prispevek Unije v njegov proračun v letu 2013 znašal 10 386 944 EUR, kar je 25,16 % več kot leta 2012;

C.  ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu organa za proračunsko leto 2013 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

D.  ker so naloge organa prispevati k oblikovanju visokokakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks ter k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, spodbujati in omogočati prenos nalog in pristojnosti med pristojnimi organi, v okviru svojih pristojnosti spremljati in ocenjevati dogajanje na trgu ter spodbujati varstvo vlagateljev in investitorjev;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da so bili za sedem pripomb iz poročila za leto 2012 sprejeti popravljalni ukrepi in da jih je pet zdaj označenih kot „zaključenih“, eden kot „se izvaja“, ena pripomba pa „ni relevantna“;

2.  je seznanjen s trditvami organa:

   da je v večletnem načrtu kadrovske politike predvidel dodatno nadomestilo za šolanje, ki se dodeli v sklopu letnega proračunskega postopka, da bi zagotovil enakopravno obravnavo svojih zaposlenih, saj so stroški šolanja v kraju, kjer je sedež organa, visoki, in da je sklenil pogodbe s šolami, tako da bo lahko šolnine plačeval neposredno in da prag ne bo presežen;
   da pripravlja komunikacijsko strategijo na osnovi ankete med svojimi najpomembnejšimi deležniki, da bi poenostavil obstoječe spletno mesto in ponudil novo vsebino, in sicer dostopne informacije za manj specializirano občinstvo; da je bil na spletnem mestu ustvarjen kotiček za potrošnike s preprosto dostopnimi informacijami o tem, kako vložiti pritožbe proti finančnim institucijami, pa tudi s splošnimi nasveti za osebne finance;
   da je vse sisteme IT zaupal svojemu internemu podatkovnemu središču, razen razmeroma majhnega orodja IT za nadzorne kolegije, in da se je zaradi internega izvajanja izognil vsem tveganjem v zvezi z omejenim nadzorom in kontrolo nad svojimi sistemi IT;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

3.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da je organ prevzel obveznosti za 90 % vseh odobrenih proračunskih sredstev (89 % v letu 2012); ugotavlja, da se je ta stopnja gibala med 87 % v naslovu I (odhodki za zaposlene), 98 % v naslovu II (upravni odhodki) in 92 % v naslovu III (operativni odhodki);

4.  poudarja, da je odločitev Sodišča Evropske unije proti indeksaciji plač za obdobje od 1. julija 2011 do 30. junija 2013 negativno vplivala na raven obveznosti v naslovu I proračuna organa, ki so znašale 1 800 000 EUR;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

5.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da je organ občutno zmanjšal raven obveznosti, prenesenih v naslednje leto, s 6 547 808 EUR v letu 2012 (36 %) na 3 876 564 EUR v letu 2013 (17 %);

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila raven prenosov v naslovu II (1 974 511 EUR oziroma 35 %) in naslovu III (1 651 203 EUR oziroma 36 %) razmeroma visoka, predvsem zaradi načrtovanega javnega razpisa za infrastrukturo in storitve IT, v sklopu katerega so bile pogodbe podpisane decembra 2013, kot je bilo načrtovano, storitve po teh pogodbah pa opravljene v letu 2014;

Prerazporeditve

7.  ugotavlja, da je iz letnega poročila o dejavnostih organa in poročila Računskega sodišča razvidno, da sta bili višina in narava prerazporeditev v letu 2013 skladni s finančnimi pravili organa;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

8.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu ni imelo pripomb glede postopkov javnih naročil, ki jih je izvedel organ;

9.  je seznanjen z informacijami organa, da je na priporočilo Računskega sodišča in organa za podelitev razrešnice sprejel popravljalne ukrepe za vse preostale postopke zaposlovanja v letu 2012, v vseh nadaljnjih postopkih pa so bili ti ukrepi sistematično upoštevani;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

10.  je seznanjen z navedbami organa, da je poleg etičnih smernic, ki veljajo in se uporabljajo za vse zaposlene, začel pripravljati tudi druge politike v zvezi z neodvisnostjo in procese odločanja v zvezi z izjavami o interesih;

11.  je seznanjen s trditvami organa, da je sprejel in začel izvajati pravilnik o navzkrižju interesov za redno in pogodbeno zaposlene delavce ter zunanje sodelavce; je seznanjen z informacijo organa, da so bili življenjepisi in izjave o interesih članov upravnega odbora in odbora nadzornikov ter izjave o interesih predsednika, izvršnega direktorja in najvišjih vodstvenih delavcev objavljeni na spletnem mestu organa; ugotavlja, da so izjave o interesih objavljene na spletnem mestu organa;

12.  pozdravlja dejstvo, da je odbor nadzornikov organa 3. februarja 2015 sprejel politiko o neodvisnosti in procesih odločanja, ter poziva organ, naj po pravočasni uvedbi te politike vodi redno evidenco o njenem izvajanju;

Notranje kontrole

13.  je seznanjen, da ima upravni odbor organa šest članov, ki jih izvoli odbor nadzornikov izmed svojih članov; ugotavlja tudi, da so bili člani upravnega odbora izvoljeni na seji odbora nadzornikov 1. julija 2013 v skladu z revidiranim pravilnikom odbora nadzornikov;

Notranja revizija

14.  je seznanjen, da je služba Komisije za notranjo revizijo v začetku leta 2013 izvedla omejen pregled izvajanja standardov notranje kontrole; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je med analizo tveganja odkrila nekatere postopke z zelo velikim pripadajočim tveganjem, ki jih ni mogoče revidirati v okviru revizijskega načrta, saj so bile kontrole ocenjene kot neobstoječe ali nezadostne;

15.  opozarja, da je služba za notranjo revizijo v poročilo vključila 14 priporočil, od katerih sta bili dve „zelo pomembni“; ugotavlja, da je organ sprejel akcijski načrt za področja, kjer je služba za notranjo revizijo priporočila izboljšave; prav tako ugotavlja, da bo služba za notranjo revizijo med naslednjo poglobljeno oceno tveganja pregledala popravljalne ukrepe za najbolj tvegana področja;

16.  je seznanjen, da je služba za notranjo revizijo leta 2013 pregledala dokumentacijo o izvajanju svojih prejšnjih priporočil; je seznanjen z njeno ugotovitvijo, da na dan 31. decembra 2013 ni bilo nerešenih kritičnih priporočil; ugotavlja, da je bilo v skladu z dokumentacijo eno izmed dveh zelo pomembnih priporočil službe za notranjo revizijo upoštevano in čaka na nadaljnje ukrepe, drugo pa je bilo odloženo glede na prvotni akcijski načrt;

17.  ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo v letu 2014 opravila drugi omejeni pregled upravljanja projektov IT organa in dala dve zelo pomembni in dve pomembni priporočili; je seznanjen z informacijo organa, da je pripravil podroben akcijski načrt z mejniki za izvedbo teh priporočil, katerega uresničljivost je potrdila tudi služba za notranjo revizijo;

Uspešnost

18.  je seznanjen, da organ tesno sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge pri vseh podpornih funkcijah, da bi zmanjšali upravne stroške, kjer je to le mogoče, ustvarili sinergije in izmenjevali primere najboljše prakse; se veseli nadaljnjih prizadevanj organa, da bi izboljšal sodelovanje z drugimi decentraliziranimi agencijami;

Druge pripombe

19.  opozarja, da je bil Parlament ključna gonilna sila pri prizadevanjih za vzpostavitev novega in celovitega evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) takoj po finančni krizi ter – v sklopu teh prizadevanj – pri ustanavljanju organa leta 2011;

20.  je seznanjen z ugotovitvijo Komisije iz nedavnega poročila o delovanju evropskih nadzornih organov in evropskega sistema finančnih nadzornih organov, da so ti kljub težavnim okoliščinam hitro vzpostavili dobro delujoče organizacije, ki so v splošnem zelo uspešno izvajale svoje raznolike naloge, hkrati pa se z omejenimi kadrovskimi viri soočale z vse večjimi zahtevami;

21.  poudarja, da je vloga organa pri spodbujanju skupne nadzorne ureditve na enotnem trgu bistvena za zagotavljanje bolje vključenega, učinkovitejšega in varnejšega bančnega sektorja v Uniji, saj prispeva h gospodarskemu okrevanju, ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropi, pa tudi k preprečevanju prihodnjih kriz v finančnem sektorju; poziva k usklajevanju organa z Evropsko centralno banko v njeni vlogi bančne nadzornice, da se prepreči podvajanje dela in kopičenje nepotrebnih zmogljivosti;

22.  je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 5/2014 in pomanjkljivostmi, poudarjenimi v njem,v zvezi z delovanjem nove ureditve čezmejnega bančnega nadzora, oceno odpornosti evropskih bank in spodbujanjem varstva potrošnikov; poziva organ, naj v zvezi s tistimi priporočili Računskega sodišča, ki niso naslovljena izključno na Komisijo ali Parlament in Svet, sprejme ustrezne ukrepe, da bi te pomanjkljivosti odpravil;

23.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 5/2014, da sredstva, ki jih je imel organ na voljo v zagonski fazi, niso zadostovala za uresničevanje njegovega poslanstva; ugotavlja, da je sistem ESFS še vedno v fazi vzpostavljanja, ter poudarja, da naloge, ki so bile organu že zaupane, in tudi prihodnje naloge, predvidene v sklopu potekajočega zakonodajnega dela, zahtevajo zadostne kadrovske in proračunske vire, da se omogoči visokokakovosten nadzor; poudarja, da je treba potrebo po združevanju dodatnih nalog in dodatnih sredstev vedno obravnavati zelo pozorno; vendar opozarja, da si je treba pred vsakim morebitnim povečanjem sredstev in/ali vzporedno z njim prizadevati za ustrezno racionalizacijo, kjer je to mogoče; opozarja, da ima organ pomembno vlogo pri usklajevanju in da mora tesno sodelovati z nacionalnimi nadzornimi organi, da se uresniči njegovo poslanstvo;

24.  poudarja, da so viri organa omejeni, zato se mora držati nalog, ki sta mu jih naložila Parlament in Svet; poudarja, da mora organ te naloge izvajati brez omejitev, pri tem pa ne sme širiti svojega mandata in mora ostati neodvisen; poudarja, da mora organ preveriti, ali je morda treba oblikovati smernice in priporočila;

25.  poudarja, da mora organ v celoti uporabiti svoja pooblastila na področju varstva potrošnikov, ki so mu podeljena v okviru obstoječega mandata; poudarja, da mora organ na tem področju tesneje sodelovati z drugimi evropskimi nadzornimi organi prek skupnega odbora;

26.  zaključuje, da mešana shema financiranja organa ni prožna, predstavlja veliko breme in morebiti ogroža njegovo neodvisnost; zato poziva Komisijo, naj oceni stanje in po potrebi do leta 2017 predlaga sistem financiranja za organ, ki bo temeljil le na uvedbi pristojbin, ki jih plačujejo udeleženci na trgu, oziroma bo združeval pristojbine udeležencev na trgu z osnovnim financiranjem iz ločene proračunske vrstice v splošnem proračunu Unije;

o
o   o

27.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 112.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 112.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 112.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 112.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
PDF 340kWORD 89k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013 (2014/2109(DEC))
P8_TA(2015)0139A8-0069/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013 z odgovori centra(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(5), zlasti člena 23,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0069/2015),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013 (2014/2109(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013 z odgovori centra(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice centru glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(12), zlasti člena 23,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0069/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki iz končnega zaključnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013 (2014/2109(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0069/2015),

A.  ker računovodski izkazi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljevanju: center) kažejo, da je končni proračun centra v proračunskem letu 2013 znašal 58 315 000 EUR, kar je 0,2 % več kot leta 2012;

B.  ker je celoten prispevek Unije v proračun centra v letu 2013 znašal 56 727 000 EUR, kar je enako kot leta 2012, to pa predstavlja 0,039 % splošnega proračuna Unije;

C.  ker je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu centra za proračunsko leto 2013 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov centra ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2012

1.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da so bile pri treh pripombah iz poročila o razrešnici za leto 2012 dve označeni z „ni relevantno“, ena pa z „se izvaja“; ugotavlja, da se to odprto vprašanje nanaša na predhodno preverjanje, ki ni bilo podprto z zadostno dokumentacijo o upravičenosti in točnosti stroškov, za katere se zahteva povračilo;z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je center strategijo za naknadno preverjanje sprejel z desetmesečno zamudo; pričakuje, da bo center organ za podelitev razrešnice obvestil takoj, ko bo problem rešen;

2.  je seznanjen s trditvami centra, da:

   (a) je bila spremenjena različica celovite politike neodvisnosti centra, ki naj bi jo sprejel upravni odbor centra v letu 2014, razdeljena na politiko, ki se nanaša na zunanje strokovnjake, in na politiko, ki se nanaša na člane osebja; ugotavlja, da bo upravni odbor centra ti dve politiki lahko sprejel leta 2015; poziva center, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o sprejetju zgoraj omenjenih politik;
   (b) so življenjepisi in izjave o interesih članov upravnega odbora centra, svetovalnega foruma in najvišjih vodstvenih delavcev javno dostopni na spletišču centra;
   (c) so informacije o vplivu dejavnosti centra na državljane Unije na voljo na spletišču centra prek objave različnih vrst dokumentov, vključno s sporočili za javnost, glasili, rezultati znanstvenih raziskav in posebnimi poročili;

Pripombe o zakonitosti in pravilnosti transakcij

3.   na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da, čeprav je center izboljšal vodenje postopkov javnega naročanja, pa so za postopek, ki se je začel leta 2013, v objavi javnega razpisa in v razpisnih pogojih obstajale nasprotujoče si informacije, kar je morda vplivalo na konkurenčni proces in izid postopka; ugotavlja, da je center po reviziji Računskega sodišča nemudoma sprejel popravljalni ukrep in preklical okvirno pogodbo;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

4.  ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2013 stopnja izvrševanja proračuna dosegla relativno nizkih 92,96 % in da je stopnja izvrševanja plačil znašala 74,14 %; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je razveljavitev odobritev pojavila pri vseh proračunskih naslovih, in poudarja, da se je stopnja izvrševanja plačil v primerjavi s prejšnjim letom znižala za 2,12 %;

5.  na podlagi izjav centra ugotavlja, da je rezerviral sredstva iz proračuna za leto 2013 za retroaktivne prilagoditve plač zaposlenih; ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v zadnjem četrtletju odločilo, da center teh sredstev ne more uporabiti za druge namene;

6.  ugotavlja, da je bila realizacija proračuna centra v letu 2013 pozitivna, tako da je bila po tem, ko je bila upoštevana še negativna realizacija iz preteklih let, končna bilanca pozitivna; ugotavlja, da bo moral zato center leta 2014 Komisiji povrniti 2 012 975 EUR iz proračuna za leto 2013;

Obveznosti in prenosi v naslednje leto

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila stopnja prenosa odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, v leto 2014 relativno visoka in je znašala 1 714 484 EUR (26 %) za naslov II (upravni odhodki) in 7 907 139 EUR (44 %) za naslov III (operativni odhodki); ugotavlja, da so se v naslovu II prenosi nanašali zlasti na javna naročila za strojno in programsko opremo IT ter zunanje vrednotenje centra, ki še poteka; ugotavlja, da so se v naslovu III prenosi nanašali zlasti na večletne projekte in postavke IT, za katere so bile dejavnosti izvedene, plačila pa izvršena skladno z operativnimi potrebami;

8.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti pri načrtovanju in izvrševanju proračuna za operativna srečanja, ki so bile zlasti posledica precenjene stopnje udeležbe ter stroškov za hotele in lete; je zaskrbljen, da je bilo za zadevno proračunsko vrstico 29 % odobrenih proračunskih sredstev za leto 2013 in 59 % prenosov iz leta 2012 razveljavljenih, poleg tega pa je bilo 38 % odobrenih proračunskih sredstev za leto 2013, za katera so bile prevzete obveznosti in so bila namenjena operativnim srečanjem, prenesenih v leto 2014; poziva center, naj spoštuje proračunsko načelo enoletnosti in v tem smislu izboljša finančno poslovodenje;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

9.  ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu za leto 2013 na osnovi vzorčnih transakcij in drugih revizijskih ugotovitev ni imelo pripomb glede postopkov javnih naročil v centru;

10.  je seznanjen s pobudo centra, da uvede okrepitve na področju javnega naročanja z ustanovitvijo oddelka za javna naročila in pravne službe ter prestrukturiranjem dejavnosti javnega naročanja in financ;

11.   ugotavlja, da v poročilu Računskega sodišča ni bilo pripomb glede postopkov zaposlovanja v centru;

12.  ugotavlja, da je bilo do izteka leta 2013 zapolnjenih 190 od 198 delovnih mest, predvidenih v kadrovskem načrtu; ugotavlja, da se je stopnja zasedenosti delovnih mest v primerjavi z letom 2012 izboljšala;

Notranje kontrole

13.   na podlagi izjav centra ugotavlja, da je pri načrtu naknadnega preverjanja nepovratnih sredstev za leto 2012 prišlo do zamud in je bil zato združen z načrtom za preverjanje nepovratnih sredstev za leto 2013; ugotavlja, da se načrt za preverjanje nepovratnih sredstev za leto 2013 izvaja s pomočjo zunanjega revizijskega podjetja, ki s centrom sodeluje na podlagi okvirne pogodbe Komisije za zagotavljanje storitev tehnične pomoči na področju revizij in kontrol; poziva center, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih izbranih revizij, ki se izvajajo v okviru načrta za leto 2013;

Notranja revizija

14.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2013 izvedla popolno oceno tveganja, ki je za rezultat imela strateški načrt za notranje revizije centra in seznam predlaganih revizijskih vsebin za obdobje 2014–2016; ugotavlja, da služba Komisije za notranjo revizijo ni izvedla dodatnih revizij;

15.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo spremljala izvajanje zgodnejših priporočil s pregledom dokumentacije; na podlagi izjav centra ugotavlja, da 31. decembra 2013 ni bilo nerešenih zelo pomembnih oziroma kritičnih priporočil;

o
o   o

16.  sporoča, da so druge pripombe k sklepu o razrešnici, ki so horizontalne narave, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2015(15) o uspešnosti, finančnem upravljanju in nadzoru agencij.

(1) UL C 442, 10.12.2014, str. 123.
(2) UL C 442, 10.12.2014, str. 123.
(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 442, 10.12.2014, str. 123.
(9) UL C 442, 10.12.2014, str. 123.
(10) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(15)Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0130.


Razrešnica za leto 2013: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
PDF 353kWORD 95k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013 (2014/2116(DEC))
P8_TA(2015)0140A8-0073/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(5), zlasti člena 97,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0073/2015),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za kemikalije glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2013;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za kemikalije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013 (2014/2116(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05304/2015 – C8-0054/2015),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(12), zlasti člena 97,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14), zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0073/2015),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu Evropske agencije za kemikalije takšni kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2013;