Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 30. april 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Izjemni trgovinski ukrepi za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijskopridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasna prekinitev uporabe Uredbe št. 1215/2009 za Bosno in Hercegovino ***I
 Preganjanje kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab
 Uničene kulturne znamenitosti po akcijah organizacije ISIS/Daiš
 Razmere na Maldivih
 Poročilo o napredku Albanije za leto 2014
 Poročilo o napredku Bosne in Hercegovine za leto 2014
 Evropska investicijska banka - letno poročilo 2013
 EXPO 2015 v Milanu: Nahranimo planet, energija za življenje
 Razmere v Nigeriji
 Primer Nadje Savčenko
 Razmere v begunskem taborišču Jarmuk v Siriji
 Zapiranje zagovornikov človekovih pravic in pravic delavcev v Alžiriji

Izjemni trgovinski ukrepi za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijskopridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasna prekinitev uporabe Uredbe št. 1215/2009 za Bosno in Hercegovino ***I
PDF 359kWORD 95k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete z dne 30. aprila 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, ter začasni prekinitvi njene uporabe za Bosno in Hercegovino (COM(2014)0386 – C8-0039/2014 – 2014/0197(COD))(1)
P8_TA(2015)0177A8-0060/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Uredba (ES) št. 1215/2009 ne omogoča začasne ukinitve odobrenih izjemnih trgovinskih ukrepov v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev. Ustrezno je uvesti tako možnost ter tako zagotoviti, da je mogoče hitro ukrepati v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v eni od držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije.
(2)  Uredba (ES) št. 1215/2009 ne omogoča začasne ukinitve odobrenih izjemnih trgovinskih ukrepov v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države s strani upravičencev. Ustrezno je uvesti tako možnost ter tako zagotoviti, da je mogoče hitro ukrepati v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v eni od držav in ozemelj, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije. Spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in človekovih pravic ter varstvo manjšin so pogoj za napredek v pristopnem procesu.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa so bili stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi sklenjeni z vsemi zadevnimi državami zahodnega Balkana, razen z Bosno in Hercegovino ter Kosovom3. Svet je junija 2013 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom.
(5)  Od začetka stabilizacijsko-pridružitvenega procesa so bili stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi sklenjeni z vsemi zadevnimi državami zahodnega Balkana, razen z Bosno in Hercegovino ter Kosovom3. Maja 2014 so bila zaključena pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom, sporazum pa je bil parafiran julija 2014.
______________
_______________
3 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
3 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Vendar Bosna in Hercegovina še ni sprejela prilagoditve trgovinskih koncesij, ki so bile odobrene v okviru začasnega sporazuma, da bi se upoštevala preferencialna tradicionalna trgovina med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). V primeru, da do sprejetja te uredbe sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij, določenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in začasnega sporazuma, ne bo podpisan in ga Evropska unija ter Bosna in Hercegovino ne bosta začasno uporabljali, bi bilo treba s 1. januarjem 2016 začasno ukiniti preferenciale, ki so bili odobreni Bosni in Hercegovini. Ko bosta Bosna in Hercegovina ter Evropska unija podpisali in začeli začasno uporabljati sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij v okviru začasnega sporazuma, bi bilo treba te preferenciale ponovno uporabljati
(7)  Vendar Bosna in Hercegovina še ni sprejela prilagoditve trgovinskih koncesij, ki so bile odobrene v okviru začasnega sporazuma, da bi se upoštevala preferencialna tradicionalna trgovina med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). V primeru, da do sprejetja te uredbe sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij, določenih v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in začasnega sporazuma, ne bo podpisan in ga Evropska unija ter Bosna in Hercegovino ne bosta začasno uporabljali, bi bilo treba s 1. januarjem 2016 začasno ukiniti preferenciale, ki so bili odobreni Bosni in Hercegovini. Ko bosta Bosna in Hercegovina ter Evropska unija podpisali in začeli začasno uporabljati sporazum o prilagoditvi trgovinskih koncesij v okviru začasnega sporazuma, bi bilo treba te preferenciale ponovno uporabljati. Oblasti Bosne in Hercegovine ter Komisija bi morale okrepiti prizadevanja, da bi pred 1. januarjem 2016 in v skladu z začasnim sporazumom našle vzajemno sprejemljivo rešitev, zlasti kar zadeva čezmejno trgovino.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Upoštevati je treba stalni napredek, ki ga na poti do članstva v Evropski uniji dosegajo posamezne države in ozemlja zahodnega Balkana, pa tudi pristop Hrvaške k Evropski uniji, zaradi česar je treba prilagoditi začasni sporazum z Bosno in Hercegovino. V tem kontekstu je treba upoštevati tudi odločno zavezanost evropski perspektivi Bosne in Hercegovine, kot je to razvidno iz sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. decembra 2014. V sklepih je še ponovno izražena potreba po tem, da politično vodstvo Bosne in Hercegovine utrdi reforme, ki so potrebne za priključitev EU, da se morajo te reforme izvajati v vseh ustreznih institucijah in da je treba doseči funkcionalnost in učinkovitost na vseh ravneh vodenja, da bo Bosna in Hercegovina pripravljena na prihodnje članstvo v EU.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Evropska unija ostaja zavezana evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine in od političnega vodstva te države pričakuje, da bo izvedlo reforme za boljše delovanje institucij ter zagotovilo enake pravice vsem trem konstitutivnim narodom in vsem državljanom Bosne in Hercegovine –
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 1 – točka -1 (novo)
Uredba (ES) št. 1215/2009
Uvodna izjava 14 a (novo)
(-1) vstavi se naslednja uvodna izjava:
„(14a) Za ustrezen demokratični nadzor nad uporabo te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s potrebnimi spremembami in tehničnimi prilagoditvami Priloge I in II zaradi spremembe oznak kombinirane nomenklature in pododdelkov TARIC, zaradi prilagoditev po dodelitvi trgovinskih preferencialov iz drugih režimov med Unijo ter državami in ozemlji iz te uredbe in zaradi začasne ukinitve ugodnosti v skladu s to uredbo v primeru neupoštevanja pogojev učinkovitega upravnega sodelovanja z namenom preprečevanja goljufij, pogojev v zvezi s človekovimi pravicami in načeli pravne države ter pogojev v zvezi z izvajanjem učinkovitih gospodarskih reform in vključevanjem v regionalno sodelovanje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. Komisija bi morala v okviru priprav in izvajanja delegiranih aktov zagotoviti vse informacije in dokumentacijo o svojih sestankih z nacionalnimi strokovnjaki. V zvezi s tem bi morala Komisija zagotoviti ustrezno vključitev Evropskega parlamenta na podlagi najboljših praks iz prejšnjih izkušenj na drugih področjih politik, da se ustvarijo najboljši možni pogoji za nadzor delegiranih aktov, ki ga bo Evropski parlament izvajal v prihodnje.“
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (ES) št. 1215/2009
Člen 2 – odstavek 3
(1a)  v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  V primeru, da država ali ozemlje ne spoštuje odstavka 1 ali 2, lahko Komisija z izvedbenimi akti sklene, da se upravičenje do ugodnosti iz te uredbe za zadevno državo ali ozemlje v celoti ali deloma opusti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(4).
3.  V primeru, da država ali ozemlje ne spoštuje točke (a) ali (b) odstavka 1, lahko Komisija z izvedbenimi akti sklene, da se upravičenje do ugodnosti iz te uredbe za zadevno državo ali ozemlje v celoti ali deloma opusti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(4).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1 b (novo)
Uredba (ES) št. 1215/2009
Člen 7 – točka c (novo)
(1b)  v členu 7 se doda naslednja točka:
(c)  popolno ali delno začasno ukinitev upravičenosti države ali ozemlja do ugodnosti iz te uredbe, če ta država ali ozemlje ne izpolnjuje pogojev iz točk (c) in (d) člena 2(1) in iz člena 2(2) te uredbe.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 1 – točka 1 c (novo)
Uredba (ES) št. 1215/2009
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1– uvodno besedilo
(1c)  v členu 10(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
1.  Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi, o goljufiji ali opustitvi zagotavljanja upravnega sodelovanja, ki se zahteva za preverjanje dokazil o poreklu ali o velikem povečanju izvoza v Skupnost nad stopnjo običajne proizvodne in izvozne zmogljivosti ali o neupoštevanju določb člena 2(1) s strani držav in ozemelj iz člena 1, lahko sprejme ukrepe, da v celoti ali delno opusti režim, določen s to uredbo za obdobje treh mesecev, pod pogojem, da je predhodno:
1.  Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi, o goljufiji ali opustitvi zagotavljanja upravnega sodelovanja, ki se zahteva za preverjanje dokazil o poreklu ali o velikem povečanju izvoza v Skupnost nad stopnjo običajne proizvodne in izvozne zmogljivosti ali o neupoštevanju določb točk (a) in (b) člena 2(1) s strani držav in ozemelj iz člena 1, lahko sprejme ukrepe, da v celoti ali delno opusti režim, določen s to uredbo za obdobje treh mesecev, pod pogojem, da je predhodno:

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0060/2015).


Preganjanje kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab
PDF 336kWORD 89k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab (2015/2661(RSP))
P8_TA(2015)0178RC-B8-0382/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Keniji,

–  ob upoštevanju drugega spremenjenega sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum iz Cotonouja“), zlasti členov 8, 11 in 26,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 23. novembra 2014 o pokolu 28 civilnih popotnikov in z dne 3. aprila 2015 o pokolu na Univerzi v Garissi,

–  ob upoštevanju izjave za novinarje o terorističnem napadu v Garissi v Keniji, ki jo je svet Afriške unije za mir in varnost podal ob svojem 497. zasedanju 9. aprila 2015,

–  ob upoštevanju napada zračnih sil kenijske vojske na oporišča za urjenje Al Šababa v Somaliji kot odziv na pokol na Univerzi v Garissi,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere in prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so v zadnjem terorističnem napadu v kenijskem mestu Garissa napadli mlade, izobraževanje in s tem tudi prihodnost države; ker mladi predstavljajo obete in mir ter bodo v prihodnosti zagotavljali razvoj države; ker je izobraževanje ključnega pomena za boj proti nasilnemu ekstremizmu in fundamentalizmu;

B.  ker se je v zadnjih mesecih po svetu izjemno povečalo število napadov na verske manjšine, zlasti kristjane; predvsem džihadistični teroristi v nekaterih delih arabskega sveta kristjane vsak dan ubijajo, pretepajo in aretirajo;

C.  ker so kristjani najbolj preganjana verska skupnost; ker je vse bolj očitno, da tovrstna ekstremizem in preganjanje pomembno prispevata k vse pogostejšemu pojavu množičnega preseljevanja; ker je po podatkih vsako leto ubitih več kot 150 000 kristjanov;

D.  ker je organizacija ISIS/Daiš 15. februarja 2015 v Libiji obglavila 21 egiptovskih koptskih kristjanov;

E.  ker so napadalci univerze Garissa namenoma napadli nemuslimane in izpostavili kristjane, ki so jih nato brutalno usmrtili; ker je organizacija Al Šabab odprto in javno priznala, da vodi vojno proti kristjanom v regiji;

F.  ker sta zaščita pravic otrok in mladih ter krepitev veščin, izobraženosti in inovacij nujni za izboljšanje njihovih gospodarskih, družbenih in kulturnih možnosti ter za okrepitev razvoja države;

G.  ker Al Šabab redno napada študente, šole in druge izobraževalne ustanove; ker je med drugim decembra 2009 samomorilski napadalec z bombo na podelitvi diplom študentom medicine v Mogadišu v Somaliji ubil 19 ljudi, oktobra 2011 pa je ta teroristična skupina prevzela odgovornost za bombni napad, ravno tako v Mogadišu, v katerem je umrlo 70 ljudi, med katerimi so bili tudi študenti, ki so na somalijskem ministrstvu za izobraževanje čakali na objavo izpitnih rezultatov;

H.  ker je v napadu skupine Al Šabab na hotel v Mogadišu 25. marca 2015 življenje izgubilo vsaj 15 ljudi in ker je bil med ubitimi v napadu Jusuf Mohamed Ismail Bari-Bari, stalni predstavnik Somalije pri Organizaciji združenih narodih v Ženevi v Švici;

I.  ker so se napadi na civiliste v Keniji pomnožili, odkar so kenijski vojaki oktobra 2011 vstopili v južno Somalijo, da bi s somalijsko vojsko sodelovali v usklajeni operaciji na območju pod nadzorom skupine Al Šabab, potem ko je ta teroristična skupina zajela štiri talce;

J.  ker kenijski vojaki od novembra 2011 sodelujejo v misiji Afriške unije v Somaliji (AMISOM), ki jo je 19. januarja 2007 ustanovil svet za mir in varnost Afriške unije, 20. februarja 2007 pa jo je odobril varnostni svet Združenih narodov (resolucija 1744 (2007)), ki je nedavno Afriški uniji dovolil tudi, da misijo nadaljuje do 30. novembra 2015 (resolucija 2182 (2014));

K.  ker je k boju proti teroristični skupini Al Šabab največ prispevala etiopska vojska, v nekoliko manjši meri pa tudi ugandska;

L.  ker je skupina Al Šabab vzpostavila stike z drugimi islamističnimi skupinami v Afriki, kot sta Boko Haram v Nigeriji in Al Kajda v islamskem Magrebu;

M.  ker teroristična skupina Al Šabab redno bombardira in ubija pretežno civiliste v Somaliji, pa tudi v sosednjih državah, na primer v Kampali v Ugandi julija 2010, še bistveno pogosteje pa v Keniji, kjer so bili mednarodne pozornosti deležni zgolj večji napadi, manjši pa so vsakodneven pojav;

N.  ker je skupina Al Šabab prevzela odgovornost za napade na vasi Hindi, Gamba, Lamu in Tana River na kenijski obali julija 2014, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, in za dva napada v občini Mandela proti koncu leta 2014, v katerih je bilo ubitih 64 ljudi;

O.  ker je kenijska vlada po napadu na Univerzo v Garissi zagrozila Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), da bo v treh mesecih zaprla begunsko taborišče Dadaab; ker je UNHCR posvaril da bi to imelo „skrajne humanitarne in praktične posledice“; ker Konvencija OZN o beguncih prepoveduje prisilno vračanje beguncev na območja, kjer bi bila ogrožena njihova življenja ali svoboda;

P.  ker afriške rezervne enote (African Standby Force – ASF) še niso operativne in ker je EU izrazila pripravljenost, da v okviru svoje varnostne strategije za Afriko podpre afriške zmogljivosti za ohranjanje miru;

Q.  ker v skladu s členom 11 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU „Ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov zajemajo zlasti podporo uravnoteženju političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih priložnosti med vsemi deli družbe, krepitvi demokratične legitimnosti in učinkovitosti vodenja, vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za mirno spravo med interesnimi skupinami, [...] premostitvi ločnic med različnimi deli družbe, pa tudi podporo dejavni in organizirani civilni družbi“;

1.  najodločneje obsoja načrtovani teroristični napad v Garissi 2. aprila 2015, ki ga je izvedla skupina Al Šabab in v katerem je bilo ubitih 147 mladih, nedolžnih študentov ter ranjenih 79 oseb; odločno obsoja vse kršitve človekovih pravic, zlasti kadar ljudje izgubijo življenje zaradi svoje veroizpovedi, prepričanja ali etničnega porekla;

2.  ponovno obsoja napade, ki jih je skupina Al Šabab izvedla poleti 2014 v več obalnih kenijskih vaseh, tudi Mpeketoni, kjer je bilo usmrčenih 50 ljudi; odločno obsoja napad na nakupovalno središče Westgate v Nairobiju 24. septembra 2013, po katerem je bilo odkritih 67 trupel; obsoja napad skupine Al Šabab 25. marca 2015 v Mogadišu, v katerem je izgubil življenje veleposlanik Jusuf Mohamed Ismail Bari-Bari, stalni predstavnik Somalije pri Organizaciji združenih narodov v Ženevi;

3.  izreka sožalje družinam žrtev ter ljudstvu in vladi Republike Kenije; stoji ob strani kenijskemu narodu, ki se spoprijema s to obsojanja vredno agresijo;

4.  spominja, da je svoboda veroizpovedi temeljna pravica in odločno obsoja vse oblike nasilja in diskriminacije na podlagi vere;

5.  obsoja nedavne napade na skupnosti kristjanov v različnih državah, zlasti to, da je bilo 12 kristjanov vrženih v morje med nedavnim prečkanjem morja iz Libije , in pokol 30 etiopskih kristjanov 19. aprila 2015, ter izraža solidarnost z družinami žrtev;

6.  izraža globoko zaskrbljenost, ker storilci terorističnih dejanj na več koncih sveta zlorabljajo religijo in ker so vedno pogostejši primeri nestrpnosti, zatiranja in nasilja v odnosu do kristjanov, zlasti v nekaterih delih arabskega sveta; obsoja uporabo religije kot pretveze v različnih konfliktih; obsoja vse pogostejše napade na cerkve po svetu, zlasti napad v Pakistanu 15. marca 2015, v katerem je bilo ubitih 14 ljudi; ostro obsoja zaprtje, izginotje, mučenje, zasužnjevanje in javno usmrtitev kristjanov v Severni Koreji; potrjuje in podpira neodtujljivo pravico vseh verskih in etničnih manjšin, ki živijo v Iraku in Siriji, vključno s kristjani, da še naprej dostojno, enakopravno in varno živijo v svojih zgodovinskih in tradicionalnih domovinah; ugotavlja, da so pripadniki različnih verskih skupnosti v tej regiji stoletja sobivali;

7.  poziva institucije EU, naj ravnajo v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 17 PDEU, kar zadeva ohranjanje odprtega, preglednega in rednega dialoga s cerkvami ter verskimi, filozofskimi in neverskimi organizacijami, da bi v okviru EU zagotovile prednostno obravnavo vprašanja preganjanja kristjanov in drugih verskih skupnosti;

8.  obsoja, da se organizacija ISIS/Daiš v Siriji in Iraku sklicuje na stari zakon (pakt dhimmi), da bi na podlagi vere od kristjanov izsilila plačilo davkov in uvedla omejitve, pri tem pa jim grozi s smrtjo;

9.  ponovno izraža solidarnost z vsemi kristjani, ki jih preganjajo v različnih delih Afrike, še zlasti glede na nedavna grozodejstva v Libiji, Nigeriji in Sudanu;

10.  obsoja in zavrača vsako napačno razlago sporočila Islama, na podlagi katere se želi ustvariti nasilno, kruto, totalitarno, zatirajočo in ekspanzivno ideologijo, ki daje legitimnost iztrebljanju krščanskih manjšin; poziva muslimanske voditelje, naj v celoti obsodijo vse teroristične napade, tudi tiste, ki imajo za cilj verske skupnosti in manjšine, zlasti kristjane;

11.  poziva, naj se opravi temeljita, hitra, nepristranska in učinkovita preiskava, da se odkrijejo odgovorni in pred sodišče privedejo storilci, organizatorji, financerji in sponzorji teh obsojanja vrednih terorističnih dejanj;

12.  priznava, da je treba resnični odziv organizirati v povezavi z usklajenimi ukrepi z drugimi afriškimi državami, ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svet, naj ogrožanje varnosti in teroristične grožnje v tem delu sveta obravnavata v sodelovanju z Afriško unijo in s podpiranjem njenih izjemno pomembnih prizadevanj, da se proti skupini Al Šabab bori z misijo AMISOM; poziva Evropsko unijo, naj odločno podpre izvajanje mehanizmov na ravni celine in regionalnih mehanizmov za reševanje sporov, zlasti afriške rezervne enote;

13.  poziva kenijsko vlado, naj prevzame odgovornost in naj se loti vprašanja nasilja skupine Al Šabab in njegovih dejanskih vzrokov; meni, da je mogoče varnost zagotoviti le, če se ustrezno odpravijo razkoli v kenijski politični in civilni družbi ter regionalna razvojna neravnotežja; meni, da je pozen odziv policijskih sil vreden obžalovanja; še posebej poziva vlado, naj terorističnih napadov ne uporabi kot pretvezo za omejevanje državljanskih svoboščin; poziva kenijske oblasti, naj svojo strategijo boja proti terorizmu utemeljijo na pravni državi in spoštovanju temeljnih pravic; vztraja, da je potreben demokratični in sodni nadzor protiteroristične politike;

14.  poziva kenijske oblasti, naj preprečijo vsakršno ločevanje med verami in povezovanje muslimanske skupnosti s skupino Al Šabab ter naj sprejmejo ukrepe za ohranitev enotnosti države v korist družbeni in gospodarski rasti ter stabilnosti in za ohranitev dostojanstva in človekovih pravic prebivalcev; poziva kenijsko vlado, vodje opozicije in verske voditelje, naj rešijo vprašanja zgodovinskih krivic – socialne izključenosti, razlik med regijami v državi in institucionalne diskriminacije – ter naj zagotovijo, da bodo protiteroristične operacije usmerjene le proti storilcem, ne proti širšim etničnim in verskim skupnostim;

15.  opozarja Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice na njihovo zavezo iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, sprejetega junija 2012, da bodo zagotovile obravnavo vprašanja človekovih pravic v vseh oblikah pogovorov s tretjimi državami o boju proti terorizmu;

16.  poziva EU, naj v Keniji izvaja program misije usposabljanja ter kenijski vojski in policiji zagotovi sodobno opremo in z njima sodeluje ter ju usposobi za boj proti terorizmu in za preprečevanje širjenja skupine Al Šabab;

17.  poziva kenijsko vlado, naj si po najboljših močeh prizadeva za upoštevanje pravne države, človekovih pravic, demokratičnih načel in temeljnih svoboščin, in poziva EU, naj svoje mednarodne partnerje vodi v to smer in skupaj z njimi zbere finančni prispevek za okrepitev obstoječih programov upravljanja, da se zagotovi nacionalna varnost ter da se v državo in regijo prineseta mir in stabilnost; vztraja, da se je treba z nasiljem skupine Al Šabab, ki se vedno bolj zaostruje, soočiti v sodelovanju s sosednjimi državami; poziva EU, naj za to zagotovi vso potrebno finančno, logistično in strokovno podporo, vključno z možnostjo dostopa do mirovne pomoči za Afriko in instrumentov EU za krizno upravljanje;

18.  poziva kenijske varnostne sile, naj zagotovijo zakonit odziv v boju proti terorističnim grožnjam; poziva kenijsko vlado, naj v skladu z mednarodnim pravom zagotovi varnost in zaščito begunskih taborišč na svojem ozemlju;

19.  poudarja, da se mednarodni terorizem financira z nezakonitim pranjem denarja, odkupninami, izsiljevanjem, preprodajo drog in korupcijo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje s tretjimi državami pri izmenjavi obveščevalnih podatkov, poveznih s pranjem denarja in financiranjem terorizma;

20.  ponovno izraža podporo vsem pobudam, katerih cilj je spodbujanje dialoga in vzajemnega spoštovanja med verskimi in drugimi skupnostmi; poziva verske oblasti, naj se zavzemajo za strpnost in dajejo pobude proti sovraštvu ter nasilnemu in skrajnemu radikalizmu;

21.  obsoja dejstvo, da so teroristični napadi usmerjeni proti izobraževalnim ustanovam in poslopjem, saj gre za ogrožanje izobraževanja in dostojanstva vseh državljanov, povzroča pa tudi nezaupanje in razkol med skupnostmi; spominja, da so džihadisti teroristične skupine Boko Haram lani v nigerijskem mestu Chibok ugrabili krščanske deklice, ki so nato izginile, kar je poželo obsodbe po vsem svetu;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi Kenije, institucijam Afriške unije, Medvladni agenciji za razvoj (IGAD), generalnemu sekretarju in generalni skupščini Organizacije združenih narodov in sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.


Uničene kulturne znamenitosti po akcijah organizacije ISIS/Daiš
PDF 352kWORD 96k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš (2015/2649(RSP))
P8_TA(2015)0179RC-B8-0375/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor Svetu in Komisiji o uničenih kulturnih znamenitostih v Siriji in Iraku, ki jih je zakrivil ISIS/Daiš O-000031/2015 – B8-0115/2015 in O­000032/2015 – B8-0116/2015),

–  ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da je dejavnost Unije namenjena spodbujanju sodelovanja med državami članicami, med drugim na področju ohranjanja in varstva kulturne dediščine evropskega pomena, ter da Unija in države članice podpirajo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na kulturnem področju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1332/2013 z dne 13. decembra 2013, ki spreminja Uredbo (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji(3), sprejeto na osnovi Sklepa Sveta 2013/760/SZVP z dne 13. decembra 2013 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji(4), ter zlasti člena 11c te uredbe o uvozu, izvozu in prenosu predmetov sirske kulturne dediščine,

–  ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2001/555/SZVP z dne 20. julija 2001 o ustanovitvi Satelitskega centra Evropske unije(5), kot je bil spremenjen s Skupnim ukrepom Sveta 2009/834/SZVP(6),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta iz oktobra 2012 o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju predmetov kulturne dediščine (EU CULTNET) (14232/2012),

–  ob upoštevanju drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1999,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine z dne 16. novembra 1972,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varovanju nesnovne kulturne dediščine z dne 17. oktobra 2003,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Konvencije Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine iz leta 1995,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2199 z dne 12. februarja 2015 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti, ki jih povzročajo teroristična dejanja Al Kaide(7),

–  ob upoštevanju Beneške listine o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij iz leta 1964, ki je mednarodni okvir za ohranjanje in obnovo starih zgradb,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega 17. julija 1998, zlasti člena 8(2)(b)(ix), ki naklepne napade na zgradbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, zgodovinske spomenike, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti objekti niso vojaški cilji, označuje kot vojno hudodelstvo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(8) z dne 12. marca 2015, ki v odstavku 211 pravi, da je treba dejanja namenskega uničevanja kulturne in umetnostne dediščine, kar se trenutno dogaja v Iraku in Siriji, kazensko preganjati kot vojno hudodelstvo in hudodelstvo zoper človečnost;

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. februarja 2015 o sestavnih delih regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter grožnji Daiša, (JOIN(2015)0002), v katerem Komisija ter podpredsednica Komisija/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznavata, da je uničevanje in plenjenje kulturne dediščine resen problem pri obvladovanju krize v Siriji in Iraku ter da je Daiš velika grožnja,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so skupine skrajnežev, povezane zlasti z Islamsko državo v Iraku in Siriji (ISIS/Daiš), v nedavnih akcijah namensko uničevale številna območja arheološke, verske in kulturne dediščine v Siriji in Iraku ter ker je generalna direktorica Unesca Irina Bokova te sistematične napade na kulturno dediščino označila za kulturno čiščenje;

B.  ker izraz kulturno čiščenje po Unescu pomeni naklepno strategijo, katere namen je uničiti kulturno raznolikost, in sicer tako, da je namerno uperjena zoper posameznike na podlagi njihove kulturne, etnične ali verske pripadnosti, obenem z namenskimi napadi na njihove verske, spominske in izobraževalne objekte, ter ker se strategija kulturnega čiščenja, ki smo ji priča v Iraku in Siriji, kaže v napadih na kulturno dediščino, tako na njen fizični, snovni in zgrajeni kulturni izraz, kot so spomeniki in zgradbe, kot tudi na manjšine in nesnovni kulturni izraz, kot so običaji, tradicije in prepričanje(9);

C.  ker nekatera dejanja uničevanja kulturne dediščine pod določenimi pogoji štejejo za hudodelstvo zoper človečnost(10); ker je mogoče ta dejanja, še posebej če so uperjena zoper pripadnike verske ali etnične skupine, enačiti z zločinom preganjanja, kot je določen členu 7 (1)(h) statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;

D.  ker uničevanje območij in objektov kulturne in zgodovinske dediščine ni novo in se ne izvaja samo v Iraku in Siriji; ker je po mnenju Unesca kulturna dediščina pomemben del kulturne identitete skupnosti, skupin in posameznikov ter socialne kohezije, torej lahko ima njeno namerno uničevanje negativne posledice za človekovo dostojanstvo in človekove pravice(11), poudarja, da se po navedbah Unesca in drugih izkupiček od blaga, ki ga ISIS/Daiš zapleni pri napadih na kulturne in verske spomenike in nato pretihotapi, uporabi za dodatno financiranje terorističnih dejavnosti ISIS/Daiša, zaradi česar se umetnine in predmeti kulturne dediščine spreminjajo v vojaško orožje;

E.  ker je Unesco z drugimi strateškimi partnerji 1. marca 2014 s finančno pomočjo EU začel izvajati triletni projekt, imenovan Nujna ohranitev sirske dediščine, katerega namen je zlasti zagotoviti nujno zaščito sirske kulturne dediščine;

F.  ker je Evropska unija ratificirala konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je bila sprejeta 20. oktobra 2005 in je prvi mednarodni instrument, ki priznava, da imajo predmeti kulturne dediščine dvojno, ekonomsko in kulturno naravo ter jih zato ni mogoče obravnavati le z vidika njihove komercialne vrednosti;

G.  ker sta konvencija Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza predmetov kulturne dediščine ter prenosa lastninske pravice na njih, podpisana 17. novembra 1970, in konvencija Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, podpisana 24. junija 1995, bistvena instrumenta za večjo zaščito svetovne kulturne dediščine;

H.  ker je danes nedovoljena trgovina s predmeti kulturne dediščine za trgovino z drogami in orožjem tretja najpomembnejša oblika nedovoljene trgovine; ker to nedovoljeno trgovino obvladujejo organizirane kriminalne mreže ter ker sedanji nacionalni in mednarodni mehanizmi niso niti primerno opremljeni niti dovolj podprti za rešitev tega problema(12);

I.  ker boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine sicer ni v posebni pristojnosti Evropske unije, saj to ni izrecno določeno v ustanovnih pogodbah, kljub temu pa sodi na več področij pristojnosti EU, kot so notranji trg, območje svobode, varnosti in pravice, kultura ter skupna zunanja in varnostna politika;

J.  ker je treba boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi artefakti bolje uskladiti in tesneje sodelovati med seboj, da bi razširili ozaveščenost, spodbudili izmenjavo informacij in okrepili pravne okvire; pri tem opozarja, da je Svet v svojih sklepih o preprečevanju kaznivih dejanj v zvezi s predmeti kulturne dediščine in boju proti njim decembra 2011 med drugim priporočil, naj države članice okrepijo sodelovanje med organi pregona, kulturnimi organi in zasebnimi organizacijami;

K.  ker je bila oktobra 2012 z resolucijo Sveta ustanovljena neformalna mreža organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju predmetov kulturne dediščine (EU CULTNET), katere glavni cilj je izboljšati izmenjavo informacij, povezanih s preprečevanjem nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine, ter identificirati kriminalne združbe, ki so domnevno vpletene v nedovoljeno trgovino, in izmenjati informacije o njih;

L.  ker je generalna direktorica Unesca Irina Bokova 28. marca 2015 v Bagdadu začela kampanjo #Unite4Heritage, da bi s pomočjo socialnih omrežij pridobili svetovno podporo za zaščito kulturne dediščine;

1.  ostro obsoja namerno uničevanje območij kulturne, arheološke in verske dediščine, ki ga izvaja ISIS v Siriji in Iraku;

2.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v skladu z resolucijo št. 2199 varnostnega sveta Združenih narodov z dne 12. februarja 2015 ustrezno ukrepa na politični ravni, da bi s tem ustavili nezakonito trgovino s predmeti kulturne dediščine z ozemlja Sirije in Iraka, dokler tam trajajo spopadi, in preprečili, da bi se izkupiček uporabil kot vir financiranja;

3.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj uporabi kulturno diplomacijo in medkulturni dialog kot pripomoček pri spravi med različnimi skupnostmi in obnovi uničenih spomenikov;

4.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, EU in njene države članice, naj na zunanjih mejah EU izvajata varnostne ukrepe, da se prepreči tihotapljenje predmetov kulturne dediščine iz Sirije in Iraka v Unijo, ter naj dejansko sodelujejo v skupnem ukrepanju zoper trgovino z artefakti sirskega in iraškega porekla v Evropi, saj je velik del trgovine z umetninami z Bližnjega vzhoda pravzaprav namenjen na evropski trg, pa tudi v Združene države in na območje Perzijskega zaliva;

5.  v zvezi s tem predlaga Komisiji, naj se v skladu s 17. odstavkom resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2199 z dne 12. februarja 2015 osredotoči na boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi artefakti, zlasti ko gre za predmete kulturne dediščine, ki so bili nezakonito odneseni iz Iraka po 6. avgustu 1990 oziroma iz Sirije po 15. marcu 2011; poziva Komisijo, naj zasnuje usklajen pristop k boju proti tej nezakoniti trgovini, pri tem pa naj tesno sodeluje s pristojnimi v preiskovalnih službah na nacionalni ravni ter v tesnem sodelovanju z Unescom in drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so ICOM (Mednarodni muzejski svet), ICBS (Mednarodni odbor modrega ščita pri ICOM), Europol, Interpol, UNIDROIT (Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava), WCO (Svetovna carinska organizacija), ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja) in ICCROM (Mednarodni center za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin);

6.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Satelitski center Evropske unije v Torrejónu, ki z zagotavljanjem materiala iz analiz satelitskih posnetkov podpira Unijo pri sprejemanju odločitev v okviru skupne zunanje in varnostne politike, vključi v nadzor in popis arheoloških najdišč in območij kulturne dediščine v Siriji in Iraku in v podporo sirskim arheologom, da bi preprečili nadaljnje plenjenje in rešili življenja civilistov;

7.  poziva Komisijo, naj vzpostavi hitro in varno izmenjavo informacij in dobre prakse med državami članicami za učinkovit boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi artefakti, nezakonito odnesenimi iz Iraka in Sirije, in naj pozove države članice, naj njihova policija in carinski uslužbenci uporabljajo mednarodna orodja proti nezakoniti trgovini s predmeti kulturne dediščine, kot je Interpolova namenska podatkovna zbirka „I-24/7“ o ukradenih umetninah in spletno komunikacijsko orodje programa ARCHEO pri Svetovni carinski organizaciji (WCO);

8.  poziva, da bi veljalo razmisliti o oblikovanju evropskih programov usposabljanja za sodnike, policijo in carinske uslužbence, vladne uradnike in na splošno akterje na trgu, da bi tistim, ki se ukvarjajo z bojem proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine, omogočili razvoj in nadgradnjo strokovnega znanja in da bi podprli pobude, kot je elektronski seminar za sirske strokovnjake s področja kulturne dediščine, ki ga je januarja 2013 organiziral svet ICOMOS in na katerem so obravnavali obvladovanje tveganja v izrednih razmerah, prvo pomoč za kulturne zbirke in tehnike dokumentiranja;

9.  poziva Komisijo, naj se poveže z mednarodnimi civilnodružbenimi projekti za zaščito ogroženih predmetov kulturne dediščine in poročanje o njih, na primer s projektom geoprostorskih tehnologij pri Ameriškem združenju za napredek znanosti (AAAS), in naj še naprej podpira dejavnosti v raziskovalnih skupnostih, na primer projekt Mosul, ki so ga razvili v mreži za začetno usposabljanje na področju digitalne kulturne dediščine (s finančnimi sredstvi iz ukrepov Marie Skłodowske - Curie);

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo podporo Mednarodnemu observatoriju za nedovoljeno trgovino s predmeti kulturne dediščine pri svetu ICOM, ki je kot orodje za muzeje, carinske uslužbence, prodajalce in zbiratelje umetnin oblikoval rdeči seznam močno ogroženih sirskih in iraških starin ter namerava uporabljati satelitske posnetke za spremljanje razmer na terenu v sodelovanju z Inštitutom Združenih narodov za usposabljanje in raziskave (UNITAR);

11.  poziva EU in države članice, naj začnejo kampanje ozaveščanja, da bi preprečile nakup in prodajo predmetov kulturne dediščine, ki prihajajo od nezakonite trgovine z vojnih območij;

12.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za vključitev univerz, raziskovalnih organov in kulturnih institucij v boj proti nezakoniti trgovini predmetov kulturne dediščine z vojnih območij, med drugim s pomočjo etičnih kodeksov;

13.  poziva Komisijo, naj podpre Unescovo kampanjo #Unite4Heritage in začne informacijsko kampanjo s poudarkom na Iraku in Siriji, da bi povečali ozaveščenost o pomenu njune kulturne dediščine, o tem, kako se zaplenjeno blagi uporablja za financiranje terorističnih dejavnosti in o možnih kaznih za nezakonit uvoz predmetov kulturne dediščine iz teh dveh držav ali drugih tretjih držav;

14.  poziva Komisijo, naj okrepi in izboljša delovanje neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju predmetov kulturne dediščine (EU CULTNET), ki jo je oktobra 2012 z resolucijo ustanovil Svet in katere glavni cilj je izboljšati izmenjavo informacij, povezanih s preprečevanjem nedovoljene trgovine s temi predmeti, ter naj predvidi vzpostavitev dodatnega instrumenta za nadzor nad uvozom nezakonito odnesenih predmetov kulturne dediščine iz Sirije in Iraka v EU;

15.  poziva Svet, naj okrepi posebne enote Eurojusta in Europola za podporo preiskavam v teku, preprečevanje in izmenjavo obveščevalnih podatkov o nezakoniti trgovini s predmeti kulturne dediščine,

16.  spodbuja začetek delovanja Mednarodnega odbora modrega ščita pri Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM);

17.  poziva Evropsko unijo, naj v sodelovanju z Unescom in Mednarodnim kazenskim sodiščem sprejme ukrepe, potrebne za razširitev mednarodnopravne kategorije hudodelstev zoper človečnost, tako da bo zajemala tudi dejanja namernega obsežnega poškodovanja in uničenja človekove kulturne dediščine;

18.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo konvencijo Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza predmetov kulturne dediščine ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970, konvencijo Unidroita iz leta 1995 ter Haaško konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1954 in njenega drugega protokola iz leta 1999;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalni direktorici Unesca, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 39, 10.2.2009, str. 1.
(2) UL L 169, 8.7.2003, str. 6.
(3) UL L 335, 14.12.2013, str. 3.
(4) UL L 335, 14.12.2013, str. 50.
(5) UL L 200, 25.7.2001, str. 5.
(6) UL L 297, 13.11.2009, str. 18.
(7) http://www.refworld.org/docid/54ef1f704.html
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
(9) http://www.unesco.org/new/en/media-services/single-view/news/conference_report_heritage_and_cultural_diversity_at_risk_in_iraq_and_syria/ (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)
(10) Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Kordić & Čerkez, 26. februar 2001, IT-95-14/2; odstavka 207–8.
(11) Deklaracija Unesca o namernem uničevanju kulturne dediščine, 2003.
(12) http://www.africa-eu-partnership.org/newsroom/all-news/morocco-africa-eu-workshop-fight-against-illegal-trafficking-cultural-goods (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)


Razmere na Maldivih
PDF 168kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o razmerah na Maldivih (2015/2662(RSP))
P8_TA(2015)0180RC-B8-0392/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Maldivih,

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave Evropske unije z dne 20. januarja 2012 o najnovejših dogodkih na Maldivih, vključno z odvzemom prostosti sodniku kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave Evropske unije z dne 30. septembra 2014 o ogroženosti civilne družbe in človekovih pravic na Maldivih,

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave Evropske unije z dne 24. februarja 2015 o načelih pravne države na Maldivih,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 30. aprila 2014 o ponovni uvedbi smrtne kazni na Maldivih,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2015 o obsodbi nekdanjega predsednika Maldivov Mohameda Našida,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina z dne 18. marca 2015 o sojenju nekdanjemu predsedniku Mohamedu Našidu,

–  ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN Gabriele Knaul z dne 19. marca 2015 o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov z naslovom Demokracija na Maldivih ni mogoča brez pravičnega in neodvisnega sodstva,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev z dne 22. marca 2014 o parlamentarnih volitvah v Republiki Maldivi,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ga podpisali tudi Maldivi,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je bil 13. marca 2015 nekdanji predsednik Maldivov Mohamed Našid obsojen na 13-letno zaporno kazen, obtožen terorizma zaradi odvzema prostosti takratnemu glavnemu sodniku kazenskega sodišča januarja 2012, zaradi česar EU izraža zaskrbljenost;

B.  ker kontroverzno sojenje proti nekdanjemu predsedniku Našidu, kljub pozivu OZN in EU k pravičnemu in preglednemu sodnemu postopku, ni izpolnjevalo nacionalnih in mednarodnih pravnih standardov;

C.  ker je bila Mohamedu Našidu kot dolgoletnemu nenasilnemu zagovorniku človekovih pravic in večstrankarske demokracije v 30. letih diktature predsednika Momuna Abdula Gajuna večkrat odvzeta prostost, sam pa je v dvomljivih okoliščinah sestopil z oblasti štiri leta po tem, ko je postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Maldivov;

D.  ker pomanjkanje politične neodvisnosti in usposobljenosti maldivijskega sodstva spodkopava nacionalno in mednarodno verodostojnost pravosodnega sistema te države;

E.  ker sta bila na Maldivih nekdanja ministra za obrambo Tolat Ibrahim in Mohamed Nazim nedavno obsojena na 10-letno in 11-letno zaporno kazen, nekdanji podpredsednik parlamenta (madžlisa) Ahmed Nazim pa na 25-letno zaporno kazen; ker naj bi bilo tudi pri teh sojenjih veliko nepravilnosti;

F.  ker so opozicijski politiki na Maldivih sistematično žrtve ustrahovanja in ker je odbor za človekove pravice Medparlamentarne unije v nedavnem poročilu to državo opredelil kot eno najslabših na svetu zaradi napadov na poslance opozicije, njihovega mučenja in ustrahovanja;

G.  ker je maldivijski parlament 30. marca 2015 sprejel predlog spremembe k maldivijskemu zakonu o zaporih in pogojnih izpustih, s katerim je zapornikom onemogočil članstvo v strankah, in ker je s tem Mohamedu Našidu dejansko onemogočil aktivno udejstvovanje v politiki in mu preprečil, da bi kandidiral na predsedniških volitvah leta 2018;

H.  ker je bilo od februarja 2015 aretiranih najmanj 140 mirnih protestnikov, izpuščeni pa so bili pod pogoji, ki zelo omejujejo njihovo pravico do udeleževanja na prihodnjih demonstracijah;

I.  ker so organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic vse pogosteje žrtve nadlegovanja, groženj in napadov, med njimi je tudi Odbor Maldivov za človekove pravice, ki se je moral pred vrhovnim sodiščem braniti obtožbe veleizdaje in spodkopavanja ustave zaradi predložitve poročila Svetu OZN za človekove pravice o stanju na področju človekovih pravic na Maldivih v okviru splošnega rednega pregleda; ker so nevladnim organizacijam grozili, da jih bodo izbrisali iz registra;

J.  ker se svoboda tiska zadnja leta zelo omejuje, trije novinarji pa so bili aretirani med poročanjem o političnih demonstracijah, na katerih so protestniki pozivali k izpustitvi Mohameda Našida, in ker je novinar Ahmed Rilvan, ki je kritično poročal o vladi, od avgusta 2014 še vedno pogrešan, obstaja pa bojazen, da je mrtev;

K.  ker so se politični pretresi pridružili skrbi zaradi naraščajoče islamistične militantnosti na Maldivih in zaradi številnih radikaliziranih mladih moških, ki naj bi se pridružili organizaciji ISIS;

L.  ker je 27. aprila 2014 parlament Maldivov glasoval za konec moratorija za smrtno kazen, ki je veljal od leta 1954, s tem pa omogočil sojenje mladoletnikom, celo sedemletnikom, ki jim je mogoče pripisati odgovornost in jih usmrtiti, takoj ko dopolnijo 18 let, do takrat pa životarijo v zaporu; ker je to v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Maldivov na področju človekovih pravic, saj so podpisnik konvencije OZN o otrokovih pravicah;

M.  ker se priseljenski delavci soočajo s prisilnim delom, odvzemom identifikacijskih in potnih listin, zadrževanjem izplačila ali neizplačilom plač in služenjem zaradi zadolženosti in ker so jim maldivijske oblasti ob protestu zaradi diskriminacije in nasilja, ki je sledil vrsti napadov nanje, grozile z izgonom;

N.  ker je nekaj žensk s Šrilanke, Tajske, Indije, Kitajske, Filipinov, vzhodne Evrope, nekdanjih držav Sovjetske zveze, Bangladeša in Maldivov žrtev trgovine z ljudmi za spolne namene na Maldivih, nekateri otroci z Maldivov pa naj bi bili spolno zlorabljeni in so morda žrtve prisilnega dela;

1.  izraža globoko zaskrbljenost nad rastočimi težnjami k avtoritarnemu režimu na Maldivih, zatiranjem političnih nasprotnikov ter zastrahovanjem medijev in civilne družbe, kar bi utegnilo ogroziti napredek, dosežen v minulih letih pri uveljavljanju človekovih pravic, demokracije in načel pravne države; poziva vse strani, naj se vzdržijo vseh ukrepov, s katerimi bi lahko krizo še poglobili, in naj spoštujejo demokracijo in načelo pravne države;

2.  obžaluje hude nepravilnosti pri sojenju nekdanjemu predsedniku Mohamedu Našidu; vztraja, da bi ga bilo treba takoj izpustiti, če bi vložil pritožbo, in v celoti spoštovati njegove pravice v skladu z mednarodnimi obveznostmi Maldivov, njihovo ustavo in vsemi mednarodno priznanimi jamstvi za pošteno sojenje; poziva delegacijo EU na Šrilanki in Maldivih, naj vztraja, da bo lahko neposredno spremljala pritožbeni postopek;

3.  poudarja, da so spoštovanje načel pravne države, pravica do poštenega sojenja, pravnega postopanja in neodvisnost sodstva, v skladu z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, osrednji elementi demokratičnega procesa; poudarja, da je treba vse maldivijske državljane, vključno z nekdanjim predsednikom Našidom, obravnavati v skladu s temi načeli, ki so že sama po sebi pomembna za pluralistično družbo;

4.  poziva k verodostojnemu in vključujočemu političnemu procesu, v katerem bodo udeležene vse demokratične sile, da bi ponovno vzpostavile in ohranile stabilnost na Maldivih ter državo popeljale nazaj na pot k demokraciji; poziva, naj se nemudoma prenehajo ustrahovati politični nasprotniki; poziva vlado Maldivov, naj sprejme ukrepe, potrebne za povrnitev zaupanja v njeno zavezanost demokraciji, neodvisnosti sodstva in načelu pravne države, vključno s svobodo izražanja, svobodo zbiranja in spoštovanje dolžnega pravnega postopanja;

5.  poziva k takojšnjemu prenehanju političnega vmešavanja v pravosodni sistem na Maldivih in k njegovi depolitizaciji; poziva k nujnim reformam, s katerimi bi zagotovili neodvisnost in nepristranskost maldivijskega sodstva in tako ponovno vzpostavili domače in mednarodno zaupanje v njegovo delovanje; poudarja, da bi morali te reforme potrditi in izvajati brez odlašanja;

6.  opozarja maldivijsko vlado, da državna ustava zagotavlja pravico do protesta ter da so pogoji za izpustitev, s katerimi se ljudem preprečuje udeležba na mirnih demonstracijah, nezakoniti,

7.  poziva, naj se nemudoma ustavijo vse oblike nasilja, vključno z nasiljem nad miroljubnimi protestniki, in opominja varnostne sile, da je njihova dolžnost, da jih zaščitijo pred nasilnimi tolpami; poziva maldivijsko vlado, naj odpravi nekaznovanost nasilnežev, ki so obračunavali z osebami, ki spodbujajo versko strpnost, mirnimi protestniki, kritičnimi mediji in civilno družbo; poziva, naj se odgovorni za nasilne napade privedejo pred sodišče;

8.  poziva vlado Maldivov, naj omogoči dejansko preiskavo izginotja Ahmeda Rilvana;

9.  obsoja ponovno uvedbo smrtne kazni na Maldivih in poziva maldivijsko vlado in parlament, naj ponovno uvedeta moratorij za smrtno kazen;

10.  spodbuja vse akterje na Maldivih, naj konstruktivno sodelujejo na vseh področjih, zlasti ko gre za podnebne spremembe, saj lahko te destabilizirajo državo;

11.  poziva lokalne oblasti, naj v celoti sprejmejo minimalne standarde za odpravo trgovine z ljudmi; ceni prizadevanja za odpravo tega problema in napredek na tem področju, vendar vztraja, da bi treba takoj začeti izvajati določbe zakona proti trgovini z ljudmi, saj ostajajo hude težave pri njegovem izvajanju in zaščiti žrtev;

12.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj na svojih spletnih straneh, namenjenih popotnikom, izdajo opozorila o stanju na področju človekovih pravic na Maldivih;

13.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej podrobno spremljata politične razmere na Maldivih in prevzameta proaktivno vlogo v dvostranskih odnosih EU s to državo in na mednarodnih večstranskih forumih, da bi se v njej dosegla stabilnost, okrepila demokracija in spoštovanje načel pravne države ter zagotovilo popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentu in vladi Republike Maldivi.


Poročilo o napredku Albanije za leto 2014
PDF 273kWORD 104k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o poročilu o napredku Albanije za leto 2014 (2014/2951(RSP))
P8_TA(2015)0181B8-0358/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014 ter Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije o prošnji Albanije za članstvo v Evropski uniji z dne 9. novembra 2010 in poročila Komisije z dne 4. junija 2014 o napredku Albanije v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pri reformi pravosodja (COM(2014)0331),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014–2015 z dne 8. oktobra 2014 (COM(2014)0700) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Poročilo o napredku Albanije za leto 2014 SWD(2014)0304 ter okvirnega strateškega dokumenta za Albanijo (2014–2020), sprejetega 18. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju resolucije albanskega parlamenta z dne 24. decembra 2014 o političnem dogovoru med vladajočo večino in opozicijo,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Albanijo Knuta Fleckensteina,

–  ob upoštevanju člena 123(2)Poslovnika,

A.  ker je Albanija v zadnjih nekaj letih dosegla impresiven napredek na svoji poti k pristopu k EU in je zato junija 2014 dobila status države kandidatke; ker izzivi ostajajo in se je treba z njimi spoprijeti hitro in učinkovito, da bi dosegli nadaljnji napredek na poti do članstva v EU;

B.  ker dosledno sprejemanje in učinkovito izvajanje trajnostnih reform o petih ključnih prednostnih nalogah služi demokratičnemu preoblikovanju Albanije in ji utira pot za začetek pogajanj za pristop k EU; ker je proces pristopa k EU postal gonilna sila za reforme v zvezi z EU v Albaniji in ker bosta na ta časovni načrt vplivala hitrost in kakovost takšnih reform; ker bi začetek pogajanj za pristop spodbudil nadaljnje reforme, saj bi ponudil oprijemljivo in verodostojno perspektivo EU;

C.  ker je pristop k EU vključujoč proces, ki pripada celotni državi in vsem njenim državljanom; ker je konstruktiven in trajnosten politični dialog o reformah v zvezi z EU, ki poteka v duhu sodelovanja in kompromisa med glavnimi političnimi silami, bistven za nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU; ker ima proces povezovanja z EU politično soglasje in široko javno podporo; ker je uspeh agende reform močno odvisen od obstoja demokratičnega političnega okolja;

D.  ker ima Evropski parlament pomembno vlogo pri prizadevanjih za vzpostavitev zdravega političnega ozračja v državi;

E.  ker je EU postavila pravno državo v osrčje procesa širitve; ker je oprijemljiv napredek pri neodvisnosti sodstva in v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu bistven za napredovanje pri procesu povezovanja z EU; ker je močna politična podpora ključnega pomena za napredek na teh področjih;

F.  ker je treba narediti pomembne korake pri reformiranju in izvajanju reform sodnega sistema; ker boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu kljub doseženemu napredku ostaja resen izziv; ker je še vedno treba zagotoviti svobodo izražanja in neodvisnost medijev;

G.  ker je strokovna, učinkovita in na dosežkih temelječa javna uprava temelj procesa povezovanja za vsako državo, ki želi postati članica EU;

H.  ker so odnosi Albanije z njenimi sosedami konstruktivni, njena usklajenost z zunanjo politiko EU pa zgledna;

1.  izreka pohvalo Albaniji za pridobitev statusa države kandidatke; poudarja, da bi to morala obravnavati kot spodbudo za nadaljnjo okrepitev reformnih prizadevanj; izraža stalno podporo procesu povezovanja Albanije z EU; meni, da so za obravnavo izzivov uspešnega utrjevanja demokratičnega preoblikovanja in izvajanja reform v zvezi z EU potrebni konkretni ukrepi in trajna politična zavezanost njihovemu izvajanju; spodbuja Albanijo, naj doseže prepričljive rezultate pri takšnih reformah;

2.  meni, da je bistveno vzdrževati in podpirati pristno politično sodelovanje med vsemi političnimi strankami, kar vključuje pošteno tekmovanje za boljše politične ideje in zamisli, in si prizadevati za demokratično politično kulturo, ki bo temeljila na razumevanju tega, da se demokratični politični procesi gradijo na dialogu ter zmožnosti doseganja in sprejemanja kompromisov; je prepričan, da bo to povečalo zaupanje državljanov v politične institucije; poziva vladajočo koalicijo, naj olajša uveljavljanje pravice opozicije do demokratičnega nadzora, in poziva opozicijo, naj to pravico uveljavlja v celoti in odgovorno;

3.  pozdravlja ustanovitev skupnih delovnih skupin v okviru dialoga na visoki ravni o ključnih prednostnih nalogah, katerih namen je oblikovati celovito platformo za nemoteno zagotavljanje reform in spremljati napredek petih ključnih prednostnih nalog, zlasti pri reformi javne uprave, okrepitvi pravosodja, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter okrepitvi varstva človekovih pravic; spodbuja oblasti, naj okrepijo svoje delo pri teh prednostnih nalogah in pokažejo prepričljive rezultate pri njihovem izvajanju;

4.  poziva k takojšnji vzpostavitvi vključujočega nacionalnega sveta za evropsko povezovanje, ki bo vključeval tudi predstavnike civilne družbe in neodvisnih institucij, da se zagotovi široko nacionalno soglasje o reformah v zvezi z EU in v procesu pristopa k EU; poziva pristojne organe, naj celostno in pravočasno obveščajo deležnike in širšo javnost o poteku procesa integracije EU;

5.  poudarja vlogo parlamenta kot ključne demokratične institucije in zato poziva k okrepitvi njegove nadzorne vloge in zagotovitvi bolj institucionaliziranega procesa posvetovanja glede priprave zakonodaje; v zvezi s tem pozdravlja, da je bil 5. marca 2015 sprejet spremenjen zakon o vlogi parlamenta v procesu evropskega vključevanja Albanije, pa tudi sporazumno resolucijo parlamenta z dne 24. decembra 2014, v kateri je bil sprejet dogovor, da se bo opozicija vrnila k parlamentarnemu delu, vladajoča večina pa bo pri pomembnih reformah iskala soglasje z opozicijo, da se bodo spoštovale odločitve ustavnega sodišča in da se bo obravnavalo vprašanje oseb s kazensko evidenco, ki opravljajo ali kandidirajo za javne funkcije; poziva k primernemu in pravočasnemu izvajanju te resolucije na konstruktiven način; poziva vse politične stranke, naj izboljšajo doseganje demokratičnega soglasja, ki je bistvenega pomena za napredek pri procesu pristopa; meni, da je pomembno, da albanska civilna družba, mediji in državljani od svojih voditeljev zahtevajo odgovornost za konkretne politične rezultate;

6.  je zaskrbljen zaradi nepretrgane in stalne politične razdvojenosti v Albaniji, ki bi lahko ogrozila nadaljnja prizadevanja za povezovanje z EU; opominja vladajočo koalicijo in opozicijo na njuno deljeno odgovornost do državljanov za trajnosten, konstruktiven in vključujoč politični dialog, ki omogoča sprejetje in izvajanje bistvenih reform; poziva vladajočo večino in opozicijo, naj si dodatno prizadevata za vzpostavitev pristnega političnega dialoga in naj konstruktivno sodelujeta;

7.  poudarja, da je strokovna javna uprava bistvena za uspešno izvajanje vseh drugih reform; zato pozdravlja, da se je začel izvajati zakon o javni službi, in poziva k primernemu izvajanju tega zakona, da bi okrepili upravne zmogljivosti, depolitizirali javno upravo in se borili proti korupciji v javni službi, okrepili imenovanja, napredovanja in odpuščanja na podlagi zaslug, povečali učinkovitost, preglednost, odgovornost, strokovnost in finančno vzdržnost javne službe ter izboljšali dobro upravljanje na vseh ravneh; poziva h krepitvi upravljanja človeških virov, ocenjevalnemu sistemu za javne uslužbence in neodvisnemu spremljanju izvajanja zakonodaje o javni službi; spodbuja dokončanje celovite strategije za reformo javne uprave in nadaljnje spodbujanje depolarizacije in znanja o pravu EU in postopkih odločanja; poudarja, da je treba okrepiti javno integriteto, izboljšati javne storitve in učinkoviteje upravljati z javnimi viri; poziva k izboljšanju javnega dostopa do storitev in informacij; v zvezi s tem pozdravlja novi zakon o dostopu do informacij; poziva k okrepitvi institucije varuha človekovih pravic s primernimi nadaljnjimi ukrepi v zvezi z njenimi ugotovitvami in priporočili;

8.  poudarja, da je treba odpraviti razdrobljen sistem lokalnih vlad in vzpostaviti delujoč sistem lokalnega upravljanja, ki se bo lahko z učinkovitim zagotavljanjem javnih storitev odzval na potrebe državljanov; poziva h krepitvi upravne zmogljivosti lokalnih vlad, da bodo lahko izvrševale svoje pristojnosti in izvajale zakonodajo na finančno vzdržen način; poziva k uveljavljanju preglednosti, učinkovitosti in vključevanja lokalnih vlad; je seznanjen s sodbo ustavnega sodišča o pravnih izzivih reforme upravne in ozemeljske razdelitve države;

9.  poudarja pomen prihajajočih lokalnih volitev in poziva pristojne oblasti, naj izvedejo priporočila urada ODIHR in osrednje volilne komisije; poziva k okrepitvi neodvisnosti in zmogljivosti volilnih organov;

10.  poudarja, da je treba okrepiti pravno državo in reformirati sodstvo, da bi spodbudili zaupanje državljanov in poslovne skupnosti v sodni sistem; pozdravlja, da je Albanija zavezana pravosodnim reformam, vendar še vedno obžaluje trajne pomanjkljivosti v delovanju pravosodnega sistema, kot so politizacija in omejena odgovornost, visoka stopnja korupcije, nezadostna sredstva in sodni zaostanki; ponavlja, da si je treba še naprej močno prizadevati, da se zagotovi neodvisnost, učinkovitost in uspešnost pravosodja, ter izboljšati imenovanje in napredovanje ter disciplinski sistem za sodnike, tožilce in odvetnike; poziva oblasti, naj reforme opravijo v konstruktivnem sodelovanju z vsemi deležniki, vključno z ustreznimi organizacijami civilne družbe, in s sodelovanjem z Beneško komisijo, tako da pripravijo in izvedejo dolgoročno strategijo reforme pravosodja;

11.  opominja na resolucijo albanskega parlamenta iz novembra 2013 o evropskem povezovanju Albanije, v kateri je ta podprl številne pomembne ukrepe, zlasti v zvezi s pravno državo; poudarja pomen globokega spoštovanja pravne države ter neodvisnosti in preglednosti pravosodnih institucij, kot je visoki sodni svet; poudarja, da treba v zvezi s tem upoštevati odločitve ustavnega sodišča; poziva pristojne organe, naj spodbudijo integriteto in neodvisnost ključnih demokratičnih institucij ter depolitizacijo pravosodja; poziva pristojne organe, naj brez nepotrebnega odlašanja nadaljujejo z zagotavljanjem pravice žrtvam dogodkov z dne 21. januarja 2011;

12.  opozarja na neustrezno stanje pravosodnega sistema za obravnavo mladoletnikov; poziva pristojne organe, naj predložijo načrte za izboljšanje razmer;

13.  je zaskrbljen, da korupcija, tudi v pravosodnem sistemu, ostaja resna težava; poziva Albanijo, naj močno okrepi svoja prizadevanja v boju proti korupciji na vseh ravneh in naj okrepi zakonodajni okvir, institucionalno zmogljivost ter medinstitucionalno izmenjavo informacij in sodelovanje; pozdravlja imenovanje nacionalnega koordinatorja za boj proti korupciji, ki bo usklajeval prizadevanja in spremljal izvajanje na osrednji ravni, ter poziva k sprejetju celovite in stroge strategije in akcijskih načrtov proti korupciji za obdobje 2014–2020; ponavlja, da je treba razviti trdnejši protikorupcijski okvir, ki bi moral vključevati širok nabor institucij; pozitivno ocenjuje ukrepe za povečanje preglednosti, vključno z objavo prijav premoženjskega stanja visokih uradnikov ter vzpostavitvijo kontaktnih točk za boj proti korupciji v vseh resornih ministrstvih;

14.  ponavlja, da je treba doseči prepričljive rezultate pri preiskovanju, pregonu in obsodbi na vseh ravneh, tudi v primerih korupcije na visoki ravni; meni, da je bistveno izboljšati učinkovitost preiskav ter zagotoviti zadostna sredstva, usposabljanje in specializirano osebje v boju proti korupciji, zlasti na področjih javnih naročil, zdravstva, obdavčitve, izobraževanja, policije, carine in lokalne uprave; spodbuja sodelovanje in nadzorno vlogo organizacij civilne družbe v boju proti korupciji; poziva k sistematični uporabi odvzema premoženja nezakonitega izvora in obsodb zaradi pranja denarja ter k sistematični uporabi finančnih preiskav; poziva pristojne organe, naj okrepijo veljavno zakonodajo o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti;

15.  je zaskrbljen, da je kljub pozitivnemu trendu v boju proti organiziranemu kriminalu, zlasti v boju proti trgovanju z mamili in njihovi proizvodnji, ta boj še vedno pomemben izziv; ob upoštevanju uspeha nedavnih policijskih operacij poziva Albanijo, naj razvije celovit strateški pristop in sprejme ukrepe, s katerimi bi odpravila ovire za večjo učinkovitost preiskav, da bi dosegli rezultate pri preiskavah, pregonih in obsodbah na vseh področjih in na vseh ravneh; spodbuja okrepitev usklajevanja znotraj agencij, tudi na lokalni ravni, ter regionalno in mednarodno policijsko in pravosodno sodelovanje; priporoča okrepitev sodelovanja v boju proti trgovini z mamili s partnerskimi agencijami na Zahodnem Balkanu in s službami držav članic EU;

16.  izreka pohvalo prizadevanjem v boju proti trgovini z ljudmi, ki ostaja resen izziv; poziva pristojne organe, naj razvijejo celovit pristop, usmerjen k žrtvam, da bi izboljšali medinstitucionalno usklajevanje in izgradili zmogljivosti tožilcev, sodnikov in policije; ponovno izpostavlja potrebo po stalnem specializiranem skupnem usposabljanju, ki se ga bodo udeležili tožilci, sodniki in policisti; pozdravlja sodelovanje med albansko policijo in tožilstvi iz držav članic EU, ki je obrodilo dobre rezultate;

17.  izreka pohvalo varuhu človekovih pravic za njegovo delo pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic, odprtost do ranljivih skupin in sodelovanje z organizacijami civilne družbe; obžaluje dejstvo, da se o letnem in posebnih poročilih varuha človekovih pravic v parlamentu ni razpravljalo ter zato ne morejo biti objavljena in niso javno priznana; poziva vlado in parlament, naj okrepita neodvisnost, učinkovitost in uspešnost institucij za človekove pravice, izboljšata sodelovanje z uradom varuha človekovih pravic ter ga še naprej politično in finančno podpirata;

18.  poudarja varnostne pomisleke zaradi vračanja tujih borcev; pozdravlja ukrepe za preprečevanje radikalizacije in za obravnavo pojava tujih borcev; poudarja, da je treba izvajati strategijo in akcijski načrt za boj proti terorizmu; pozdravlja povečanje števila osebja v protiteroristični enoti policije in spodbuja okrepitev regionalnega sodelovanja v boju proti terorizmu; pozdravlja nov operativni sporazum, podpisan z Europolom, in poziva k njegovemu takojšnjemu izvajanju;

19.  poudarja, da je treba okrepiti udeležbo državljanov v javnem življenju ter pri načrtovanju in oblikovanju politik, pa tudi v procesu evropskega povezovanja, da bi spodbudili široko nacionalno soglasje o reformah in o procesu pristopa k EU; priporoča nadaljnji razvoj mehanizmov posvetovanja s civilno družbo in lokalnimi skupnostmi ter med njimi; je zaskrbljen, da bi lahko politiziranje organizacij civilne družbe oslabilo njihovo morebitno vlogo pri krepitvi kulture demokracije;

20.  izreka pohvalo verskemu sožitju in vzdušju verske strpnosti ter na splošno dobrim medetničnim odnosom v državi; poziva pristojne oblasti, naj si še naprej prizadevajo za razmere, ki bodo spodbujale vključevanje in strpnost do vseh manjšin v državi; poziva vlado, naj po širokem procesu posvetovanja sprejme celovito zakonodajo o manjšinah, da bi odpravila obstoječe pravne vrzeli, v skladu s priporočili svetovalnega odbora okvirne konvencije Sveta Evrope o narodnih manjšinah, in naj učinkovito izvede zakon o varstvu pred diskriminacijo ter vzpostavi trdno sodno prakso proti diskriminaciji; izreka pohvalo prispevku komisarja za varstvo pred diskriminacijo k boju proti diskriminaciji, tudi diskriminaciji na podlagi spola, zlasti pri zaposlovanju, izobraževanju in dostopu do socialnih storitev; spodbuja nadaljnje ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev Romov z izboljšanjem njihovega dostopa do registriranja, stanovanj, izobraževanja, trga dela ter storitev socialnega in zdravstvenega varstva; poudarja, da je treba življenjske pogoje Romov izboljšati tudi z boljšim usklajevanjem med centralno in lokalnimi vladami ter s sodelovanjem med ministrstvi;

21.  pozdravlja ustanovitev nacionalnega sveta za enakost spolov in imenovanje koordinatorjev za vprašanja v zvezi s spolom v vseh resornih ministrstvih; poziva k nadaljnjim ukrepom za obravnavo nasilja v družini, primerov nezadostnega dostopa žensk do sodstva in diskriminacije na podlagi spola pri zaposlovanju; pozdravlja vključitev skupnosti LGBTI v strategijo o družbeni vključenosti 2015–2020, ustanovitev delovne skupine o pravicah LGBTI v okviru ministrstva za socialne zadeve in odprtje prvega stanovanjskega zatočišča za osebe LGBTI; pozdravlja spremembe kazenskega zakonika, s kaznuje kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor na podlagi spolne usmerjenosti in identitete;

22.  nadalje poziva vlado, naj pripravi zakon o priznanju spolov ter zagotovi, da bodo pogoji za priznanje spolov izpolnjevali standarde iz priporočila CM/Rec(2010) odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali identitete; meni, da bodo pravice oseb LGBTI z večjo gotovostjo zaščitene, če jim bo zagotovljen dostop do pravnega instituta, denimo sobivanja, registrirane partnerske skupnosti ali zakonske zveze, ter spodbuja albanske oblasti, naj preučijo te možnosti;

23.  poziva albanske oblasti, naj se odzovejo na zahtevo Združenih narodov in priporočila varuha človekovih pravic in naj ustvarijo enotno in zanesljivo bazo podatkov, aktivirajo usklajevalni svet za boj proti krvnemu maščevanju, ki je bil ustanovljen leta 2005, in oblikujejo akcijski načrt, osredotočen na vidike pravne države v boju proti krvnemu maščevanju;

24.  poudarja izjemen pomen strokovnih, neodvisnih ter raznolikih javnih radiotelevizij in zasebnih medijev, saj so steber demokracije; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja prave medijske neodvisnosti in slabe preglednosti pri lastništvu in financiranju medijev; spodbuja Albanijo, naj zagotovi svobodno delovno okolje za novinarje; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev popolne neodvisnosti regulativnega organa za medije in javne radiotelevizije; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja preglednosti pri lastništvu in financiranju medijev, polarizacije medijev in samocenzure; poziva k okrepitvi strokovnih in etičnih standardov novinarjev; poziva k ustreznemu izvajanju zakonodaje o razžalitvi; je seznanjen s tem, da je opozicija podvomila v izvolitev novega predsednika in članov uprave urada za avdiovizualne medije; spodbuja vlado, naj mu zagotovi neodvisnost in podporo, da bo lahko organ začel izvajati svoje naloge v celoti, tudi kar zadeva omogočanje procesa digitalnega prehoda in učinkovito izvajanje zakona o avdiovizualnih medijih;

25.  pozdravlja izboljšanje poslovnega ozračja in prizadevanje za vzpostavitev delujočega tržnega gospodarstva, vendar poziva vlado, naj še naprej odpravlja pomanjkljivosti pri uveljavljanju pogodb in pravni državi ter obravnava obsežno sivo ekonomijo; poziva k nadaljnjim reformam, da bi se zmogli spoprijeti s konkurenčnim pritiskom na skupnem evropskem trgu; poziva vlado, naj okrepi varstvo lastniških pravic in pospeši vzpostavitev trajnostne in skladne politike legalizacije premoženja, vračila zemlje in odškodnin; poudarja pomen ustvarjanja ugodnih pogojev za razvoj zasebnega sektorja in neposredne tuje naložbe;

26.  poudarja potrebo po izboljšanju izobraževanja in usposabljanja, da bi obravnavali problem neustreznih spretnosti in izboljšali zaposljivost, zlasti med mladimi; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z vlado, da bi odpravila pomanjkljivosti pri pogojih na trgu dela, vključno z vedno večjo brezposelnostjo, in zagotovila rešitve v skladu s strategijo Evropa 2020; pozdravlja okvirni strateški dokument za Albanijo za obdobje 2014–2020, v katerem se priznava, da je za politike izobraževanja in zaposlovanja ter socialne politike potrebna podpora iz instrumenta za predpristopno pomoč;

27.  poziva pristojne oblasti, naj pripravijo nacionalno strategijo za energijo s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije in energetski varnosti, vključno z diverzifikacijo virov energije; meni, da bi morala Albanija več vlagati v projekte obnovljivih virov energije in sorodno infrastrukturo; poziva Albanijo, naj premisli o ekološkem vplivu projektov hidroelektrarn na nacionalno naravno dediščino; poziva k izpolnjevanju okvirne direktive EU o vodah, katere cilj je doseči dobro ekološko in kemično stanje vseh naravnih površinskih vodnih teles;

28.  poziva albanske oblasti, naj razvijejo celovite načrte za upravljanje obstoječih nacionalnih parkov v skladu s smernicami o kakovosti in upravljanju zaščitenih območij kategorije II Svetovne komisije za zavarovana območja v okviru Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov; poziva oblasti, naj opustijo vse razvojne načrte, ki bi ogrozili mrežo zaščitenih območij države, in poziva k opustitvi načrtov za gradnjo majhnih in velikih hidroelektrarn, zlasti v vseh nacionalnih parkih; zahteva zlasti ponovni razmislek o načrtih za gradnjo hidroelektrarn na reki Vjosi in njenih pritokih, saj bi ti projekti ogrozili enega od zadnjih obsežnih, nedotaknjenih in skoraj naravnih rečnih ekosistemov v Evropi;

29.  pozdravlja nadaljnjo konstruktivno in proaktivno držo Albanije v regionalnem in dvostranskem sodelovanju; pozdravlja njeno ključno vlogo pri krepitvi regionalne stabilnosti; izreka pohvalo politični volji za izboljšanje odnosov s Srbijo; spodbuja Albanijo in Srbijo, naj sprejmeta nadaljnje ukrepe, v izjavah pa spodbujata regionalno stabilnost in sodelovanje ter dobre sosedske odnose; je zaskrbljen zaradi izjav albanskega predsednika vlade, v katerih je ugibal o združitvi Albancev iz Albanije in Kosova; spodbuja Albanijo, naj ohrani svojo konstruktivno držo v regiji in z ostalimi državami Zahodnega Balkana izmenja znanje in izkušnje, pridobljene med postopkom njihove pridružitve k EU, da bi okrepila sodelovanje in dodatno stabilizirala regijo; pozdravlja popolno usklajenost Albanije z zunanjepolitičnimi stališči EU, vključno z omejevalnimi ukrepi v zvezi z Rusijo, in njeno sodelovanje v operacijah SVOP za krizno upravljanje; je seznanjen z njenimi ambicijami kot trenutno predsedujoče Procesu sodelovanja v jugovzhodni Evropi, da bi dodatno spodbudila dialog med sodelujočimi državami; poziva Albanijo, naj dejavno sodeluje pri izvajanju jadransko-jonske strategije Evropske unije;

30.  poziva k okrepitvi medparlamentarnega sodelovanja med Evropskim parlamentom in Albanijo; priporoča, da se v največji možni meri harmonizira prihodnji časovni razpored sestankov stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Albanija ter dialoga na visoki ravni o ključnih prednostnih nalogah, da bi okrepili parlamentarni nadzor nad procesom pristopa k EU;

31.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Albanije.


Poročilo o napredku Bosne in Hercegovine za leto 2014
PDF 290kWORD 126k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o poročilu o napredku Bosne in Hercegovine za leto 2014 (2014/2952(RSP))
P8_TA(2015)0182B8-0359/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan 16. junija 2008 in so ga ratificirale vse države članice EU ter Bosna in Hercegovina,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Zahodnem Balkanu z dne 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom „Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji‟,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z 20. oktobra, 17. in 18. novembra ter 15. in 16. decembra 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014–2015‟ z dne 8. oktobra 2014 (COM(2014)0700) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Poročilo o napredku Bosne in Hercegovine za leto 2014‟ SWD(2014)0305 in okvirnega strateškega dokumenta o Bosni in Hercegovini (2014–2017), sprejetega 15. decembra 2014,

–  ob upoštevanju pisne zaveze k vključevanju v EU, ki jo je 29. januarja 2015 sprejelo predsedstvo Bosne in Hercegovine, 23. februarja 2015 pa potrdila parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 19. januarja 2015 o imenovanju Lars-Gunnarja Wigemarka za posebnega predstavnika EU in vodjo delegacije v Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Bosno in Hercegovino Cristiana Dana Prede,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je EU večkrat izrazila svojo jasno zavezanost evropski perspektivi Bosne in Hercegovine ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti;

B.  ker je EU Bosni in Hercegovini ponudila novo priložnost na podlagi usklajenega pristopa, ki naj bi državi pomagal nadaljevati postopek reform, izboljšati družbene in gospodarske razmere ter se približati Evropski uniji; ker se zdaj enako jasna zavezanost in udejstvovanje zahtevata od politične elite Bosne in Hercegovine; ker je pristop k EU vključujoč proces, ki pripada celotni državi in vsem njenim državljanom ter zahteva nacionalno soglasje o programu reform;

C.  ker prezapletena in neučinkovita institucionalna struktura, pomanjkanje zadostnega sodelovanja in usklajevanja med političnimi voditelji Bosne in Hercegovine in vsemi ravnmi upravljanja, pomanjkanje skupne vizije in politične volje ter etnocentrični pristop resno ovirajo napredek v državi; ker politična in etnična nestrinjanja močno negativno vplivajo na delo skupščin na državni ravni;

D.  ker dolgotrajni politični zastoj predstavlja resno oviro za stabilizacijo in razvoj te države ter državljanom odteguje možnost varne in uspešne prihodnosti; ker so politična nedejavnost, brezposelnost, zelo visoka stopnja korupcije in nezadovoljstvo nad politično elito pripeljali do nemirov, ki so se februarja 2014 iz Tuzle razširili po vsej državi;

E.  ker je EU postavila pravno državo v osrčje procesa širitve; ker je močna politična podpora ključnega pomena za napredek na teh področjih;

F.  ker je korupcija splošno razširjena, javna uprava razdrobljena, številni različni pravni sistemi predstavljajo izziv, mehanizmi sodelovanja s civilno družbo ostajajo šibki, ker je medijsko prizorišče polarizirano in ker vsem narodom in državljanom Bosne in Hercegovine niso zagotovljene enake pravice;

G.  ker se več kot 50 % državnih prihodkov Bosne in Hercegovine porabi za vzdrževanje uprave na številnih ravneh; ker je Bosna in Hercegovina glede na kazalnike Svetovne banke najslabše ocenjena evropska država glede enostavnosti poslovanja in se uvršča na eno zadnjih mest na indeksu zaznave korupcije; ker ima Bosna in Hercegovina najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih v Evropi (59 % aktivnega prebivalstva, starega od 15 do 24 let);

1.  pozdravlja dejstvo, da se je Svet odzval na poziv Parlamenta o ponovnem premisleku o pogledih Evropske unije na Bosno in Hercegovino; poziva nove voditelje Bosne in Hercegovine, naj se popolnoma zavežejo k izvedbi potrebnih institucionalnih, gospodarskih in družbenih reform, da bi izboljšali življenje državljanov Bosne in Hercegovine ter omogočili napredek na poti do članstva v Evropski uniji; poudarja, da bo treba doseči precejšen napredek pri izvajanju načrta reform, tudi Pakta za rast in delovna mesta, da bo mogoče obravnavati prošnjo za članstvo; poudarja dejstvo, da bi morali Bosno in Hercegovino, tako kot vsako drugo (potencialno) državo kandidatko, ocenjevati glede na dosežke, časovni načrt za pristop pa bi se moral določiti glede na hitrost in kakovost uvajanja potrebnih reform;

2.  poudarja, da bi morala Komisija posebno pozornost nameniti izvrševanju sodbe Sejdić-Finci, ko bo na zahtevo Sveta pripravljala mnenje o prošnji za članstvo v EU; poziva Komisijo, naj bo pripravljenja na spodbujanje sprejetja dogovora o izvrševanju te sodbe, da bi se zagotavile enake pravice za vse državljane, ter naj prispeva k uresničevanju ciljev programa EU, med katerimi so delujoč sistem dobrega upravljanja, demokratični razvoj in gospodarska blaginja ter spoštovanje človekovih pravic;

3.  močno podpira evropsko integracijo Bosne in Hercegovine in meni, da bi morala biti okrepljena prizadevanja Evropske unije med drugim osredotočena na družbeno-gospodarska vprašanja, poslovno okolje, institucionalni okvir, pravno državo ter upravljanje, politiko kazenskega preiskovanja in pregona, neodvisno pravosodje, boj proti korupciji, reformo javne uprave, civilno družbo in mlade, pri čemer pa morajo pogoji EU za pristop ostati nespremenjeni; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo ter države članice, naj ohranijo usklajeno, dosledno in skladno stališče EU ter pokažejo, da je evropska intergracija Bosne in Hercegovine prednostna naloga v zunanji politiki EU; poudarja, da bi si EU morala prizadevati, da združi vse finančne donatorje, s čimer bi podprli učinkovito izvedbo novega pristopa EU in pisne zaveze;

4.  pozdravlja pisno zavezo k vključevanju v EU, ki jo je sprejelo predsedstvo Bosne in Hercegovine, so jo podpisali voditelji vseh političnih strank in jo je 23. februarja 2015 potrdil parlament BiH, o ukrepih, s katerimi bi vzpostavili institucionalno funkcionalnost in učinkovitost, uvedli reforme na vseh ravneh upravljanja ter pospešili proces sprave in okrepili upravne zmogljivosti; priznava, da je zaveza odprla pot sporazumu v Svetu 16. marca 2015 o sklenitvi in uveljavitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; pozdravlja uveljavitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, predvideno za 1. juniji 2015, ki bo Bosni in Hercegovini in EU omogočil, da tesneje sodelujeta poglobita odnose; poziva k popolnemu sodelovanju vseh političnih voditeljev pri temeljitem in učinkovitem izvrševanju zaveze, zlasti pri krepitvi pravne države ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu; opozarja, da sta politična zavezanost in resnična odgovornost ključni za proces reform; poziva nove voditelje BiH, naj se z EU dogovorijo o konkretnem časovnem načrtu za program obsežnih in vključujočih reform za napredek države na poti v EU; poziva k preglednosti v postopku načrtovanja in izvajanja reform ter k vključevanju civilne družbe v proces reform;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi izjave, ki jo je 25. aprila 2015 podal kongres Zavezništva neodvisnih socialdemokratov (SNSD) v vzhodnem Sarajevu, s katero je med drugim pozval k referendumu o neodvisnosti Republike Srbske leta 2018; poudarja, da v skladu z Daytonskim sporazumom Republika Srbska nima pravice do odcepitve; ponovno poudarja, da so se s sprejetjem pisne zaveze vse politične sile, tudi SNSD, zavezale k spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti Bosne in Hercegovine; poziva nove politične voditelje, naj se vzdržijo razdiralne nacionalistične in odcepitvene retorike, ki polarizira družbo, in se resno lotijo reform, ki bodo izboljšale življenje državljanov Bosne in Hercegovine, ter naj oblikujejo demokratično, vključujočo in delujočo državo in jo približajo Evropski uniji;

6.  poziva politične voditelje, naj prednostno obravnavajo vzpostavitev uspešnega in učinkovitega mehanizma EU za usklajevanje, ki bi učinkovito povezal institucije na vseh ravneh upravljanja, da bi zagotovili usklajevanje s pravnim redom EU ter njegovo izvajanje po vsej državi, kar bi bilo v prid splošni blaginji njenih državljanov; poudarja, da bo brez takega mehanizma proces pridruževanja EU ostal v slepi ulici, saj je sedanja organizacija države preveč neučinkovita in disfunkcionalna; poudarja, da bi vzpostavitev takšnega mehanizma Bosni in Hercegovini omogočila, da v celoti izkoristi finančna sredstva, ki so na voljo; poudarja, da je treba sprejeti konkretne reformne ukrepe in zagotovitvi jasno usmeritev za državo in njene državljane;

7.  poudarja, da mora biti obravnavanje družbeno-ekonomskih potreb državljanov prednostna naloga; vseeno pa meni, da je ključnega pomena, da se vzporedno nadaljujejo politične reforme in demokratizacija političnega sistema; poudarja, da je gospodarska blaginja možna samo, če temelji na demokratični in vključujoči družbi in državi; poudarja tudi, da Bosna in Hercegovina ne bo uspešna kandidatka za članstvo v EU, dokler se ne vzpostavijo ustrezni institucionalni pogoji; ugotavlja, da so ustavne reforme za utrditev, poenostavitev in okrepitev institucionalnega okvira še vedno ključnega pomena za preoblikovanje Bosne in Hercegovine v učinkovito, vključujočo in popolnoma delojočo državo; opozarja, da bi morala prihodnja ustavna reforma upoštevati tudi načela federalizma, decentralizacije, subsidiarnosti in legitimnega zastopanja, da bi zagotovili učinkovito in nemoteno vključevanje Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo; poziva vse politine voditelje, naj si prizadevajo za uvedbo potrebnih sprememb;

8.  pozdravlja pobude Komisije za pospešitev izvajanja projektov v okviru instrumenta za predpristopno pomoč ter okrepitev ekonomskega upravljanja; obžaluje, da ima nedejavnost lahko posledice za dodelitev sredstev EU za politični in socialno-ekonomski razvoj v okviru instrumenta za predpristopno pomoč II; poziva pristojne organe, naj se dogovorijo o sektorskih strategijah za vso državo, zlasti o prednostnih področjih prometa, energije, okolja in kmetijstva kot bistvenih zahtevah, da bo mogoče v celoti izkoristiti sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč;

9.  izraža priznanje za urejeno izvedbo volitev oktobra 2014; vendar ugotavlja, da je že drugič zapored volilni proces potekal tako, da vsak državljan ni mogel kandidirati za vsak položaj; poudarja, da je odločilnega pomena, da se nemudoma oblikujejo novi parlamentarni organi in uprava na vseh ravneh; poziva nove voditelje, naj spoštujejo načelo splošnih, enakopravnih in neposrednih volitev, se povežejo z ljudmi, vključijo civilno družbo ter ponudijo odgovorne in takojšnje odgovore na njihove legitimne skrbi; poziva pristojne organe, naj preiščejo zelo hude obtožbe zoper premierko Republike Srbske, da je bila vpletena v kupovanje glasov dveh poslancev, ki nista člana njene stranke, da je dobila večino v narodni skupščini Republike Srbske;

10.  pozdravlja veliko nacionalno in mednarodno solidarnost, tudi v okviru programa EU za obnovo po poplavah, pri odzivu na naravne nesreče leta 2014; pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija na prošnjo Bosne in Hercegovine sprejela takojšnje in obsežne ukrepe za reševanje in pomoč ter julija 2014 organizirala donatorsko konferenco, ki jo je gostila Komisija, soorganizatorici pa sta bili Francija in Slovenija; poudarja, da je Komisija Bosno in Hercegovino povabila, naj se pridruži mehanizmu EU za civilno zaščito; poziva k učinkovitim in usklajenim preventivnim ukrepom na vseh ravneh, s katerimi bi odpravili posledice zadnjih nesreč ter jih v prihodnje preprečili; pozdravlja številne pozitivne primere zelo tesnega medetničnega sodelovanja in podpore po poplavah kot znak, da je sprava mogoča; meni, da so regionalno sodelovanje in tesni odnosi s sosednjimi državami bistveni dejavniki za odziv na take nesreče v prihodnje;

11.  opozarja, da je strokovna, učinkovita in na zaslugah temelječa javna uprava temelj procesa integracije za Bosno in Hercegovino ter za vsako državo, ki si želi postati članica EU; je resno zaskrbljen nad dejstvom, da je javna uprava, ki naj bi prispevala k napredovanju Bosne in Hercegovine na poti v EU ter izboljšanju življenjskih pogojev državljanov, še vedno razdrobljena, pod vplivom politike in disfunkcionalna; ostaja zaskrbljen zaradi njene finančne vzdržnosti in dejstva, da bi pomanjkanje politične volje za reformo uprave lahko vplivalo na zagotavljanje javnih storitev; poziva vse pristojne subjekte, naj sprejmejo strategijo in akcijski načrt za refomo javne uprave po letu 2014, da bi poenostavili zapleteno institucionalno strukturo, racionalizirali stroške in državo napravili bolj funkcionalno;

12.  poziva oblasti, naj bo boj proti korupciji absolutna prednostna naloga, saj saj do sedaj še ni bilo zadovoljivega napredka, korupcija pa vpliva na vse sektorje, vključno z zdravstvom in izobraževanjem, izkorišča najbolj ranljive ljudi ter povečuje pesimizem in zmanjšuje zaupanje državljanov v njihove institucije; poziva k učinkovitim protikorupcijskim mehanizmom, neodvisnem pravosodnemu spremljanju in k vključujočim posvetovanjem z vsemi deležniki, s čimer bi zagotovili pravočasno sprejetje prenovljenega strateškega okvira za obdobje 2015–2019; v splošnem poziva k učinkovitemu izvrševanju protikorupcijskih ukrepov; pozdravlja sprejetje svežnja protikorupcijskih zakonov, tudi o spodbujanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti na državni ravni, ter ustanovitvev preventivnih organov na federativni ravni; obsoja poskuse spodkopavanja obstoječih načel pravne države in je zaskrbljen, ker novi zakon o navzkrižju interesov slabi pravni okvir in pomeni korak nazaj pri preprečevanju navzkrižja interesov, saj povečuje tveganje za politično vmešavanje in uradnikov ne spodbuja k spoštovanju pravil; poziva h krepitvi parlamentarnih organov za preprečevanje navzkrižij interesov; poziva pristojne organe, naj izboljšajo rezultate v zvezi z učinkovitimi preiskavami, kazenskim pregonom in obsodbami v odmevnih primerih korupcije, zlasti v okviru javnih naročil in privatizacije;

13.  je še vedno resno zaskrbljen zaradi neučinkovitosti pravosodnega sistema, možnosti za politično vmešavanje v sodne postopke, vmešavanja politike v postopke imenovanja, razdrobljene priprave proračuna za sodstvo in tožilstvo ter tveganja za navzkrižje interesov v pravosodju; poziva nove voditelje države, naj uvedejo strukturne in institucionalne reforme, med drugim za harmonizacijo štirih različnih pravnih sistemov; poziva jih, naj obravnavajo priporočila Komisije, na primer institucionalne reforme pravosodja na državni ravni, vključno s sprejetjem zakona o sodiščih Bosne in Hercegovine; poziva prihodnji Svet ministrov, naj sprejme že pripravljeno novo strategijo za reformo pravosodja; ponovno izraža podporo uradu varuha človekovih pravic; ugotavlja, da ustava Republike Srbske še vedno vsebuje moratorij na smrtno kazen, in poziva organe Republike Srbske, naj smrtno kazen nemudoma odpravijo;

14.  je zaskrbljen, ker je dostop do brezplačne pravne pomoči zelo omejen in pravica do njenega zagotavljanja zakonsko še ni povsem urejena po vsej Bosni in Hercegovini, s čimer je omejena pravica najbolj ranljivih skupin do pravnega varstva; poziva pristojne organe, naj sprejmejo zakonodajo o brezplačni pravni pomoči na državni ravni in jasno opredelijo vlogo civilne družbe pri njenem zagotavljanju;

15.  pozdravlja razširitev strukturiranega dialoga med Evropsko unijo ter Bosno in Hercegovino o pravosodju na dodatna področja o pravni državi, zlasti korupcijo in diskriminacijo, ter dejstvo, da ta dialog daje nekaj pozitivnih rezultatov pri regionalnem sodelovanju, obravnavi vojnih zločinov, profesionalnosti in učinkovitosti pravosodja; pozdravlja vključitev civilne družbe v ta proces; ugotavlja, da so se izboljšale razmere na nekaterih sodiščih v entitetah, vključno z zaščito prič;

16.  je zaskrbljen zaradi nekaterih izjav, kjer je bil izražen dvom o legitimnosti obsodb Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, kar spodkopava verodostojnost sodišča v Haagu; poziva k ukrepom za večjo zaščito prič ter izboljšanje dela tožilstva Bosne in Hercegovine s ponovno obravnavo vojnih zločinov druge kategorije; pozdravlja doseženi napredek pri zmanjševanju sodnih zaostankov v zadevah vojnih zločinov; ugotavlja, da se je izboljšal pregon v primerih vojnih zločinov, ki vključujejo spolno nasilje, in zahteva, naj se to nadaljuje tudi v prihodnje; poudarja, da morajo pristojni organi sprejeti dolgo pričakovani načrt na državni ravni, s katerim bi izboljšali položaj žrtev tovrstnih vojnih zločinov, vključno z njihovo pravico do odškodnine, zagotovili učinkovit dostop do pravnega varstva in uskladili določbe kazenskega prava Bosne in Hercegovine v zvezi s spolnim nasiljem z mednarodnimi standardi;

17.  je zaskrbljen zaradi še vedno visokega števila pogrešanih oseb in počasnega napredka na tem področju; poziva organe, naj začnejo tesno sodelovanje med obema entitetama in okrepijo prizadevanja za iskanje pogrešanih oseb;

18.  obuja spomin na vse žrtve genocida v Srebrenici leta 1995 in izraža globoko sožalje njihovim družinam in preživelim; izraža podporo organizacijam, kot je Združenje mater enklav Srebrenice in Žepe, zaradi njihove odločilne vloge pri ozaveščanju in gradnji širših temeljev za spravo med vsemi državljani BiH; poziva državljane Bosne in Hercegovine, naj izkoristijo 20. obletnico poboja v Srebrenici kot priložnost za krepitev sprave in sodelovanja, ki sta ključna predpogoja za napredovanje vseh držav v regiji na poti v Evropsko unijo;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v Bosni in Hercegovini še vedno 84 500 notranje razseljenih oseb ter 6853 beguncev; je zaskrbljen zaradi kršitve pravic povratnikov v Republiki Srbski; pozdravlja nove ukrepe, ki jih je sprejel parlament Federacije in ki povratnikom iz Republike Srbske omogočajo dostop do pokojninskih prejemkov in zdravstvene oskrbe v Federaciji, hkrati pa kažejo, da je pomemben enak dostop do socialne pomoči za vse državljane; poziva vse ravni oblasti, zlasti organe Republike Srbske, naj olajšajo in pospešijo vračanje notranje razseljenih oseb in beguncev s sprejetjem in izvajanjem vseh potrebnih zakonodajnih in upravnih ukrepov; spodbuja k sodelovanju na tem področju ter naj se vzpostavijo ustrezni pogoji za njihovo mirno in trajnostno ponovno vključitev; poziva k učinkovitemu izvajanju prenovljene strategije glede Priloge VII Daytonskega mirovnega sporazuma; poziva k nadaljnjemu dobremu regionalnemu sodelovanju v okviru procesa sarajevske deklaracije; poziva k celovitemu pristopu, da bi se odzvali na preostale izzive pri odstranitvi min iz te države do leta 2019;

20.  ponovno poudarja svojo podporo liberalizaciji vizumskega režima, ki je prinesla vidne pozitivne učinke za državljane Bosne in Hercegovine; ponovno poudarja svojo zavezo k varovanju pravice do potovanja brez vizumov za državljane držav zahodnega Balkana; hkrati poziva k ukrepom na nacionalni ravni, zlasti k družbeno-gospodarskim ukrepom za bolj ranljive skupine, ter k aktivnim ukrepom za krepitev sodelovanja in izmenjave informacij, da se dokončno razbijejo mreže organiziranega kriminala, in k okrepljenemu mejnemu nadzoru in kampanjam ozaveščanja; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za ohranitev celovitosti brezvizumskega režima in ob sodelovanju z državami članicami obravnava možne zlorabe evropskega azilnega sistema;

21.  ugotavlja, da je boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji bistven za preprečevanje poskusov vdora kriminalitete v politični, pravni in gospodarski sistem; ugotavlja, da je bilo v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu doseženega nekaj napredka; opozarja na pomen izpolnjevanja priporočil skupine GRECO; je zaskrbljen zaradi poročil o vse večji radikalizaciji med mladimi v Bosni in Hercegovini, med katerimi se jih relativno veliko v primerjavi z drugimi državami v tej regiji pridruži terorističnim borcem Islamske države Iraka in Levante; poziva oblasti, naj spremenijo kazenski zakonik, da bi se povečala kaznivost financiranja terorizma; pozdravlja spremembo kazenskega zakonika, ki prepoveduje in kaznuje članstvo v tujih paravojaških skupinah, da bi preprečili versko radikalizacijo; poleg tega poudarja pomen preprečevanja vseh oblik ekstremizma in nasilne radikalizacije; pozdravlja tudi obsežne policijske operacije v celotni Bosni in Hercegovini, ki so privedle do aretacije osumljencev organiziranja, podpiranja in financiranja terorističnih dejavnosti, vključno s tujimi borci; poziva k vključitvi določbe o kaznivih dejanjih iz sovraštva v kazenski zakonih Federacije Bosne in Hercegovine; izraža priznanje ustreznim organom Bosne in Hercegovine za profesionalnost in odločenost v boju proti vse večjim varnostnim grožnjam; poziva Komisijo, naj pristojnim organom nudi pomoč pri zatiranju varnostnih in terorističnih groženj;

22.  strogo obsoja teroristični napad na policijsko postajo v mestu Zvornik na vzhodu Bosne, ki se je zgodil dne 27. aprila 2015, v katerem je bil ubit policist, dva pa sta bila ranjena; izraža svojo solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami; najstrožje obsoja nasilno skrajno ideologijo, na kateri sloni ta napad; poziva pristojne organe, odgovorne varnostne agencije in pravosodne institucije, naj sodelujejo v izvajanju hitre in temeljite preiskave ter preprečevanju novih napadov; izraža upanje, da se bodo institucije in državljani Bosne in Hercegovine povezali v boju proti grožnji terorizma in skrajnega nasilja;

23.  ugotavlja, da za trgovino z ljudmi Bosna in Hercegovina ostaja država izvora in tranzita ter ciljna država; priporoča, naj oblasti sprejmejo učinkovite ukrepe, vključno z zakonodajnimi, za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami in ljudmi, ter naj zaščitijo žrtve trgovine z ljudmi;

24.  meni, da je nujno okrepiti vlogo civilne družbe tako, da se ji omogoči, da bo izražala interese državljanov, zlasti mladih, kot se je pokazalo lani na t.i. plenumih; ponovno opozarja, da lahko civilna družba dopolni razvoj socialno kohezivne in demokratične družbe z zagotavljanjem socialnih storitev odločilnega pomena; ugotavlja, da bi morala civilna družba odigrati pomembno vlogo pri olajšanju procesa pristopa k EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organizacije civilne družbe še dalje imele dostop do evropskih sredstev, ugotavlja, da institucionalni mehanizmi za sodelovanje s civilno družbo ostajajo šibki ter ovirajo razvoj bolj participativne, vključujoče in odzivne demokracije v vsej državi; zato poziva k preglednim in vključujočim mehanizmom javnega posvetovanja, ki bi vključevali vse javne deležnike, k vzpostavitvi okvira za ujavno razpravo o pomembnih zakonodajnih odločitvah ter k sprejetju nacionalne strategijie za civilno družbo; je zaskrbljen zaradi prijavljenih primerov ustrahovanja med lanskimi družbenimi nemiri;

25.  meni, da je v Bosni in Hercegovini treba spodbujati vključujočo in strpno družbo ter zaščititi in spodbujati pravice manjšin in ranljivih skupin; opozarja, da neizvrševanje sodbe v primeru Sejdić-Finci povzroča odkrito diskriminacijo državljanov Bosne in Hercegovine; poziva k sprejetju ukrepov za krepitev vloge varuha človekovih pravic in k temu, da bi v sodelovanju s civilno družbo pripravili protidiskriminacijsko strategijo na državni ravni; poziva pristojne organe, naj še naprej usklajujejo nacionalno zakonodajo s pravnim redom EU, pri čemer naj posebno pozornost namenijo diskirminaciji na podlagi invalidnosti in starosti, kot je poudarjeno v strukturiranem dialogu; poziva ministrstvo za človekove pravice in begunce Bosne in Hercegovine, naj nemudoma vzpostavi delovno skupino za oblikovanje predlogov sprememb k protidiskriminacijskemu zakonu BiH; je zaskrbljen, ker so še vedno razširjeni nadlegovanje LGBTI oseb ter sovražni govor, zločini iz sovraštva in grožnje zoper njih; spodbuja oblasti, naj izvajajo ukrepe za ozaveščanje sodstva, organov kazenskega pregona in širše javnosti o pravicah oseb LGBTI; je zaskrbljen zaradi poročil o primerih diskriminacije iz verskih razlogov;

26.  globoko obžaluje še vedno prisotno marginalizacijo in diskriminacijo Romov; pozdravlja napredek, dosežen v zvezi s stanovanjskimi potrebami Romov, vendar spodbuja nadaljnje ukrepe za izboljšanje njihovih življenjskih razmer z izboljšanjem dostopa do zaposlitve, zdravstva in izobraževanja;

27.  ugotavlja, da so pravne določbe, ki zagotavljajo pravice žensk in enakost spolov, sicer v veljavi, vendar je bilo pri njihovem izvajanju doseženega le malo napredka; poziva pristojne organe, naj si proaktivno prizadevajo za večjo vključevanje žensk v politiko in delovno silo, boj proti diskriminaciji na trgu delovne sile zaradi materinstva, izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja žensk, spodbujanje, zaščito in okrepitev pravic žensk ter za splošno povečanje ozaveščenosti javnosti in razumevanja ljudi o pravicah žensk; poziva organe, naj sprejmejo strategijo za izvajanje Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njima in oblikujejo usklajen sistem nadzora in zbiranja podatkov o primerih nasilja nad ženskami;

28.  poziva Bosno in Hercegovino, naj v zakonodajo o zločinih iz sovraštva vključi spolno usmerjenost in spolno identiteto ter tako omogoči, da se obsodijo osebe, ki izvajajo različne oblike zatiranja na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete;

29.  ugotavlja, da veljajo pravne določbe o svobodi izražanja; je zaskrbljen zaradi političnih in finančnih pritiskov na medije in primerov groženj novinarjem in urednikom ter njihovega zastraševanja, tudi v predvolilnem obdobju; obsoja poskuse spodkopavanja veljavnih pravil, kar bi lahko škodilo svobodi izražanja in medijski svobodi, tudi na spletu; poudarja, da dogodki, kot sta policijska racija v prostorih portala Klix.ba v Sarajevu in nedavno sprejetje kontroverznega zakona o javnem redu in miru v narodni skupščini Republike Srbske, zbujajo resno zaskrbljenost o svobodi izražanja in svobodi medijev, tudi v družbenih omrežjih; poudarja, da je možnost medijev, da delujejo brez strahu, bistvena za zdravo demokracijo; poziva k popolnemu spoštovanju svobode izražanja in svobode medijev ter naj se novinarjem omogoči, da pridobijo informacije o zadevah javnega pomena; poudarja, da so stalno in trajnostno financiranje, uredniška neodvisnost, oddajanje v vseh uradnih jezikih in pluralizem bistveni za javne medijske storitve; poziva organe, naj odpravijo vse zakonodajne vrzeli, ki sistematično ovirajo popolno preglednost nad lastništvom medijev, ter oblikujejo predpise, ki bodo zagotavljali, da se na medije ne izvršuje neprimerni politični pritisk; poziva pristojne organe, naj ščitijo politično, institucionalno in finančno neodvisnost javnih radiotelevizij ter naj zakone entitet o javni radioteleviziji uskladijo z zakonodajo na državni ravni; poziva, naj bo direktor sveta regulativne agencije Bosne in Hercegovine za telekomunikacije imenovan na podlagi dosežkov;

30.  je še vedno zaskrbljen zaradi ločevanja otrok v javnih šolah na podlagi etnične pripadnosti; ugotavlja, da trije različni učni načrti ovirajo skupno, vključujoče in objektivno preučevanje skupne zgodovine in nedavnih zgodovinskih dogodkov; poziva organe, naj učinkovito izvajajo načela vključujočega izobraževanja, tudi v zvezi z invalidnimi otroki; poziva nove voditelje države, naj takoj spodbudijo vključujoč in nediskriminatoren izobraževalni sistem v obeh entitetah in okrožju Brčko, odpravijo ločevanje različnih etničnih skupin in nadaljujejo izobraževalno reformo, katere cilj je izboljšati ravni izobraževanja in uvesti skupen učni načrt; poziva tudi k pospešenemu izvajanju akcijskega načrta o izobraževalnih potrebah romskih otrok in njihovem vključevanju v izobraževalni sistem;

31.  ponovno opozarja na dejstvo, da so protesti februarja 2014 jasno pokazali, da državljani BiH zahtevajo družbeno-gospodarske reforme; je trdno prepričan, da bo izvajanje ukrepov na šestih glavnih področjih reform pakta za rast in delovna mesta ponovno spodbudilo obtičale družbeno-gospodarske reforme, tudi v zvezi z rastjo in zaposlovanjem, ter reforme javnega naročanja; poziva nove vlade na ravni države, entitet in kantonov, naj tesno sodelujejo, da bi bila ekonomsko upravljanje in pakt prednostni nalogi reform; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju in izvajanju programa gospodarskih reform;

32.  meni, da je Bosna in Hercegovina dosegla le skromen napredek pri vzpostavljanju delujočega tržnega gospodarstva; poudarja pomen uspešnega spopadanja s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami; je zaskrbljen, da bodo velike šibkosti v poslovnem okolju še naprej negativno vplivale na razvoj zasebnega sektorja in neposredne tuje naložbe; poziva pristojne organe, naj se spopadejo s slabim izvajanjem načela pravne države, velikim neformalnim sektorjem in visoko stopnjo korupcije, ki omejujejo poslovno okolje; poziva h harmonizaciji z direktivo Solvency II;

33.  poudarja, da je treba na podlagi potreb državljanov prenoviti in uskladiti razdrobljene sisteme socialne zaščite, da bi tako vsem zagotovili enako obravnavo, ublažili revščino in razvili mrežo socialne varnosti, ki bi bila bolj usmerjena k revnim in socialno izključenim; poudarja, da so gospodarska blaginja in možnosti zaposlovanja, zlasti za mlade, ključne za razvoj države; poziva vlade, naj izvedejo reforme trga dela, da bi rešili vprašanje zelo visoke brezposelnosti, s poudarkom na mladih, ženskah in dolgotrajno brezposelnih; ugotavlja, da so pravice delavcev in sindikalne pravice še vedno omejene; poziva organe, naj še dodatno okrepijo in uskladijo ustrezne zakone po vsej državi; poudarja potrebo po izboljšanju izobraževanja in usposabljanja, da bi obravnavali problem neustreznih spretnosti in izboljšali zaposljivost, zlasti med mladimi;

34.  poudarja pomen harmonizacije in izboljšanja obstoječih sindikalnih pravic in pravil o delovnih pogojih, ki trenutno niso enaki v vseh sektorjih; ugotavlja tudi, da socialni prejemki in pokojnine niso porazdeljeni enakomerno;

35.  ugotavlja, da je na okoljskem področju in področju podnebnih sprememb dosežen le skromen napredek, ter poziva organe, naj povečajo varstvo okolja v skladu s standardi EU; poziva Bosno in Hercegovino, naj spoštuje pogodbene obveznosti iz pogodbe o energetski skupnosti in stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter naj poskrbi za ustrezno in hitro približevanje okoljskemu pravnemu redu EU, tudi preprečevanje prekomernega onesnaževanja zraka iz naftne rafinerije v Bosanskem brodu; poudarja, da mora, da Bosna in Hercegovina začeti v celoti izvajati svoje obveznosti v zvezi s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991) in Protokolom o strateški presoji vplivov na okolje (Kijev, 2003), tudi kar zadeva dejavnosti v porečjih Neretve in Trebišnjice;

36.  pozdravlja konstruktivno in proaktivno držo Bosne in Hercegovine pri spodbujanju regionalnega sodelovanja; izraža priznanje pogostemu skupnemu nadzoru meja s sosednjimi državami; poudarja, da so dobri sosedski odnosi izjemnega pomena; vabi nove voditelje, naj si še naprej in v še večji meri prizadevajo za rešitev nerešenih vprašanj meja in lastništva s sosednjimi državami; spodbuja Bosno in Hercegovino, naj v dobri veri dokonča proces razmejitve s Črno goro na podlagi sporazuma, doseženega maja 2014;

37.  obžaluje, da ima zunanja politika Bosne in Hercegovine še vedno razhajajoča stališča, zaradi česar je stopnja usklajenosti s stališči EU nizka (52 %); opozarja na izjemni pomen enotne zunanje politike Bosne in Hercegovine; je zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bosta imela zavrnitev standardnega izrazoslovja Sveta za uresničevanje miru o ozemeljski celovitosti BiH s strani Rusije ter negativno stališče Rusije do želja Bosne in Hercegovine za pridružitev EU; pozdravlja nadaljevanje operacije Althea kot del obnovljenega mandata OZN s poudarkom na krepitvi zmogljivosti in usposabljanju;

38.  poziva novoizvoljene institucije Bosne in Hercegovine, naj izkoristijo priložnost novega pristopa EU za sklenitev sporazuma o prilagajanju začasnega sporazuma/stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, pri tem pa upoštevajo pristop Hrvaške k EU in vzdrževanje tradicionalne trgovine;

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, predsedstvu Bosne in Hercegovine, Svetu ministrov Bosne in Hercegovine, parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, vladam in parlamentom Federacije Bosne in Hercegovine ter Republike Srbske ter vladam vseh desetih kantonov.


Evropska investicijska banka - letno poročilo 2013
PDF 382kWORD 139k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013 (2014/2156(INI))
P8_TA(2015)0183A8-0057/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o dejavnosti za leto 2013,

–  ob upoštevanju letnega računovodskega poročila skupine Evropske investicijske banke za leto 2013,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in njenega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2012 o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2012(3),

–  ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o privlačnosti za naložbe v Evropo(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva(5);

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva (COM(2014)0168) z dne 27. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, v katerih zlasti predlaga povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, v katerih poziva k oblikovanju novega naložbenega načrta v podporo malim in srednjim podjetjem ter spodbudo financiranju gospodarstva,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, v katerih je ta določil cilj usmeritve vseh politik EU v podporo konkurenčnosti, delovnim mestom in rasti,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o inovativnih finančnih instrumentih z naslovom „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov“ (COM(2011)0662) in „Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020“ (COM(2011)0660),

–  ob upoštevanju povečanja kapitala Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), zlasti v zvezi z vprašanjem povezav med EIB in EBRD,

–  ob upoštevanju sklepa o razširitvi območja dejavnosti EBRD na Sredozemlje(6),

–  ob upoštevanju novega memoranduma o soglasju med EIB in EBRD, podpisanega 29. novembra 2012,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011(7) o zunanjem mandatu EIB 2007–2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014) 0903),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0057/2015),

A.  ker je treba nemudoma in učinkovito zbrati vse možne vire držav članic in EU, tudi vire EIB, da bi spodbudili in okrepili javne in zasebne naložbe, povečali konkurenčnost in spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in infrastrukture v skladu s strategijo Evropa 2020, in ker je EIB instrument, namenjen podpori socialne kohezije, ki lahko nudi dragoceno pomoč državam članicam, ki so se v kritičnih socialnih in gospodarskih razmerah, s katerimi se soočamo, znašle v težavah;

B.  ker je gospodarska in finančna kriza v povezavi z varčevalnimi politikami v številnih državah članicah resno spodkopala gospodarsko rast, zaradi česar so se strmo poslabšale socialne razmere ter vztrajno naraščajo neenakosti in neravnovesja med evropskimi regijami, cilji socialne kohezije in realne konvergence pa niso bili doseženi, kar je destabiliziralo evropsko združevanje in demokracijo;

C.  ker EIB ni komercialna banka in bi morala ohraniti ključno vlogo pri spodbujanju financiranja dobrih javnih in zasebnih dolgoročnih naložb, hkrati pa še naprej izvajati svoje bonitetne bančne prakse, da bi lahko ohranila zelo močen kapitalski položaj in s tem pozitivno vplivala na pogoje financiranja;

D.  ker bi si bilo treba zlasti prizadevati za razširitev skupnih ukrepov (z vključevanjem sredstev Evropskega investicijskega sklada ali drugih jamstev) za financiranje malih in srednjih podjetij ter naložb v trajnostne opredmetene in neopredmetene infrastrukture, pri tem pa bi se bilo treba zavedati, da je eden od razlogov za upad naložb in kreditiranja izguba konkurenčnosti gospodarstev držav članic;

E.  ker bi morala EIB še naprej izpolnjevati svoj mandat za financiranje projektov v okviru zunanjega delovanja EU, hkrati pa spoštovati visoke socialne in okoljske standarde;

F.  ker bi morala EIB naložbe izbirati neodvisno in na podlagi njihove izvedljivosti, dodane vrednosti in učinka na okrevanje gospodarstva;

G.  ker bi se morala EIB razvijati v smeri modela razvojne banke, hkrati pa bi morala izboljšati makroekonomsko usklajevanje z državami članicami;

H.  ker bi morala biti EIB ne le finančna institucija, ampak tudi banka znanja in dobre prakse;

I.  ker se je sorazmerno majhen in visoko koncentriran trg listinjenja v Evropski uniji, ki zagotavlja omejeno listinjenje posojil malim in srednjim podjetjem, zaradi krize še bolj skrčil;

Naložbe

1.  je seznanjen z letnim poročilom EIB za leto 2013 in povečanjem dejavnosti skupine na področju financiranja za 37 % na 75,1 milijarde EUR v letu 2013; je zaskrbljen nad gospodarskim zastojem v EU, zlasti nad znatnim zmanjšanjem javnih in zasebnih naložb, ki so za približno 18 % pod ravnjo iz leta 2007, ter osupljivim 35-odstotnim zmanjšanjem posojil malim in srednjim podjetjem med letoma 2008 in 2013; poudarja, da to zmanjšanje močno ovira trajnostno oživitev, pa tudi pravi napredek na poti k ciljem strategije Evropa 2020;

2.  v zvezi s tem poudarja, da nacionalne napovedi kažejo, da skoraj polovica vseh držav članic ne bo dosegla svojih nacionalnih ciljev glede programov izobraževanja in zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2020 ter da je trend na področjih zaposlovanja in zmanjšanja revščine še bolj negativen;

3.  ugotavlja, da okrepitev finančnih instrumentov EIB ne more nadomestiti nacionalnih ekonomskih politik in strukturnih reform, usmerjenih v trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest;

4.  je seznanjen s sporočilom Komisije o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903), ki vključuje obstoječa sredstva in s katerim naj bi pritegnili zasebni kapital v razmerju 1:15; ugotavlja, da je namen ponovno oživiti gospodarstvo EU z mobilizacijo 315 milijard EUR v naslednjih treh letih v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe; opozarja, da bo izvajanje naložbenega načrta v EIB zahtevalo dodatne človeške vire, da bo lahko izpolnila svoj mandat;

5.  v zvezi s tem je seznanjen z ustanovitvijo projektne skupine pod vodstvom Komisije in Evropske investicijske banke ter pričakuje predloge za ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki naj bi bili sprejeti v okviru rednega zakonodajnega postopka; poudarja, da bi bilo treba v teh zakonodajnih predlogih visokokakovosten postopek upravljanja in izbora ter demokratično odgovoren okvir spremljanja in ocenjevanja, na katerih bo temeljil sklad, ki bi moral biti čim bolj pregleden pri določanju meril, ki jih bo uporabljal za opredelitev projektov, ki se bodo šteli za primerne za vključitev v financiranje;

6.  pričakuje, da bo naložbeni načrt Komisije spodbujal in olajšal dostop do financiranja v državah članicah in regijah; ponavlja, da mora EIB nujno sodelovati z evropskimi skladi, zlasti v omenjenih državah in regijah, da se lahko izvedejo produktivne javne naložbe ter bistveni infrastrukturni projekti;

7.  meni, da bi morali imeti prednost projekti z evropsko dodano vrednostjo ter pozitivno analizo stroškov in koristi; poudarja pomen izvajanja projektov, ki bi lahko imeli čim večji učinek z vidika ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da se je treba osredotočiti na bolj tvegane projekte, ki težje izpolnijo pogoje za bančno financiranje; opozarja, da bi lahko projektna skupina občutila politične pritiske, naj podpira projekte, ki jih favorizirajo določene interesne skupine, zaradi katerih bi bila lahko sredstva napačno razporejena za nedonosne naložbe, ki niso v javnem interesu;

8.  poudarja, da jamstva, ki jih Komisija predvideva za Evropski sklad za strateške naložbe, ne pomenijo nov denar, ampak prerazporejena sredstva; poudarja, da je bistvenega pomena opredeliti oportunitetne stroške take prerazporeditve in zato izrecno določiti, v kolikšni meri bi moral skupni donos iz predvidenih dodatnih naložb, ki naj bi jih sofinanciral Evropski sklad za strateške naložbe, presegati donos, ki bi ga dosegli s prvotno razporeditvijo prerazporejenih sredstev;

9.  poudarja, da bi si morali v procesu izbire projektov prizadevati za izogibanje učinkom izrivanja in prerazporejanja, zato bi moral biti ta postopek osredotočen na projekte z evropsko dodano vrednostjo in velikim potencialom za inovacije, ki izpolnjujejo merilo dodatnosti; poudarja, da je treba upoštevati potencial izbranih projektov za povečanje zaposlovanja v tistih državah EU, ki jih pesti visoka brezposelnost;

10.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v prihodnjem zakonodajnem predlogu skrbno oceni dele proračunskega okvira EU, ki naj bi zagotavljali jamstva Evropskemu skladu za strateške naložbe, da bi minimizirala oportunitetne stroške prerazporeditve takih sredstev; poziva tudi Svet, Komisijo in svet guvernerjev EIB, naj ustrezno ocenijo učinke prerazporeditve, ki jih bo imel novi naložbeni načrt, in sicer možno povečanje dobičkov vlagateljev na stroške strank, ki morajo plačati uporabo nove infrastrukture, da se zagotovi primerna donosnost naložbe; poziva EIB in Komisijo, naj dodatno ocenita sestavo naložbene vrzeli v EU, in sicer, ali je premalo zasebnih ali javnih naložb, ter naj določita, katere vrste naložb, zasebne ali javne, naj bi bile predmet pomoči, in kolikšni produktivni učinki naložbe se pričakujejo;

11.  ugotavlja,, da je Evropska centralna banka izrazila pripravljenost kupiti obveznice Evropskega sklada za strateške naložbe na sekundarnem trgu, če jih bo sklad izdal sam ali bo to v njegovem imenu storila EIB;

12.  poudarja, da je treba doseči novo ravnovesje med boljšim ocenjevanjem in najboljšimi možnimi naložbami, tako da bo mogoče usmerjati gospodarstvo v smeri trajnostne rasti in okrevanja s številnimi delovnimi mesti;

13.  ponovno opozarja na pomen strategije Evropa 2020; poudarja, da bi moral prihodnji sveženj naložb bolj upoštevati splošne cilje kohezijske politike, trajnosti in energetske učinkovitosti; poziva Komisijo in svet guvernerjev EIB, naj s tem namenom izboljšata svoje kazalnike uspešnosti za kakovostne naložbe;

14.  poudarja, da ima EIB bistveno vlogo pri financiranju naložbenega načrta za Evropo z dodelitvijo 5 milijard EUR za ustanovitev novega Evropskega sklada za strateške naložbe; zato poziva Svet, Komisijo in svet guvernerjev EIB, naj ustrezno ocenijo skladnost novih nalog, naloženih EIB s tem načrtom, z viri EIB;

15.  v zvezi s tem meni, da bo treba za ustrezno sodelovanje EIB pri naložbenem načrtu precej povišati najvišji znesek za posle dajanja in najemanja posojil EIB v naslednjih petih letih, da bi znatno povečali njeno bilančno vsoto; meni, da bo previsoka stopnja vzvoda spodkopala cilje naložbenega načrta;

16.  meni, da bo spodbujanje institucionalnega okvira za delovanje enotnega kapitalskega trga pozitivno vplivalo na hitrejše izvajanje naložbenega načrta;

17.  poudarja pa, da sedanji poslovni načrt EIB predvideva zmanjšanje posojilnih tokov na 67 milijard EUR leta 2014 in 2015, medtem ko naj bi leta 2016 v povprečju znašali 58,5 milijard EUR;

18.  poudarja, da dodatne posojilne zmogljivosti, ki jih je omogočilo nedavno povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR, niso bile dovolj izkoriščene; poziva delovno skupino, naj čim bolj podpira ukrepe za povečanje obsega posojil EIB;

19.  poziva Komisijo, naj spodbuja večstransko sodelovanje med EIB in nacionalnimi promocijskimi bankami za krepitev sinergij, delitev tveganj in stroškov ter zagotavljanje primernih posojil projektom EU s pozitivnim učinkom na produktivnost, odpiranje delovnih mest, varstvo okolja ter kakovost življenja;

20.  poziva Komisijo in EIB, naj v okviru svojega delovanja spodbujata naložbe, ki prinašajo očitno socialno korist, vključno z večjo stopnjo zaposlenosti, da bi s posojanjem spodbudili dejavnosti, katerih namen je zmanjšanje brezposelnosti, s posebnim poudarkom na ustvarjanju možnosti zaposlovanja za mlade, ter naj spodbujata javne in produktivne naložbe in nepogrešljive infrastrukturne projekte, zlasti v državah članicah, kjer je brezposelnost visoka, BDP pa podpovprečen;

21.  ponavlja svojo previdno podporo razvoju javno-zasebnih partnerstev, ki lahko imajo, če so dobro zastavljena, pomembno vlogo na področju dolgoročnih naložb, digitalnega gospodarstva, raziskav in inovacij, človeškega kapitala ter evropskih prometnih, energetskih ali telekomunikacijskih omrežij; obžaluje, da so se pomanjkljiva javno-zasebna partnerstva spremenila v drag sistem javnega financiranja zasebnega sektorja, ki ustvarja javni dolg; poudarja tudi, da se taka financiranja pogosto srečujejo s težavami zaradi nepreglednosti ter asimetričnih informacij v izvedbenih klavzulah med javnimi in zasebnimi agenti, običajno v korist zasebnega sektorja;

22.  predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za sektorske analize in svoje delo na področju makroekonomskih analiz;

Instrumenti za porazdelitev tveganja in projektne obveznice

23.  poudarja, da bi bilo treba instrumente za porazdelitev tveganja, pri katerih gre za zagotavljanje javnih subvencij, predvideti samo, če pride do tržnih pomanjkljivosti, ki povzročijo zunanje stroške, ali za izvajanje misij javnega interesa, kot je zagotavljanje javnih dobrin in storitev splošnega gospodarskega interesa, ob upoštevanju, da tak pristop vedno vsebuje tveganje socializacije izgub in privatizacije dobičkov; se zaveda, da bi v primeru neuspeha moral izgube plačati javni sektor;

24.  poudarja, da bi bilo treba vsakršno uporabo javnih sredstev pri instrumentih za porazdelitev tveganja in zlasti pri tranšah prve izgube naložbenih nosilcev izrecno povezati z zmanjšanjem merljivih negativnih zunanjih stroškov, ustvarjanjem merljivih pozitivnih zunanjih stroškov ali izvajanjem obveznosti javnih služb ter storitev javnega gospodarskega interesa; poudarja, da člen 14 PDEU zagotavlja pravno podlago za vzpostavitev te povezave, in sicer prek rednega zakonodajnega postopka;

Mala in srednja podjetja

25.  poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva in da bi morala biti zaradi tega glavni cilj naložb; je zaskrbljen, da dostop do financiranja ostaja ena od najbolj perečih težav, s katero se soočajo mala in srednja podjetja v Evropi; poudarja, da je treba učinkoviteje razdeljevati finančna sredstva malim in srednjim podjetjem s širokim krogom zasebnih vlagateljev za zagotavljanje takega financiranja;

26.  poziva EIB, naj v celoti analizira zmanjšanje financiranja malih in srednjih podjetij ter predloži izčrpen načrt, ki bo mala in srednja podjetja po vsej Evropi spodbudil, naj kadar koli je mogoče zaprosijo za financiranje pod okriljem EIB; poziva Komisijo in EIB, naj ocenita učinke gospodarske krize na bančni sistem in končne prejemnike finančnih sredstev EIB, zlasti v malih in srednjih podjetjih, sektorju socialnega gospodarstva ter javnih družbah; poziva EIB, naj oceni učinke in rezultate svoje pomoči malim in srednjim podjetjem v Evropi v obdobju od leta 2010 do 2014 na realno gospodarstvo ter o njih podrobno poroča;

27.  opozarja, da je v evropskem gospodarstvu velik delež mikropodjetij, in pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EIB za mikrofinančna posojila v Evropi; poziva k nadaljnjim vlaganjem v ta sektor zaradi pomena mikropodjetij na področju odpiranja delovnih mest;

28.  izpostavlja zlasti realne koristi uporabe mehanizmov za porazdelitev tveganja pri spodbujanju financiranja za mala in srednja podjetja ter inovacije v Evropi;

29.  pozdravlja večjo pomoč malim in srednjim podjetjem v Evropski uniji, ki je znašala 21,9 milijarde EUR, s čimer je dostop do financiranja zagotovila več kot 230 000 malim in srednjim podjetjem;

30.  poziva EIB, naj še poveča svoje zmogljivosti posojanja malim in srednjim podjetjem; poudarja pomen krepitve drugih instrumentov EIB, na primer evropskega mikrofinančnega instrumenta za zaposlovanje in socialno vključenost Progress;

31.  pozdravlja izvajanje in razvoj novih dejavnosti na področju financiranja trgovine v državah, ki jih je prizadela gospodarska kriza, zlasti z mehanizmom za financiranje trgovine za MSP ali na podlagi posebej prilagojenih finančnih rešitev, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, ki je namenjen finančni vključenosti; spodbuja EIB, naj koristi teh novih instrumentov razširi na nove upravičence na evropski ravni;

32.  vztraja, da Komisija v oceni z decembra 2014 upošteva tako negativne kot pozitivne učinke projektov v pilotni fazi pobude za projektne obveznice; obžaluje, da je EIB podprla nekaj neizvedljivih in nevzdržnih infrastrukturnih projektov; meni, da bi morala EIB vlagati v projekte, ki prinašajo otipljive gospodarske koristi, so okolju prijazni ali izpolnjujejo potrebe in interese ljudi, katerim naj bi služili;

33.  obžaluje vlogo EIB in Komisije pri projektu Castor, ki se financira v okviru pobude za projektne obveznice, pri katerem je bila opravljena ocena tveganja, v kateri se ni upoštevalo tveganje povečane potresne dejavnosti, povezano z vbrizgavanjem plina, kljub študijam, ki jasno opozarjajo na morebitno nevarnost tega(8); poziva Komisijo in EIB, naj ukrepata in preprečita, da bi Španski državljani morali plačati odškodnino (prek višjega javnega primanjkljaja ali višjih cen energije) v vrednosti 1300 milijonov EUR za projekt, ki je bil izredno slabo ocenjen; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila evropske varuhinje človekovih pravic in razišče, ali bi bilo treba odločitve španske vlade v zadevi Castor šteti za prepovedano državno pomoč;

34.  obžaluje, da je EIB financirala odsek avtoceste Passante di Mestre potem, ko so italijanske oblasti javno objavile, da sta bila izvršna direktorja glavnega podizvajalca aretirana zaradi davčne goljufije; ker italijanske oblasti še vedno preiskujejo korupcijski škandal, povezan z gradnjo in upravljanjem odseka Passante di Mestre, poziva EIB, naj projekta Passante di Mestre ne financira prek pobude za projektne obveznice ali drugega finančnega instrumenta, ter naj pri obravnavi uporabe projektnih obveznic zagotovi izvajanje politike ničelne tolerance do goljufij;

35.  poziva EIB, naj poveča svojo zmogljivost prevzemanja tveganj s spodbujanjem posojanja tistim sektorjem gospodarstva, ki imajo potencial za ustvarjanje rasti in odpiranje delovnih mest, vendar pa imajo težave pri pridobivanju finančnih sredstev brez ustreznih jamstev;

36.  zato poziva k celoviti oceni pilotnih projektov na podlagi vključujočega in odprtega posvetovalnega postopka, v katerem bi sodelovala javnost ter nacionalni in lokalni organi; izpostavlja tudi potrebo po ocenjevanju financiranih projektov z vidika dodane vrednosti, okolja, produktivnosti in delovnih mest; poudarja, da je pobuda za projektne obveznice šele v pilotni fazi; poziva Komisijo, naj z rednim zakonodajnim postopkom predloži zakonodajni predlog, ki bo zastavil boljši okvir za strategijo projektnih obveznic v prihodnosti, vključno s povečanjem obsega kazalnikov uspešnosti za kakovostne naložbe EIB, da bi v čim večji meri ugotavljali in merili učinek projektov, ki se financirajo, v smislu zunanjih stroškov ter njihove družbene in okoljske koristi;

37.  je zaskrbljen zaradi možnega posploševanja pobud za projektne obveznice kot sredstev za zmanjševanje stroškov zasebnih založb prek nižjih obrestnih mer ali socializacije izgub, namesto ožjega obsega uporabe za zagotavljanje pomoči za naložbe v javnem interesu, kjer se lahko dokaže, da zasebne naložbe zagotavljajo nepogrešljivo strokovno znanje, ki ga javni sektor nima;

Energija in podnebje

38.  poziva EIB, naj zagotovi pravilno izvajanje svojih novih meril za posojila za energetske projekte in o tem redno in javno poroča;

39.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja za naložbe, da bi znatno zmanjšala svoj ogljični odtis, ter oblikuje politike, ki bi Uniji omogočile izpolnjevanje njenih podnebnih ciljev; pozdravlja, da bo EIB opravila oceno vpliva na podnebje in ponovno pregledala vse svoje dejavnosti za leto 2015, kar bi lahko vodilo k prenovi politike varstva okolja; upa, da bo energetsko politiko EIB konkretno podprl njen standard emisijskih vrednosti, ki se bo uporabljal za vse projekte proizvodnih obratov na podlagi fosilnih goriv, da bi izločili naložbe, katerih predvidene emisije ogljika presegajo mejne vrednosti; poziva EIB, naj redno pregleduje standard emisijskih vrednosti in uporablja strožje zaveze;

40.  pozdravlja vse korake EIB na poti k prehodu na obnovljive vire energije; poziva k odpravi regionalnih neravnotežij pri posojanju sektorju obnovljivih virov energije, zlasti z namenom, da bi podprli projekte v državah članicah, ki so odvisne od neobnovljivih virov energije, in upoštevali razlike med gospodarstvi držav članic, in k temu, da bi v prihodnosti več pozornosti posvetili manjšim energetskim projektom za od električnega omrežja ločene in decentralizirane sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti; meni, da bi ti energetski viri zmanjšali močno odvisnost Evrope od zunanje energije, izboljšali zanesljivost oskrbe in spodbudili ustvarjanje zelene rasti in delovnih mest; poudarja pomen financiranja za energetsko učinkovitost, energetska omrežja ter z njimi povezane raziskave in razvoj;

41.  poziva EIB, naj poveča obseg posojanja za projekte energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti če se nanašajo na optimizacijo procesov, mala in srednja podjetja, stavbe in mestno okolje; poziva EIB, naj v skladu s kohezijsko politiko prednostno obravnava zelo prikrajšana območja;

42.  poziva EIB, naj predstavi oceno možnosti postopne ukinitve posojanja za projekte, pri katerih ne gre za obnovljive vire energije;

Infrastruktura

43.  poudarja, da so naložbe v trajnostne infrastrukturne projekte ključ do izboljšanja konkurenčnosti in ponovne rasti ter delovnih mest v Evropi; zato poziva, naj se finančna sredstva EIB razporedijo na območjih, ki jih je najbolj prizadela visoka brezposelnost; opozarja, da bi moralo biti financiranje EIB osredotočeno zlasti na tiste države, ki zaostajajo z vidika kakovosti in razvoja infrastrukture;

44.  spodbuja, da se pri dejavnostih financiranja mestnih območij, ki jih izvaja EIB, večji poudarek nameni družbeni trajnosti; priznava, da je EIB pri financiranju socialnih stanovanj dosegla napredek, a poudarja, da so potrebne dodatne raziskave in dejavnosti o družbeni trajnosti v okviru trajnostne prenove mest;

Raziskave in inovacije

45.  pozdravlja začetek izvajanja prvih operacij iz pobude za financiranje rasti in poudarja pomen ustreznega financiranja za inovativne projekte in inovativna zagonska podjetja;

Zaposlovanje in socialne zadeve

46.  je seznanjen z začetkom izvajanja pobude Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade ter poziva EIB, naj pospeši izvajanje te pobude in razmisli o njeni razširitvi;

Upravljanje, preglednost in odgovornost

47.  poziva EIB, naj v sodelovanju z državami članicami tesneje spremlja izvajanje projektov, da bi zagotovili učinkovito in dobro upravljanje dodeljenih sredstev;

48.  poudarja, da so iz geografske porazdelitve financiranja, ki ga zagotavlja EIB, razvidna precejšnja razhajanja med posojili različnim državam članicam; zato poziva EIB, naj oceni razloge za taka razhajanja in zagotovi, da bodo finančne institucije v vseh državah članicah popolnoma sposobne upravljati in izvajati programe EIB; poziva tudi k pripravi posebnih informativnih kampanj v vseh državah članicah za osveščanje o posebnih programih EIB; poziva tudi k tesnejšemu sodelovanju med EIB in nacionalnimi organi, da bi se spopadli z ozkimi grli, ki ovirajo podpis in izvajanje projektov EIB;

49.  ponavlja, da sta se Svet in Evropski parlament dogovorila, da je prišel čas, ko je treba preučiti racionalizacijo sistema evropskih javnih finančnih institucij(9);

50.  poziva EIB, naj izboljša neodvisnost in učinkovitost svoje službe za mehanizem pritožb; poziva upravni odbor EIB, naj upošteva priporočila te službe; poziva EIB, naj upošteva mnenja Evropske varuhinje človekovih pravic in naj izboljša sodelovanje, da bi preprečili situacije, kot je preiskava pritožbe 178/2014/AN proti Evropski investicijski banki(10);

51.  je prepričan, da je na voljo še precej manevrskega prostora za izboljšanje preglednosti, ocenjevanja ekonomskega in socialnega učinka posojil ter učinkovitosti pri izvajanju skrbnih pregledov; ponovno poziva EIB, naj posreduje podrobnosti o svojem pristopu k pospešenemu uvajanju ukrepov, ki naj bi te težave odpravili, in zahteva, da EIB skupaj s Komisijo pripravi seznam strogih meril za izbiro finančnih posrednikov, ki bo javno dostopen;

52.  obžaluje izid pregleda politike preglednosti EIB; nova politika je šibkejša od prvotne in ne odpravlja popolnoma popolni odpravi dosedanje kulture tajnosti EIB in poziva EIB, naj svoje dejavnosti izvaja pod predpostavko, da jih bo morala razkriti, in ne pod predpostavko zaupnosti,; opozarja, da mora EIB zagotoviti skladnost svoje politike preglednosti z določbami Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; obžaluje tudi, da indeks preglednosti razvojne pomoči za leto 2013(11) kaže, da sta preglednost in odgovornost EIB slabi;

53.  poziva EIB, naj ne sodeluje s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, davčnih utaj, agresivnih praks davčnega načrtovanja ali uporabe drugih škodljivih davčnih praks, kot so odločitve o davkih, nepošteno oblikovanje transfernih cen, goljufije, korupcija ter okoljski in socialni učinki, ali brez prave lokalne odgovornosti ter naj posodobi svoje politike o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma; poudarja potrebo po celovitejši preglednosti glede globalnih posojil, da bi zagotovili natančno preučitev učinka tovrstnega posrednega posojanja; spodbuja EIB, naj bo neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov odvisno od razkritja podatkov, povezanih z davki, po posameznih državah v skladu z določbami CRD IV za kreditne institucije ter informacij o dejanskem lastništvu; v ta namen poziva EIB, naj vzpostavi novo politiko odgovorne obdavčitve s pregledom svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij leta 2015;

54.  poziva EIB, naj ne sodeluje s subjekti iz jurisdikcij, kjer velja davčna tajnost in „v katerih zlasti ni davkov oziroma so samo nominalni davki, ni dejanske izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi in ni preglednih zakonodajnih, pravnih ali upravnih določb, ali območij, kot jih opredeli Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ali Projektna skupina za finančno ukrepanje“(12);

55.  poziva EIB, naj zavzame vodilno in zgledno vlogo pri vprašanjih v zvezi z davčno preglednostjo in odgovornostjo; zlasti poziva EIB, naj zbira podrobne podatke o plačilih davkov, ki izhajajo iz njenih naložb in posojil, zlasti o obdavčenju podjetniških dobičkov ter zlasti v državah v razvoju, ter naj te podatke letno analizira in objavlja;

56.  pozdravlja vzpostavitev javnega registra dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006;

57.  obžaluje, da v zvezi z nedavnim primerom Mopani/Glencore EIB noče objaviti ugotovitev svoje notranje preiskave; se s posebno pozornostjo seznanja s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic Evropski investicijski banki v zvezi s pritožbo 349/2014/OV(13), naj EIB ponovno razmisli o zavrnitvi odobritve dostopa do poročila o preiskavi domnevne davčne utaje družbe Glencore v zvezi s financiranjem rudnika bakra Mopani v Zambiji; poziva EIB, naj upošteva priporočila evropske varuhinje človekovih pravic;

58.  obžaluje premajhno raznovrstnost v upravnem odboru, svetu guvernerjev in svetu direktorjev EIB, zlasti glede spola; poziva EIB, naj uresniči duh direktive o kapitalskih zahtevah, ki v členu 88(2) banke zavezuje, naj „določijo tudi cilj zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, in pripravijo politiko glede tega, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu. Cilj, politika in njeno izvajanje se objavijo“;

59.  ponavlja, da je bilo dogovorjeno, da guverner Evropske banke za obnovo in razvoj za Unijo zagotovi letno poročanje Parlamentu o uporabi kapitala, o ukrepih za zagotavljanje preglednosti o tem, kako je Evropska banka za obnovo in razvoj prispevala k ciljem Unije, o prevzemanju tveganj ter o sodelovanju med EIB in Evropsko banko za obnovo in razvoj zunaj Unije; obžaluje, da guverner in Komisija nista bila proaktivna glede izvajanja te zakonske določbe(14);

60.  izraža zadovoljstvo, ker je EIB podpisala mednarodno pobudo za pregledno pomoč in začela v tem okviru razkrivati informacije o posojilih zunaj Evropske unije;

Zunanje politike

61.  poudarja, da bi morale biti zunanja politika EIB in zlasti regionalne tehnične operativne smernice skladne s cilji EU, opredeljenimi v členu 21 PEU; poziva k polnemu spoštovanju zakonodaje držav upravičenk;

62.  pozdravlja vzpostavitev okvira za merjenje rezultatov za dejavnosti zunaj EU in poročila o njegovem izvajanju;

63.  poziva EIB, naj oceni možnost povečanja zunanjega financiranja za vzhodne in južne sredozemske sosedske države EU v okviru sedanjega mandata;

64.  pozdravlja, da je v mandatu za zunanja posojila za obdobje 2014–2020 določeno, da mora EIB objaviti poročila o zaključku projektov; pričakuje, da bo EIB to zahtevo izpolnila že leta 2015;

65.  ponovno poziva Evropsko računsko sodišče, naj pred vmesnim pregledom zunanjega mandata EIB pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU in primerja njihovo dodano vrednost glede na lastne vire, ki jih uporablja EIB; poziva Evropsko računsko sodišče, naj v svoji analizi razlikuje med jamstvi, ki se odobrijo iz proračuna EU, investicijskim skladom, ki ga je zagotovil Evropski razvojni sklad, različnimi oblikami kombiniranja, ki se uporabljajo v infrastrukturnem skrbniškem skladu EU-Afrika, karibskim naložbenim skladom in naložbenim skladom za Pacifik ter uporabo vrnjenih skladov za te naložbe; poziva Evropsko računsko sodišče, naj analizira tudi, kako EIB upravlja s sredstvi iz proračuna EU v okviru sklada za spodbujanje naložb prek Evropskega razvojnega sklada in prek različnih oblik kombiniranja v okviru mehanizmov kombiniranega financiranja, ter kako uporablja vračila za te naložbe;

Dodatna priporočila

66.  poziva EIB in Parlament, naj vzpostavita platformo, na kateri bo potekal dialog med EIB in ustreznimi odbori Parlamenta; na podlagi tega poziva EIB, naj Parlamentu vsako četrtletje poroča o napredku in dejavnostih EIB ter o tem razpravlja; predlaga, da se med predsednikom EIB in Parlamentom vzpostavi redni strukturirani dialog, podoben četrtletnemu monetarnemu dialogu med ECB in Parlamentom, s čimer bi okrepili parlamentarni nadzor nad dejavnostmi EIB in poenostavili okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med institucijama;

67.  ugotavlja, da se zlasti mala podjetja še naprej pritožujejo zaradi nedostopnosti financiranja iz zunanjih posojilnih zmogljivosti EIB in financiranja v okviru Evropskega investicijskega sklada; zato zahteva, da se opravi letna raziskava o tem, koliko malih in srednjih podjetij, zlasti mikropodjetij, je izkoristilo instrumente financiranja in katere ukrepe je sprejela EIB glede politik, ki se nanašajo na posrednike, ki jih EIB uporablja, da bi malim in srednjim podjetjem olajšala učinkovit dostop do financiranja;

68.  poziva k celoviti oceni tveganj in sistemov nadzora, povezanih s kombiniranim financiranjem z Evropsko komisijo, in k pripravi poročila o tem, pri čemer naj se upošteva učinek kombiniranih dejavnosti ne le glede nadzora, temveč tudi možnosti upravljanja;

69.  pozdravlja visoko kakovost sredstev EIB, saj je stopnja slabih posojil v celotnem portfelju posojil skoraj 0 % (0,2 %); meni, da mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bo imela še naprej dostop do mednarodnih kapitalskih trgov po najboljših pogojih financiranja, kar prinaša pozitivne učinke med celotnim trajanjem projektov ter za vse deležnike in poslovni model EIB;

70.  ugotavlja, da bo v letu 2015 prenovljen tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, kako Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB, s katerimi slednja upravlja sklade Unije in držav članic; poziva EIB, naj posodobi pristojnosti Evropskega računskega sodišča na tem področju, in sicer z vključitvijo novih skladov EIB, ki se nanašajo na javne sklade iz EU ali Evropski razvojni sklad;

71.  pozdravlja, da je Svet EIB leta 2013 odobril politiko boja proti goljufijam in s tem potrdil pristop ničelne tolerance do goljufij;

72.  poziva k večji uspešnosti usmerjenosti k ciljem, manjšemu obsegu regulacije in večji prožnosti pri dodeljevanju sredstev EIB;

73.  poziva EIB, naj vzpostavi strukturiran komunikacijski proces s parlamenti, vladami in socialnimi partnerji, da bi v rednih časovnih presledkih iskali pobude za ustvarjanje delovnih mest, s katerimi bo mogoče vzdržno povečati konkurenčnost Evrope;

74.  pozdravlja, da je bila zagotovljena pomoč malim in srednjim podjetjem v regijah, kjer brezposelnost mladih presega 25 %;

75.  pozdravlja, da sta pobuda za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in pobuda za financiranje rasti osredotočeni na podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (podjetja z 250 do 3000 zaposlenimi), zlasti na inovativna tovrstna podjetja;

76.  pozdravlja novo pobudo EIB „Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade“, ki je osredotočena na instrumente financiranja za poklicno usposabljanje in mobilnost dijakov/vajencev, da bi mladim zagotovili možnosti trajne zaposlitve, ter poziva k še večji pozornosti do poklicnega usposabljanja in večjim naložbam v tem posojilnem programu v naslednjih letih; meni pa, da ta program ne bi smel preusmerjati finančnih sredstev od sedanjega sistema štipendij, zlasti v okviru programa Erasmus+; poudarja, da je treba mobilnost obravnavati kot priložnost ter da mora ostati prostovoljna in da ne sme spodbujati upadanja prebivalstva na območjih, ki jih je prizadela brezposelnost, in njihove marginalizacije; poziva, da je treba posebno pozornost nameniti projektom, ki bodo omogočili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zlasti projektom za ustvarjanje delovnih mest za mlade, povečevanje deleža žensk na trgu dela, zmanjševanje dolgoročne brezposelnosti ter za izboljševanje dostopa do dela za prikrajšane skupine;

77.  pozdravlja obsežne izkušnje EIB pri financiranju izobraževanja in usposabljanja prek finančnih operacij študentskih posojil, izvedenih v Evropi, zlasti ob upoštevanju jamstvenih shem za študentska posojila za magistrski študij v okviru programa Erasmus, ki jih bo skupina EIB začela izvajati leta 2015; poudarja pomen ugodnih pravil za povračilo stroškov, da bi bila posojila študentom povsem dostopna, ne glede na ekonomski položaj;

78.  poziva EIB, naj pri izbiri projektov po metodi za ocenjevanje na podlagi treh stebrov nameni posebno pozornost merilu iz prvega stebra o prispevanju k rasti in zaposlovanju, zlasti zaposlovanju mladih; poudarja, da je zaposlovanje, usposabljanje in vajeništvo mladih pomembno za prehod v trajnostni model, v katerem bomo ustvarjali delovna mesta;

79.  želi spomniti, da se je podpredsednik Jyrki Katainen zavezal povečanju potenciala EIB v povezavi z infrastrukturo, pa tudi z zaposlovanjem mladih in izobraževanjem, EIB pa poziva, naj v naslednjem letnem poročilu poroča o napredku na tem področju; meni, da je treba že začete ukrepe za zaposlovanje mladih izvajati hitreje ter jih postopno širiti;

80.  meni, da bi morala EIB ob ukrepih, ki se že izvajajo v okviru pobude za zaposlovanje mladih, obsežno vlagati v ukrepe, ki bodo ustvarjali trajnostna delovna mesta za mlado generacijo;

o
o   o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, EIB ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 51.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0057.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.
(4) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 27.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.
(6) UL L 177, 7.7.2012, str. 1.
(7) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
(8) Glej: Observatori de l’Ebre (CSIC, URLL). Evaluación de Impacto Ambiental (SGEA/SHG: GAD/13/05) – „Almacenamiento subterráneo de gas natural Amposta (Permiso Castor) Ttarragona); IAM 2109-07 - Estudio elaborado por la Dirección General de Política Ambiental y Sostenibilidad del Departamento de Medio Ambienta y Vivienda de la Generalitat de Catalunya sobre el estudio de impacto ambiental del Proyecto de almacén subterráneo de gas natural Castor’; in Simone Cesca, Francesco Grigoli, Sebastian Heimann, Álvaro González, Elisa Buforn, Samira Maghsoudi, Estefania Blanch in Torsten Dahm (2014): „Seizmična sekvenca ob obalah Španije v septembru in oktobru 2013: ali je seizmičnost sprožilo brizganje plina?“, Geophysical Journal International, 198, 941–953.
(9) Uvodna izjava 8 Sklepa št. 1219/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o vpisu dodatnih delnic v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) s strani Evropske unije zaradi sklepa o povečanju tega kapitala (UL L 313, 26.11.2011, str. 1).
(10) Odločitev Evropske varuhinje človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 178/2014/AN proti Evropski centralni banki – http://www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/58171/html.bookmark
(11) http://newati.publishwhatyoufund.org/2013/index-2013/results/
(12) Uvodna izjava 13 Sklepa št. 1219/2011/EU.
(13) http://www.ombudsman.europa.eu/sl/cases/draftrecommendation.faces
(14) Člen 3 Sklepa št. 1219/2011/EU.


EXPO 2015 v Milanu: Nahranimo planet, energija za življenje
PDF 287kWORD 108k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o Expu 2015 v Milanu: Nahranimo planet– energija za življenje (2015/2574(RSP))
P8_TA(2015)0184B8-0360/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa urada za mednarodne razstave, da od 1. maja do 30. oktobra 2015 v Milanu organizira mednarodno razstavo na temo Nahranimo planet: energija za življenje,

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 3. maja 2013 o udeležbi Komisije na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu (C(2013)2507),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij z dne 3. maja 2013 z naslovom Udeležba EU na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu „Nahranimo planet: energija za življenje“ (COM(2013)0255),

–  ob upoštevanju dela znanstveno usmerjevalnega odbora EU, ki ga podpirata Evropska komisija in Evropski parlament in je začel delovati 21. marca 2014, ter njegovih strokovnih nasvetov v zvezi s prehransko in hranilno varnostjo, ter smernic za program dogodkov na Expu 2015,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih Združeni narodi sprejeli septembra 2000, in osnutka ciljev trajnostnega razvoja, ki naj bi ga septembra 2015 sprejela naslednja Generalna skupščina Združenih narodov septembra 2015,

–  ob upoštevanju dokumenta Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) z naslovom „Svetovno kmetijstvo v obdobju 2030/2050: pregled iz leta 2012“ (World agriculture towards 2030/2050: the 2012 revision),

–  ob upoštevanju mednarodnega leta družinskih kmetij, ki ga je za leto 2014 razglasila FAO,

–  ob upoštevanju mednarodnega leta družinskih kmetij, ki ga je za leto 2015 razglasila FAO,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2011 o priznavanju kmetijstva kot strateškega sektorja v okviru prehranske varnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o tem, kako preprečevati nastajanje živilskih odpadkov: strategije za učinkovitejšo živilsko verigo v EU(2),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti njenega člena 25, ki pravico do hrane priznava kot del pravice do ustreznega življenjskega standarda,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o svetovni razstavi Milano 2015: Nahranimo planet– energija za življenje (O-000016/2015 – B8-0109/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je tema Expo 2015 v Milanu „Nahranimo planet: energija za življenje“ in ker bi lahko s to temo in samo razstavo ponovno spodbudili k razpravi o izboljšanju proizvodnje in razdeljevanja hrane, boju proti živilskim odpadkom, podpiranju in razvijanju pozitivnih pristopov k reševanju pomanjkanja prehranske varnosti, podhranjenosti in neustrezne prehranjenosti ter ustvarili ravnotežje med razpoložljivostjo in porabo virov;

B.  ker je tema Expa 2015 v Milanu priložnost za razmislek in razpravo o različnih poskusih, da bi se našle rešitve za protislovja globaliziranega sveta, in o soočenju z njimi, saj je po podatkih FAO na eni strani 898 milijonov podhranjenih in lačnih ljudi, na drugi pa 1,4 milijarde ljudi s prekomerno telesno težo, od tega 500 milijonov čezmerno debelih, kar povzroča socialno in gospodarsko škodo, v nekaterih primerih pa tudi drastično vpliva na zdravje ljudi;;

C.  ker svetovna razstava Expo 2015 v Milanu sovpada s ciljnim letom razvojnih ciljev tisočletja in mednarodnim letom tal in bi morala navdihniti razpravo o novih trajnostnih razvojnih ciljih, o končnem osnutku teh ciljev namreč potekajo pogajanja, in ker sta kmetijstvo ter prehranska in hranilna varnost osrednji temi teh pogajanj;

D.  ker pod teme Expa 2015 v Milanu, ki večinoma zadevajo hrano, spada tudi ribištvo, ki je tako kot kmetijstvo povezano z vprašanji hrane, samooskrbe s hrano in trajnostne oskrbe s hrano;

E.  ker v okviru Expa 2015 nastaja „milanska listinaˮ, ki bo predložena generalnemu sekretarju OZN kot dediščina te svetovne razstave in prispevek k mednarodni razpravi o razvojnih ciljih tisočletja;

F.  ker so teme Expa 2015 predvsem s področja kmetijskega sektorja, ki ostaja eden od temeljev gospodarstva Unije, saj izvoz kmetijskih proizvodov znaša dve tretjini njene skupne zunanje trgovine, Unija ostaja prva uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu ter prehrambna industrija EU ustvari letni prihodek v višini skoraj 1 bilijona EUR in zaposluje več kot 4 milijone ljudi;

G.  ker je ribištvo tako kot kmetijstvo bistveni element gospodarstva, prvič z uvoznega vidika, saj je EU največja svetovna uvoznica rib ter ribiških in ribogojnih proizvodov, vrednost izvoza pa znaša 4,1 milijona EUR na leto, drugič z vidika zaposlovanja, saj je 116 094 ljudi zaposlenih v ribiški, 85 000 v ribogojni in 115 651 v ribiško predelovalni industriji;

H.  ker je „Nahranimo planet: energija za življenje“ globalna tema, ki zajema vse gospodarske in proizvodne dejavnosti, ki prispevajo k zagotavljanju prehranjevanja in trajnosti;

I.  ker je treba ribiški sektor vključiti v razpravo o tem, kako nahraniti planet, saj zagotavlja morsko hrano in s tem tudi ravnotežje med razpoložljivostjo in porabo virov;

J.  ker znanstveni usmerjevalni odbor za Expo 2015 predvideva, da bo na določenih področjih potrebno pridobiti novo znanje in prek izobraževanja in obveščanja ljudi spodbuditi k boljšem razumevanju hrane in njene proizvodnje znotraj kmetijskega in ribiškega sektorja ter sektorjev modrega gospodarstva, da bodo prepoznali globalni vpliv svojih odločitev pri izbiri hrane;

K.  ker so izkušnje civilne družbe in njen prispevek k razpravi o vprašanjih, ki jih obravnava Expo 2015, bistvenega pomena in bi bilo treba izkušnje in pobude civilne družbe spodbujati, da bi se vzpostavila vsebinska mednarodna razprava in oblikovale smernice za ublažitev svetovnih kriz, povezanih s hrano in prehranjevanjem;

L.  ker so zdrava zemljišča bistvena ne samo za proizvodnjo hrane, goriv, vlaken in medicinskih proizvodov, ampak tudi za ekosisteme, saj imajo temeljno vlogo pri kroženju ogljika, poleg tega pa tudi skladiščijo in filtrirajo vodo ter prispevajo k obrambi pred poplavami in sušo;

M.  ker so naši oceani, morja in celinske plovne poti izrednega pomena za zdravo prehranjevanje, njihova zaščita pa je bistvena za naše preživetje; ker ribištvo in ribogojstvo zagotavljata preživetje 10–12 % svetovnega prebivalstva;

N.  ker platforma Open Expo javno objavlja informacije o upravljanju, organizaciji in poteku dogajanj, da bi zagotavljala popolno preglednost Expa 2015, zato lahko rečemo, da je dober zgled preglednosti;

O.  ker bi bilo treba po ocenah FAO zaradi porasta svetovnega prebivalstva s 7 na 9,1 milijarde do leta 2050 preskrbo s hrano povečati za 70 %, vendar pa na podlagi teh napovedi zgolj povečanje proizvodnje naj ne bi zadostovalo, da se vsem zagotovi prehranska varnost;

P.  ker FAO ocenjuje, da je število svetovnega prebivalstva, ki trpi zaradi lakote, leta 2010 naraslo na 925 milijonov; ker se več kot tretjina smrtnih primerov otrok do petega leta starosti pripisuje podhranjenosti;

Q.  ker se bo po ocenah FAO leta 2050 površina orne zemlje v uporabi povečala le za 4,3 %;

R.  ker je rast dohodka na prebivalca v državah v vzponu gonilo prehoda k proizvodom z višjo vsebnostjo beljakovin, tudi živalskega izvora, in predelanim prehranskim proizvodom, s čimer se spodbuja proces svetovne konvergence prehranskih vzorcev bogatejših skupin prebivalcev;

S.  ker je proizvodnja beljakovinskih izdelkov eden izmed večjih izzivov za prehransko varnost, zato imata ribištvo in modro gospodarstvo na sploh pri tem ključno vlogo, zlasti na področju raziskav alg;

T.  ker so ribe izredno pomemben vir beljakovin za revne skupnosti, ki nimajo nujno dostopa do drugih virov hrane; ker so v številnih predelih sveta preživetje in prehranske koristi morskih virov pridobljene lokalno v skupnostih, ki ribarijo v obalnih in celinskih vodah blizu svojih domov;

U.  ker se za prehrano, pri kateri je delež živalskih proizvodov visok, porabi veliko več virov kot za prehrano, za katero je značilen visok delež rastlinskih proizvodov;

V.  ker kmetijstvo v državah v razvoju zaposluje več kot 70 % delovne sile, zlasti žensk, in ji omogoča preživljanje; ker po ocenah Svetovne banke rast v kmetijskem sektorju dvakrat učinkoviteje prispeva k zmanjševanju revščine kot rast v drugih sektorjih;

W.  ker je bilo po podatkih FAO leta 2012 okoli 58,3 milijona ljudi dejavno v sektorju tradicionalnega ribolova in ribogojstva; ker je bilo leta 2012 več kot 15 % ljudi, ki so se neposredno ukvarjali z dejavnostmi v sektorju tradicionalnega ribolova, žensk; ker ribištvo in ribogojstvo skupaj zagotavljata preživetje 10–12 % svetovnega prebivalstva;

X.  ker prehranska varnost na nekaterih področjih v EU ni ustrezna in 79 milijonov prebivalcev v EU živi pod pragom revščine, medtem ko 124,2 milijona ljudem (24,8 %) grozi revščina ali socialna izključenost, ta delež pa je leta 2011 znašal 24,3 %;

Y.  ker je le polovica vseh držav v razvoju (62 od 118) na poti, da uresniči razvojne cilje tisočletja;

Z.  ker je univerzalna pravica do hrane in dobre prehranjenosti izjemnega pomena za doseganje razvojnih ciljev tisočletja; ker je prehrana povezana z večino, če ne z vsemi razvojnimi cilji tisočletja, ki so tudi medsebojno tesno povezani;

AA.  ker različna mednarodna pravna sredstva povezujejo pravico do hrane z drugimi človekovimi pravicami, vključno s pravico ljudi do življenja, pravico do preživljanja, pravico do zdravja, pravico do lastnine, pravico do izobraževanja in pravico do vode;

AB.  ker se je delež uradne razvojne pomoči na mednarodni ravni, ki je namenjen kmetijstvu, v zadnjih treh desetletjih drastično zmanjšal;

AC.  ker pojem prehranske in hranilne varnosti ne pomeni le razpoložljivosti zalog živil, marveč vključuje tudi pravico do hrane, točne informacije o živilih ter univerzalen in trajen dostop do zdrave prehrane, kar vključuje tudi druge dejavnike, kot so sanitarne storitve, higiena, cepljenje in razglistenje;

AD.  ker sta lakota in neustrezna prehranjenost poglavitna vzroka za umrljivost ljudi in največji grožnji svetovnemu miru in varnosti;

AE.  ker nestabilnost cen hrane škodljivo vpliva na prehransko varnost in prehransko verigo;

AF.  ker so se zaradi svetovnega gospodarskega upada in rasti cen hrane in goriva poslabšale prehranske razmere v številnih državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, zaradi česar je bil deloma izničen napredek pri zmanjševanju revščine, dosežen v zadnjem desetletju;

AG.  ker je v državah v razvoju preskrba s hrano zaradi krhkih kmetijskih trgov in trgov proizvodnje ribjih izdelkov močno izpostavljena naravnim nesrečam, konfliktom in krizam na področju javnega zdravja;

AH.  ker prehranski sistem prispeva k podnebnim spremembam, slednje pa hkrati tudi vplivajo nanj, kar vpliva na dostopnost naravnih virov in pogoje za kmetijsko in industrijsko proizvodnjo ter proizvodnjo ribjih izdelkov;

AI.  ker imajo naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb hude posledice v državah članicah EU in v čezmorskih državah, saj ogrožajo prehransko varnost in samopreskrbo s hrano, zlasti v že ranljivih razmerah;

AJ.  ker Evropska komisija ocenjuje, da je po svetu izgubljene ali zavržene 30 % hrane, v Evropski uniji pa jo zavržemo približno 89 milijonov ton ali 179 kg na osebo, kar bo do leta 2020 naraslo na približno 126 milijonov ton ali za 40 %;

AK.  ker bi boljše upravljanje prehranske verige omogočilo učinkovitejšo rabo zemljišč, boljše upravljanje vodnih virov in bi pozitivno vplivalo na celoten kmetijski in ribiški sektor po svetu ter okrepilo boj proti neustrezni prehranjenosti in slabem prehranjevanju v državah v razvoju;

AL.  ker so zavržki brezsmiselno dejanje razsipanja s pomembnimi živimi viri in bistveno prispevajo k izčrpavanju morskih živalskih vrst; ker lahko zavržki s številnih vidikov škodljivo vplivajo na morske ekosisteme zaradi spremembe splošne sestave prehranjevalnih mrež in habitatov, to pa lahko ogrozi trajnost ribištva;

AM.  ker je paradoksalno, da lakota, podhranjenost in neustrezna prehranjenost soobstajajo z visoko stopnjo čezmerne debelosti in boleznimi, ki so posledica neuravnotežene prehrane, kar ima socialne in gospodarske posledice, včasih pa tudi hude posledice za zdravje ljudi;

AN.  ker utegnejo naložbeni trgovinski sporazumi škodljivo vplivati na prehransko varnost in neustrezno prehranjenost, če zaradi dajanja v najem ali odprodaje ornih zemljišč zasebnim vlagateljem lokalno prebivalstvo ne bo imelo dostopa do proizvodnih virov, ki jih brezpogojno potrebuje za preživetje, ali se bodo velike količine hrane izvozile in prodale na mednarodnih trgih, zaradi česar bo država gostiteljica bolj odvisna od nihanja cen blaga na mednarodnih trgih in jim bo bolj izpostavljena;

AO.  ker lakote trajnostno ni mogoče odpraviti zgolj z zagotavljanjem dovolj hrane za vsakogar; ker bomo lakoto trajnostno odpravili le, če bodo lahko mali kmetje in ribiči obdržali in obdelovali svojo zemljo oziroma delali na vodah, če se bodo ohranili pošteni trgovinski sistemi ter se bo izmenjavalo znanje, inovacije in trajnostne prakse;

AP.  ker je treba kmetom in ribičem, zlasti družinskim kmetijam in ribiškim podjetjem, priznati temeljno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti;

AQ.  ker je zlasti pomembno, da se prizna bistvena vloga ribičev in ribogojcev na naših evropskih obalnih ozemljih in otokih;

AR.  ker je treba priznati vsestransko vlogo kmetijstva in gozdarstva in ribištva, ki ne proizvajata le hrane, ampak opravljata temeljno nalogo pri zagotavljanju javnih dobrin, kot je kakovost pokrajine, biotska raznovrstnost, stabilnost podnebja, kakovost morij ter sposobnost blažitve naravnih nesreč, kot so poplave, suša in požari;

1.  poudarja, da so za zagotovitev prehranske varnosti bistveni naslednji dejavniki: trden in trajnosten kmetijski in ribiški sektor v EU, uspešno in raznoliko podeželsko gospodarstvo, čisto okolje in družinske kmetije, ki jih podpira trdna, pravičnejša, mednarodno učinkovita in ustrezno financirana skupna kmetijska politika;

2.  poudarja, da je pomembno tudi izvajati trajnostno in ustrezno financirano skupno ribiško politiko ter zagotoviti skladnost med trgovinsko in ribiško politiko EU;

3.  meni, da je pogoj za zagotovitev okoljske trajnosti in učinkovitosti prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ekonomska trajnost kmetij in omogočanje dostopa kmetov do zemlje, kreditov in usposabljanja;

4.  spodbuja Komisijo in države članice, naj bo tema svetovne razstave Expo 2015 v Milanu „Nahranimo planet: energija za življenje“ podlaga za določitev zavez za izpolnjevanje pravice do ustrezne, zdrave in trajnostne hrane, opremljene s potrebnimi informacijami;

5.  poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo paviljon EU na svetovni razstavi Expo 2015 dvigal zavest o tem, da se bo treba spoprijeti s perečimi vprašanji v celotni prehranski verigi, kot so dolgoročna trajnost proizvodnje, distribucije in potrošnje hrane, in boriti proti živilskim odpadkom ter neustrezni prehranjenosti, podhranjenosti in čezmerni debelosti;

6.  poudarja, da je pravica do hrane temeljna človekova pravica, ki se jo lahko uresniči takrat, kadar imajo vsi ljudje dostop do ustrezne količine varnih in hranljivih živil za zadovoljitev svojih prehranskih potreb za aktivno in zdravo življenje;

7.  poudarja, da je dostop do hrane nujni pogoj za zmanjšanje revščine in neenakosti ter za doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

8.  poudarja, da mora boj proti podhranjenosti in zagotavljanje splošnega dostopa do živil z ustrezno hranilno vrednostjo ostati eden najpomembnejših ciljev v agendi za obdobje po letu 2015 v okviru cilja za odpravo lakote, pri čemer je treba izrecno pozvati k odpravi vseh oblik neustrezne prehranjenosti do leta 2030;

9.  meni, da povečana nestabilnost trgov s hrano ovira doseganje trajnosti, zato je treba pospešiti ukrepe za zagotovitev zanesljivejše preskrbe s hrano in izboljšanje okoljske trajnosti proizvodnje hrane ter se v ta namen spopasti s pomanjkanjem naravnih virov in spodbuditi raziskovalne dejavnosti in inovacije v kmetijstvu in ribištvu;

10.  meni, da se lahko z ustreznimi institucionalnimi, regulativnimi in nadzornimi okviri podpre okolje za razvoj trdnih, trajnostnih, pravičnih, cenovno dostopnih in raznolikih kmetijskih in ribiških tržnih sistemov;

11.  vztraja, da mora Komisija zagotoviti doslednost med političnimi odločitvami njenih generalnih direktoratov za trgovino, kmetijstvo in ribištvo, da bi na ta način zagotovili vzajemnosti pri higienskih standardih in standardih glede trajnosti;

12.  meni, da bi bilo treba spodbujati majhne kmetije, ekološko kmetovanje, kmetovanje z visoko naravno vrednostjo ali kmetijsko-gozdarske sisteme, saj so ti modeli posebej učinkoviti pri zagotavljanju trajnosti v svetovni proizvodnji hrane;

13.  poziva Komisijo, naj spodbuja učinkovitejše kmetijske prakse, kot sta agroekološki pristop in diverzifikacija, in boljše trajnostno upravljanje kmetijskih virov, da bi: zmanjšali vhodne stroške kmetijske proizvodnje in izgubo hranil, povečali prenos znanja in inovacij, spodbujali učinkovitost rabe virov ter povečali raznolikost poljščin in trajnost v sistemih kmetovanja;

14.  poziva Komisijo, naj podpira raziskovanje na področju kakovosti obalnih voda, gospodarjenja z zemljišči in trajnostne intenzifikacije, in sicer s spodbujanjem učinkovitejše rabe hranil, vode in energije, z večjim osredotočanjem na varstvu voda in virih tal, nadaljnjim prilagajanjem bioloških ukrepov za zatiranje škodljivcev (integrirano uravnavanje škodljivcev) in spodbujanjem raziskav za povečanje donosa in istočasno zmanjšanje učinka na okolje;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi prilaščanja zemlje in posledic tega pojava za prehransko varnost ter za prihodnost kmetijstva in kmetov;

16.  je zaskrbljen zaradi pojava nezakonitega ribolova po svetu, ki izredno škodljivo vpliva na okolje, biotsko raznovrstnost in gospodarstvo;

17.  poziva Komisijo, naj osvešča in spodbuja države članice, da izkoriščajo zemljo v skladu z načelom trajnosti, s čimer bi dosegli prehransko in hranilno varnost, prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev ter splošen trajnostni razvoj;

18.  poudarja, da je pomembno obravnavati problem degradacije tal, ki dodatno zaostruje revščino in neustrezno prehransko varnost;

19.  poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje prostovoljnih smernic FAO za odgovorno upravljanje pravice do posesti zemlje, ribištva in gozdov po vsem svetu s strani vlagateljev in na drugi strani, ciljnih držav;

20.  poziva italijansko vlado, naj predlaga in oblikuje projekte za trajnostno ponovno uporabo lokacij Expo 2015;

21.  poziva Komisijo, naj pomaga, da se na svetovni ravni dosežejo cilji FAO za pomoč razvoju kmetijske, okoljske in socialne politike, ki bo podpirala trajnostno družinsko kmetijstvo;

22.  opozarja, da lahko obstoječa neravnovesja v verigi preskrbe s hrano ogrozijo trajnost proizvodnje hrane, ter poziva k večji preglednosti in pravičnosti v verigi in odpravi nepoštenih trgovinskih praks in drugih tržnih nepravilnosti, s čimer bi zagotovili pravičen donos za kmete, pošten dobiček in cene po vsej prehranski verigi ter učinkovit kmetijski sektor, ki bo omogočal prehransko varnost; zato poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo ti cilji doseženi čim prej;

23.  meni, da bi morale Komisija in države članice spodbujati politiko proti nepoštenim praksam, saj je bilo na forumu Evropske komisije na visoki ravni o izboljšanju prehranske verige potrjeno, da so te prakse razširjene;

24.  poudarja, da se moramo odločno boriti proti izkoriščanju tal in opuščanju manjvrednih kmetijskih območij, če želimo zagotoviti prehransko varnost;

25.  poudarja, da se moramo odločno boriti proti nezakonitemu ribolovu, če želimo zagotoviti prehransko varnost;

26.  poudarja osrednjo vlogo razvoja podeželja pri gospodarski in socialni rasti ozemelj ter spodbuja podporo mladim kmetom;

27.  poziva Evropsko komisijo, naj si v sklopu mednarodnih razprav na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja leta 2015 v Parizu prizadeva za ambiciozen mednarodni sporazum, ki bo zajemal hrano za blaženje podnebnih sprememb;

28.  poziva Svet, naj prizna vlogo celotnega kmetijskega sektorja pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam;

29.  poziva Komisijo, naj se proti zavrženi hrani bojuje z ambicioznimi, jasno opredeljenimi in zavezujočimi cilji, da bi države članice spodbudila k ukrepanju proti nastajanju živilskih odpadkov na vseh ravneh prehranske verige od pridelave do porabe;

30.  spodbuja države članice k izobraževanju državljanov, promociji in širitvi primerov najboljše prakse, izvajanju analiz in družbenim in šolskim kampanjam proti nastajanju živilskih odpadkov ter o pomenu zdravega in uravnoteženega prehranjevanja z lokalnimi kmetijskimi proizvodi, poleg tega pa naj leto 2016 razglasijo za evropsko leto boja proti nastajanju živilskih odpadkov;

31.  meni, da je treba vzpostaviti dialog z deležniki in tako zagotoviti, da bo neprodana in varna užitna hrana sistematično dana na voljo dobrodelnim organizacijam;

32.  poziva države članice in Evropsko komisijo, naj že v šolah med najmlajšimi otroci dodatno spodbujajo zdravo hrano ter osveščen način prehranjevanja in standarde kakovosti in trajnosti na področju prehranjevanja, prek raziskovalne dejavnosti ter z vzgojo in izobraževanjem – s spodbujanjem k odgovornemu in zdravemu načinu življenja – in z nadaljnjim razvojem ukrepov za odpravo podhranjenosti in neustrezne prehranjenosti in preprečevanje čezmerne debelosti;

33.  poudarja, da je treba podpirati izobraževanje o zdravi in uravnoteženi prehrani ter osveščanje o pomembnosti in spodbujati rabo lokalnih proizvodov in tradicionalnih načinov prehranjevanja;

34.  odločno priporoča, naj celoten prehranski sistem, katerega sestavni del je kmetijstvo, skupaj s trgovinsko, zdravstveno, izobraževalno, podnebno in energijsko politiko, deluje po pristopu na podlagi človekovih pravic, ki bi ga morala Evropska unija podpirati;

35.  zato poziva k vključitvi razsežnosti spola in spodbujanju okrepljene vloge in položaja žensk na vsa področja politike, ki si prizadevajo za izboljšanje prehranske varnosti;

36.  ponovno poudarja, da je pomembno spodbujati kmetijstvo in ribištvo v državah v razvoju in dodeliti ustrezen delež čezmorske razvojne pomoči EU kmetijskemu sektorju; obžaluje, da se je pomoč za razvoj v kmetijstvu od osemdesetih let prejšnjega stoletja drastično zmanjšala, in pozdravlja priznavanje, da se mora ta trend spremeniti;

37.  meni, da je treba izboljšati položaj žensk v kmetijstvu, zlasti v državah iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), saj se je izkazalo, da krepitev položaja žensk na podeželju in vlaganje vanje bistveno povečuje produktivnost ter zmanjšuje lakoto in neustrezno prehranjenost;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj privilegirajo programe sodelovanja, ki temeljijo na mikrokreditih in katerih namen je pomoč majhnim, trajnostnim in okoljsko prijaznim proizvodnim obratom za prehranjevanje lokalnega prebivalstva;

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter komisarjem sodelujočih držav članic, ki so pristojni za Expo 2015 v Milanu.

(1) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 8.
(2) UL C 227 E, 6.8.2013, str. 25.


Razmere v Nigeriji
PDF 188kWORD 95k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o razmerah v Nigeriji (2015/2520(RSP))
P8_TA(2015)0185RC-B8-0370/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji, zlasti zadnje razprave o tej zadevi na plenarnem zasedanju 14. januarja 2015,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, tudi tistih z 8. in 19. januarja, 31. marca ter s 14. in 15. aprila 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. februarja 2015,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 583/2014 z dne 28. maja 2014(1), s katero je bila skupina Boko Haram uvrščena na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov,

–  ob upoštevanju petega ministrskega dialoga Nigerija-EU, ki je 27. novembra 2014 potekal v Abuji,

–  ob upoštevanju predhodnih ugotovitev, ki so jih predložile delegacije misij EU in Evropskega parlamenta za opazovanje volitev,

–  ob upoštevanju regionalne konference o varnosti, ki je potekala 20. januarja 2015 v Niameyju,

–  ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Ban Ki Muna o nenehnem nasilju in zaostritvi varnostnih razmer na severovzhodu Nigerije,

–  ob upoštevanju izjav visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o možnosti, da se pripadnike skupine Boko Haram obtoži vojnih zločinov,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, sprejete 29. maja 1999, zlasti določb iz poglavja IV,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenega izbirnega protokola,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (sporazum iz Cotonouja),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je določeno, da se pri vseh zunanjih politikah Evropske unije upošteva načelo usklajenosti politik za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Nigerija najbolj etnično raznolika afriška država z največ prebivalci, ki jo zaznamujejo regionalni in verski razkoli ter delitev na sever in jug z velikimi gospodarskimi in socialnimi razlikami;

B.  ker je Nigerija največje gospodarstvo afriške celine in pomembna trgovinska partnerica EU, vendar se kljub velikemu naravnemu bogastvu uvršča med države z največjimi neenakostmi na svetu, saj več kot 70 % njenega prebivalstva živi z manj kot 1,25 USD na dan, medtem ko 10 % njenega prebivalstva nadzoruje več kot 90 % bogastva in virov države;

C.  ker je bilo v napadih Boko Harama med 3. in 8. januarjem 2015 na Bago ter 16 okoliških mest in vasi po satelitskih posnetkih sodeč uničenih skoraj 3700 zgradb in ubitih več tisoč ljudi;

D.  ker je Boko Haram zasedel številna mesta na severovzhodu Nigerije in še naprej nasilno novači civiliste, med njimi veliko otrok; ker je Boko Haram s svojim nasiljem od leta 2009 povzročil več kot 22 000 smrti, pri tem pa neselektivno izbira za cilj kristjane, muslimane in vsakogar, ki se ne ravna po njegovih dogmatičnih in skrajnih prepričanjih; ker je Boko Haram marca 2015 prisegel zvestobo skupini Islamska država; ker je bilo 27. marca 2015 v Damasaku, mestu v severovzhodni Nigeriji, odkritih več sto trupel, nedvomno žrtev nasilja Boko Harama;

E.  ker je bilo aprila 2014 iz državne šole v Chiboku (v zvezni državi Borno) ugrabljenih več kot 270 deklet; ker jih je večina še vedno pogrešanih in jim resno grozijo spolno nasilje, suženjstvo in prisilne poroke; ker je od tedaj skupina Boko Haram nasilno odpeljala še na stotine drugih ljudi; ker je bilo 28. aprila 2015 v gozdu Sambisa rešenih skoraj 300 deklet in žensk;

F.  ker OZN ocenjuje, da je zaradi nasilja v zveznih državah Borno, Yobe in Adamawa dom zapustilo več kot 1,5 milijona ljudi, tudi 800 000 otrok, napadi uporniškega gibanja pa so prizadeli več kot tri milijone ljudi;

G.  ker je več kot 300 000 Nigerijcev pred nasiljem zbežalo v severozahodni Kamerun in jugozahodni Niger in ker stotine Nigerijcev v upanju na boljše gospodarske, socialne in varnostne razmere tvegajo življenja na migracijskih poteh proti EU;

H.  ker namerava Boko Haram v severni Nigeriji ustanoviti izključno islamsko državo, vključno s šeriatskimi kazenskimi sodišči, in prepovedati zahodnjaško izobraževanje;

I.  ker kmetje zaradi vse večje nevarnosti ne morejo več obdelovati svoje zemlje ali pobirati pridelka, saj se bojijo, da jih bodo napadli pripadniki Boko Harama, kar dodatno zaostruje že tako ogroženo prehransko varnost;

J.  ker se povečuje število napadov, tudi z otroki kot samomorilskimi bombnimi napadalci, napadi pa se izvajajo na velikem ozemlju in tudi v sosednjih državah, v Čadu in Kamerunu;

K.  ker je bil prvotni odziv nigerijskih oblasti izredno pomanjkljiv in je med prebivalci vzbudil nezaupanje do državnih institucij; ker so nigerijske oblasti pod prejšnjo vlado izvajale množične aretacije in pripore, zunajsodne poboje ter številne druge kršitve mednarodnega prava;

L.  ker širitev gibanja Boko Haram na sosednje države kaže, kako pomembno je večje regionalno sodelovanje in odzivanje;

M.  ker ima Nigerija pomembno vlogo v regionalni in afriški politiki ter je gonilna sila regionalnega povezovanja v okviru Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav;

N.  ker prihodki od trgovine z nafto vztrajno upadajo in grozi gospodarska kriza in ker se po nekaterih ocenah vsako leto ukrade za tri do osem milijard nigerijske nafte; ker so desetletja slabega gospodarskega upravljanja, nestabilnosti in korupcije oslabila naložbe v sisteme izobraževanja in socialnih storitev v Nigeriji;

O.  ker so izobraževanje, pismenost, pravice žensk, socialna pravičnost in poštena razdelitev državnih prihodkov v družbi prek davčnega sistema, zmanjšanje neenakosti ter boj proti korupciji in davčni utaji bistvenega pomena v boju proti fundamentalizmu, nasilju in nestrpnosti;

P.  ker je terorizem svetovna grožnja, vendar so bila prizadevanja svetovne skupnosti za resnejše ukrepe proti Boko Haramu v Nigeriji do neke mere odvisna od popolne verodostojnosti, odgovorne organizacije in preglednosti volitev;

Q.  ker je Nigerija še mlada in šibka demokracija, ki se je po volitvah leta 2011 soočila s skrajnim nasiljem in obtožbami glede poneverjanja glasovnic;

R.  ker je neodvisna državna volilna komisija volitve preložila s 14. in 28. februarja 2015 na 28. marec in 11. april 2015, da bi vlada lahko izvedla vojaške operacije proti Boko Haramu, in ker se je marca 2015 začel regionalni odziv;

S.  ker je čadska vojska, skupaj z Nigrom in Kamerunom, glavna sila, ki se bojuje proti skupini Boko Haram, in ker je potrjeno sodelovala v spopadih proti teroristom Boko Harama v nigerijskih mestih Gamboru Ngala, Malam Fatori in Kangalam; ker ta vojska v boju proti terorizmu plačuje visoko ceno; ker želi Evropski parlament izraziti svojo polno solidarnost z ranjenimi in družinami žrtev;

T.  ker je predvolilna kampanja potekala v napetem ozračju, iz vseh delov države, zlasti juga in jugozahoda pa so poročali o izbruhih nasilja, povezanega z volitvami, napadih skupine Boko Haram, da bi odvrnila volivce, o kršitvah volilnih predpisov ter nagradah za volivce;

U.  ker so lokalni in mednarodni opazovalci, tudi opazovalci iz EU, opazili sistemske pomanjkljivosti, predvsem pri analizi, pa tudi zlorabo mandata in uporabo nasilja; niso pa ugotovili sistematične manipulacije;

V.  ker je EU na povabilo vlade napotila dolgoročno misijo za opazovanje volitev, katero del je bila tudi delegacija Evropskega parlamenta; ker so tovrstne misije napotile tudi Afriška unija, Commonwealth in Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav;

W.  ker je bil 31. marca 2015 predsedniški kandidat opozicijske stranke Vsenapredni kongres (All Progressive Congress) general Muhammadu Buhari razglašen za zmagovalca, dotedanji predsednik pa je mirno priznal poraz; ker je opozicijska stranka Vsenapredni kongres v štirih od šestih geopolitičnih območjih dobila večino glasov na predsedniških volitvah ter volitvah v senat in predstavniški dom;

X.  ker je bilo izvoljenih manj žensk kot leta 2011, ko je že bil opazen negativen trend;

Y.  ker se 17 % deklic poroči pred 15. letom, v severozahodnem delu države pa otroške poroke predstavljajo tudi do 76 % vseh porok; ker je v Nigeriji najvišje absolutno število primerov pohabljanja ženskih spolovil na svetu, ki obsega približno četrtino od 115 do 130 milijonov žrtev na svetovni ravni;

1.  odločno obsoja nenehno in vse hujše nasilje teroristične sekte Boko Haram, vključno z neprestanimi oboroženimi in bombnimi napadi, samomorilskimi bombnimi napadi, spolnim suženjstvom in drugim spolnim nasiljem, ugrabitvami in drugimi nasilnimi dejanji, usmerjenimi v civilne, vladne in vojaške cilje v Nigeriji, zaradi katerih je umrlo ali bilo ranjenih več tisoč ljudi, več sto tisoč pa je razseljenih, in ki bi lahko veljala za zločine zoper človečnost;

2.  obžaluje poboje nedolžnih moških, žensk in otrok ter stoji ob strani nigerijskemu ljudstvu v njegovem odločnem boju proti vsem oblikam terorizma v državi; izreka pohvalo vsem novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, ki poskušajo svet opozoriti na ekstremizem skupine Boko Haram in na nedolžne žrtve njihovega nasilja;

3.  opozarja, da je minilo leto dni od ugrabitve 276 deklet iz šole v bližini Chiboka in da je bilo po poročanju skupin za človekove pravice ugrabljenih še najmanj 2 000 deklet in žensk; poziva vlado in mednarodno skupnost, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da ugrabljene najdejo in jih osvobodijo;

4.  poziva novoizvoljenega predsednika, naj izpolni predvolilne obljube in vsa sredstva nameni ustavitvi nasilja Boko Harama, ponovni vzpostavitvi stabilnosti in varnosti po vsej državi ter reševanju temeljnih vzrokov terorizma, zlasti naj konkretneje ukrepa zoper notranjo korupcijo, slabo upravljanje in neučinkovitost znotraj javnih institucij in vojske, zaradi katerih se niso bile sposobne zoperstaviti Boko Haramu na severu države, ter naj sprejme ukrepe, s katerimi bo v sodelovanju s sosednjimi državami Boko Haramu preprečil dostop do virov nezakonitega financiranja, zlasti iz tihotapljenja in nezakonitega trgovanja;

5.  poziva nigerijske verske oblasti ter voditelje, naj dejavno sodelujejo s civilno družbo in javnimi organi, da bi se zoperstavili ekstremizmu in radikalizaciji;

6.  poziva nove nigerijske oblasti, naj sprejmejo časovni načrt socialnega in gospodarskega razvoja severnih in južnih držav, da bi obravnavale vprašanje revščine, neenakosti, možnosti za izobraževanje in dostop do zdravstvenega varstva, ter naj spodbujajo pošteno porazdelitev prihodkov od trgovine z nafto v kontekstu decentralizacije, saj je ta problem povod za vsesplošno nasilje; prav tako nigerijske oblasti poziva, naj sprejmejo resne ukrepe za izkoreninjenje pohabljanja ženskih spolovil, porok otrok in dela otrok; poziva EU, naj z vsemi svojimi orodji spodbuja te ukrepe in naj učinkovito zajezi nezakonite finančne tokove, davčno utajo in izogibanje davkom, da bi spodbudila demokratično mednarodno sodelovanje na davčnem področju;

7.  pozdravlja odločnost, ki jo je na regionalnem vrhunskem srečanju v Niameyju 20. in 21. januarja 2015 izrazilo 13 sodelujočih držav, še posebej vojaško zavezo Čada, da se bo skupaj Kamerunom, Nigrom in Nigerijo boril proti terorističnim grožnjam skupine Boko Haram; spodbuja okrepitev regionalnega odziva z uporabo vseh obstoječih orodij in ob polnem upoštevanju mednarodnega prava; poziva Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav, naj začne izvajanje svoje nove protiteroristične strategije, pri tem pa naj bo posebej pozorna na zajezitev čezmejnega nezakonitega pretoka orožja, borcev in tihotapskega blaga; nadalje vztraja, da se bo brez takšnega sodelovanja nasilje verjetno nadaljevalo ter bo spodkopavalo mir in stabilnost vse regije; v zvezi s tem opozarja na zaprisego skupine Boko Haram Daišu in poudarja, da je treba preprečevati nadaljnje usklajevanje ali sodelovanje med tema dvema terorističnima organizacijama ter širjenja te grožnje;

8.  pozdravlja pobude Sveta za mir in varnost Afriške unije in poziva to organizacijo, naj skupaj z vsemi udeleženimi državami nemudoma začne izvajati konkretne ukrepe za usklajevanje boja proti terorističnim skupinam v regiji Sahel; poziva Evropsko unijo, naj podpre oblikovanje regionalnih mehanizmov za obvladovanje konfliktov, kot so afriške rezervne enote, vključno z možnostjo, da bi uporabili program za mirovno pomoč za Afriko in instrumente EU za krizno upravljanje;

9.  poziva mednarodno skupnost, naj okrepi pomoč nigerijski vladi pri boju proti skupini Boko Haram in obravnava temeljne vzroke terorizma, saj lahko le odziv na svetovni ravni trajno zaustavi nasilje in fundamentalizem;

10.  poziva EU in države članice, naj izpolnijo dane zaveze in zagotovijo obsežno politično, razvojno in humanitarno podporo Nigeriji in njenim prebivalcem pri spopadanju z grožnjo, ki jo predstavlja Boko Haram, in pri zagotavljanju razvoja te države; poziva EU, naj v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja nadaljuje politični dialog z Nigerijo in v tem okviru obravnava vprašanja univerzalnih človekovih pravic, vključno s svobodo misli, vesti, vere in prepričanja ter prepovedjo diskriminacije na kateri koli podlagi, kot je opredeljeno v splošnih, regionalnih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice;

11.  poziva mednarodno skupnost, naj pomaga tudi nigerijskim beguncem v sosednjih državah; države članice EU pa, naj nemudoma vzpostavijo verodostojen in celovit evropski sistem za upravljanje migracijskih poti iz Podsaharske Afrike na Bližnji vzhod in v severno Afriko, naj poiščejo rešitve za trajnostni razvoj držav izvora, kot je Nigerija, in naj preprečijo človeške tragedije na teh poteh;

12.  poziva EU, naj preuči financiranje skupine Boko Haram in obravnava preglednost trgovine z vsemi naravnimi viri, vključno z nafto, da bi preprečili, da bi katerokoli podjetje podžigalo konflikte; poziva nigerijske oblasti in tuja podjetja, naj pomagajo okrepiti upravljanje v ekstraktivnem sektorju, in sicer naj upoštevajo pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji in objavijo, koliko podjetja plačujejo nigerijski vladi;

13.  je prepričan, da ima nigerijska vlada pravico in dolžnost braniti svoje prebivalstvo pred terorizmom, vendar vztraja, da morajo ti ukrepi potekati ob spoštovanju človekovih pravic in načel pravne države;

14.  zahteva temeljito preiskavo navedb o kršitvah človekovih pravic, vključno z zunajsodnimi poboji, mučenjem, samovoljnimi aretacijami in izsiljevanjem, ter meni, da tovrstnih dejanj ni možno opravičevati kot sredstvo v boju proti grožnji, ki jo predstavljajo Boko Haram ali druge teroristične organizacije; meni, da so v Nigeriji nujno potrebne reforme pravosodnega sistema, da bi se vzpostavil učinkovit kazenskopravni sistem za boj proti terorizmu, enako pa velja tudi za reforme nigerijskih državnih varnostnih sil;

15.  poziva, naj se ranjenim vojakom zagotovi ustrezna nega in naj se dekletom in ženskam, ki so bile žrtve posilstva v oboroženem sporu, ponudijo vse storitve spolnega in reproduktivnega zdravja v humanitarnih objektih, ki jih financira EU, v skladu s skupnim členom 3 ženevskih konvencij, ki zagotavlja vso potrebno zdravstveno nego, ki jo potrebujejo ranjeni in bolni, brez neugodnega razlikovanja;

16.  izreka čestitke generalu Muhammadu Buhariju, ki je s svojo stranko Vsenapredni kongres zmagal na predsedniških volitvah, in vsem članom različnih strank, ki so bili izvoljeni v senat, predstavniški dom, za guvernerja in v zvezne parlamente; izraža pohvalo kandidatom, ki so dostojno sprejeli poraz, začenši z nekdanjim predsednikom in predsedniškim kandidatom Goodluckom Jonathanom, in pozdravlja nadaljnjo zavezo vseh političnih strank in kandidatov mirnim volitvam ter jih poziva, naj rezultate tudi v prihodnje sprejmejo brez nasilja;

17.  čestita nigerijskemu ljudstvu za demokratični zanos in mobilizacijo med vsem volilnim procesom ter poziva nigerijske oblasti, naj okrepijo dobro upravljanje in spodbujajo odgovornejše demokratične institucije; meni, da je prenos oblasti na podlagi volilnega izida znak okrepitve demokracije v Nigeriji, ki je lahko zgled drugim afriškim državam;

18.  pozdravlja odločnost neodvisne državne volilne komisije pri zagotavljanju razumno (karseda) verodostojnega, preglednega in poštenega volilnega procesa, kljub notranjim in zunanjim oviram in pritiskom, s katerim se je soočala, zlasti pa vključitev invalidov;

19.  spodbuja žrtve, naj za pritožbe uporabijo uradne mehanizme za reševanje sporov, in poziva nigerijske oblasti, naj se na vsako pritožbo odzovejo s celovito in verodostojno preiskavo ter zagotovijo rešitev pritožbe v skladu z zakonom; poziva EU, naj podpre razvoj takšnih mehanizmov;

20.  poziva nigerijsko vlado, naj spodbuja udeležbo žensk v javnem in političnem življenju;

21.  ponovno poziva k preklicu zakona proti homoseksualnosti in k odpravi smrtne kazni;

22.  poziva nigerijske oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe v delti Nigra, vključno z ukrepi za odpravo nezakonitih dejavnosti, povezanih z nafto, ter za pomoč tistim, ki so bili izpostavljeni onesnaženju; poziva EU in države članice, naj zagotovijo tehnično strokovno znanje in sredstva za sanacijo prizadetih območij; poziva vsa podjetja, ki poslujejo na tem območju, naj delujejo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, in naj se vzdržijo vseh dejavnosti, ki bi lahko negativno vplivale na okolje in na lokalne skupnosti;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Nigerije ter predstavnikom Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav in Afriške unije.

(1) UL L 160, 29.5.2014, str. 27.


Primer Nadje Savčenko
PDF 246kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o primeru Nadje Savčenko (2015/2663(RSP))
P8_TA(2015)0186RC-B8-0406/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 12. marca 2015 o umoru voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova in položaju demokracije v Rusiji(1) ter resolucije z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Ukrajini(2),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. marca 2015 o priprtju Nadje Savčenko, ki je še vedno v priporu,

–  ob upoštevanju sklopa ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter v celoti potrjeni z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

–  ob upoštevanju izjave EU z dne 16. aprila 2015 o ugrabitvah in nezakonitem pridržanju ukrajinskih državljanov, ki jih je zakrivila Ruska federacija,

–  ob upoštevanju določb mednarodnega humanitarnega prava, zlasti tretje ženevske konvencije z dne 12. avgusta 1949 o ravnanju z vojnimi ujetniki,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Ukrajine, predsednika Evropskega sveta in predsednika Evropske komisije po 17. vrhunskem srečanju med EU in Ukrajino, v kateri so pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev in oseb, ki jim je bila protipravno odvzeta prostost, tudi Nadje Savčenko,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so proruski borci tako imenovane Ljudske republike Luhansk v vzhodni Ukrajini 18. junija 2014 na ozemlju Ukrajine nezakonito ugrabili poročnico in vojaško pilotko ter nekdanjo častnico ukrajinskih oboroženih sil Nadjo Savčenko, jo pridržali in nato nezakonito odpeljali v Rusko federacijo;

B.  ker ima Nadja Savčenko, rojena leta 1981, za seboj ugledno vojaško poklicno pot; bila je prva vojakinja v ukrajinskih mirovnih četah v Iraku in prva ženska, ki se je vpisala na ukrajinsko letalsko akademijo in prostovoljno javila, da se bo kot pripadnica bataljona Ajdar udeležila spopadov v vzhodni Ukrajini, kjer so jo nato ujeli;

C.  ker je ruski preiskovalni odbor 24. aprila 2015 vložil končno obtožnico zoper Nadjo Savčenko (pomoč in napeljevanje k umoru dveh ali več oseb, pomoč in napeljevanje k poskusu umora dveh ali več oseb ter nezakonito prečkanje meje Ruske federacije);

D.  ker je Nadja Savčenko članica ukrajinskega parlamenta (verhovna rada) in ukrajinske delegacije pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope; ker je odbor za poslovnik, imunitete in institucionalne zadeve v tej skupščini potrdil njeno imuniteto; ker Ruska federacija zavrača diplomatsko imuniteto, ki je bila podeljena Nadji Savčenko kot poslanki ukrajinskega parlamenta; ker si mednarodna skupnost močno prizadeva, da bi bila Nadja Savčenko izpuščena, med drugim je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo št. 2034 (2015), v kateri je pozvala k njeni takojšnji izpustitvi in spoštovanju njene parlamentarne imunitete kot članice ukrajinske delegacije pri tej skupščini;

E.  ker se je Ruska federacija strinjala glede izmenjave vseh političnih talcev in nezakonito pridržanih oseb v skladu s sporazumi iz Minska in po načelu vsi za vse, izmenjava pa bi se morala zaključiti najpozneje peti dan po umiku težkega orožja; ker je bila Nadji Savčenko večkrat ponujena pomilostitev, če prizna krivdo;

F.  ker Nadja Savčenko zaradi protipravnega odvzema prostosti že več kot tri mesece gladovno stavka; ker jo neprostovoljno psihiatrično pregledujejo in zdravijo; ker so sodišča v Moskvi zavrnila njeno pritožbo zoper pripor v predkazenskem postopku; ker se je medtem njeno zdravje poslabšalo; ker so EU in več držav članic izrazile, da gre pri tem za resnično humanitarno vprašanje; ker sta bila Svet Združenih narodov za človekove pravice in Mednarodni rdeči križ večkrat pozvana, naj zagotovita, da bo Nadja Savčenko izpuščena;

1.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Nadje Savčenko; obsoja Rusko federacijo, da jo je nezakonito ugrabila, da jo že skoraj eno leto zadržuje v priporu in da zoper njo vodi preiskavo; zahteva, da ruske oblasti spoštujejo svoje mednarodne obveznosti po sporazumih iz Minska, zlasti sklop ukrepov za njihovo izvajanje; meni, da Rusija nima pravne podlage ali pristojnosti za ukrepanje proti Nadji Savčenko, kot so priprtje, preiskave ali obtožbe zoper njo;

2.  meni, da je s priprtjem Nadje Savčenko v Rusiji kot vojne ujetnice kršena ženevska konvencija; poudarja, da tistim, ki so odgovorni za njeno nezakonito pridržanje v Rusiji, grozijo mednarodne kazni ali sodni postopki za njihovo ravnanje;

3.  želi opomniti ruske oblasti, da je zdravstveno stanje Nadje Savčenko zelo krhko in da so neposredno odgovorne za njeno varnost in dobrobit; poziva jih, naj nepristranskim mednarodnim zdravnikom dovolijo, da pridejo k njej, in zagotovijo, da bodo zdravniški in psihološki pregledi opravljeni le z njeno privolitvijo, upoštevajo pa naj tudi posledice, ki jih bo utrpela, če bo zelo dolgo gladovno stavkala; poziva Rusijo, naj dovoli mednarodnim humanitarnim organizacijam, da bodo z njo stalno v stiku;

4.  poziva k takojšnji izpustitvi vseh drugih ukrajinskih državljanov, tudi ukrajinskega filmskega režiserja Olega Sencova in Hajzerja Džemileva, ki sta nezakonito pridržana v Rusiji;

5.  poziva francoskega predsednika in nemško kanclerko ter pristojne zunanje ministre, naj na prihodnjem srečanju kontaktne skupine za izvajanje sporazumov iz Minska v okviru normandijskega formata razpravljajo o izpustitvi Nadje Savčenko; poziva podpredsednico in visoko predstavnico, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podrobno spremljajo primer Nadje Savčenko, o njem razpravljajo v različnih formatih in na različnih srečanjih z ruskimi oblastmi ter obveščajo Parlament o izidu svojih prizadevanj;

6.  poudarja, da izpustitev Nadje Savčenko ni le potreben korak k izboljšanju odnosov med Ukrajino in Rusijo, ruske oblasti bodo namreč s tem pokazale, da priznavajo temeljne človekove pravice;

7.  želi spomniti, da je bila Nadja Savčenko v ukrajinski parlament izvoljena na ukrajinskih splošnih parlamentarnih volitvah oktobra 2014 in je članica ukrajinske delegacije pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope, zato ji je bila podeljena mednarodna imuniteta; želi opomniti Rusijo na njene mednarodne obveznosti, v skladu s katerimi mora spoštovati imuniteto Nadje Savčenko kot članice te skupščine;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0074.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0011.


Razmere v begunskem taborišču Jarmuk v Siriji
PDF 255kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o razmerah v begunskem taborišču Jarmuk v Siriji (2015/2664(RSP))
P8_TA(2015)0187RC-B8-0373/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisarke za humanitarno pomoč in krizno odzivanje z dne 10. aprila 2015 o razmerah v sirskem begunskem taborišču Jarmuk,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice o razmerah v palestinskem begunskem taborišču Jarmuk v Siriji, ki jo je v imenu Evropske unije podala 18. aprila 2015,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2191 (2014),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je IS/Daiš 1. aprila 2015 napadel palestinsko begunsko taborišče v Jarmuku; ker je Asadov režim v odziv na napad IS nadaljeval obstreljevanje in zračno bombardiranje taborišča, so po vsem taborišču pa so izbruhnili hudi ulični spopadi med oboroženima opozicijskima skupinama, ki nasprotujeta Asadu – Aknaf Bajt Al Makdis ter IS/Daiš ter Džabat Al Nusra; ker so palestinske vojaške enote s pomočjo sirskih upornikov 16. aprila 2015 prisilile bojevnike organizacije IS/Daiš, da so se umaknili iz taborišča; ker je z umikom organizacije Daiš nadzor nad taboriščem povečini prevzela Al Kajdi naklonjena skupina Džabat Al Nusra;

B.  ker je Jarmuk, največje palestinsko begunsko taborišče v Siriji, ustanovljeno leta 1957, katerega namen je zagotoviti zatočišče beguncem pred arabsko-izraelskim konfliktom, v središču bojev med sirsko vlado in oboroženimi skupinami, kot sta Džabhat Al Nusra in Svobodna sirska vojska; ker je pred sirskim konfliktom v taborišču živelo več kot 160 000 civilistov, danes pa jih ostaja le še 18 000;

C.  ker je 480 000 palestinskih beguncev še vedno izredno ranljiva skupina v sirski krizi; ker so razkropljeni po več kot 60 taboriščih v vsej regiji; ker je 95 % palestinskih beguncev trenutno odvisnih od Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki izpolnjuje njihove vsakodnevne potrebe po hrani, vodi in zdravstveni oskrbi;

D.  ker Asadov režim od decembra 2012 oblega in samovoljno bombardira in obstreljuje civilno prebivalstvo, ki je ujeto v taborišču Jarmuk; ker po podatkih UNRWA 18 000 palestinskih in sirskih civilistov v taborišču, med njimi 3500 otrok, potrebuje osnovno humanitarno pomoč;

E.  ker v taborišču vlada stalna zdravstvena kriza, saj je leta 2014 izbruhnila epidemija tifusa, hepatitis A in z vodo povezane bolezni pa so endemične, prav tako podhranjenost z vsemi znanimi posledicami;

F.  ker Varnostni svet ZN pozviva vse strani, vpletene v državljansko vojno v Siriji, naj humanitarnim organizacijam omogočijo dostop do palestinskega begunskega taborišča Jarmuk in zagotovijo neovirano dostavo humanitarne pomoči;

G.  ker je Komisija sprostila takojšnja sredstva v znesku 2,5 milijona EUR, s katerimi je UNRWA v obliki gotovine in nujnih potrebščin zagotovil življenjsko potrebno pomoč palestinskim beguncem v Siriji;

H.  ker bo poleg tega podpora v okviru humanitarnih sredstev EU za Sirijo v letu 2015 olajšala hiter humanitarni odziv in izpolnila potrebe ranljivih družin; ker so sredstva namenjena vsem delom Sirije, ki jih je prizadel konflikt, a se posebej osredotočajo na nedavno nasilje v Jarmuku, Idlibu, Dari in Alepu;

I.  ker sirski režim in druge strani, vpletene v boje, z nenehnim onemogočanjem dostopa humanitarne pomoči do beguncev v taborišču Jarmuk kršijo mednarodno humanitarno pravo; ker je zmogljivost UNRWA za vzdrževanje življenjsko potrebnih nujnih ukrepov, s katerimi se odziva na razvoj dogodkov, kot na primer sedaj v Jarmuku, resno ogrožena zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev za humanitarno posredovanje v Siriji;

1.  je resno zaskrbljen zaradi čedalje slabših varnostnih in humanitarnih razmer v Siriji, zlasti v palestinskem begunskem taborišču Jarmuk in drugih palestinskih taboriščih; izraža močno predanost podpori za žrtve sirskega konflikta;

2.  obsoja prevzem taborišča Jarmuk in terorističnih dejanj skupin IS/Daiš in Džabhat Al Nusra, pa tudi obleganje Jarmuka, ki ga izvaja Asad, in bombardiranje taborišča, tudi s sodi, napolnjeni z razstrelivom, ki prebivalstvu povzročajo hudo trpljenje; poziva k takojšnji prekinitvi obleganja in nenazadnje vseh napadov na civilno prebivalstvo;

3.  izraža zaskrbljenost glede vseh zagovornikov človekovih pravic, ki so pridržani v taborišču Jarmuk, in tistih, ki jih še pridržujejo sirske varnostne sile; poziva vse oborožene skupine v taborišču Jarmuk, naj prenehajo ciljati na zagovornike človekovih pravic;

4.  poziva k spoštovanju nevtralnega statusa Jarmuka in zaščiti vseh civilistov v taborišču, zlasti žensk in otrok, pa tudi k varovanju zdravstvenih ustanov, šol in zatočišč;

5.  poudarja, da vojna v Siriji in grožnja, ki jo predstavlja IS/Daiš, resno ogrožata sirsko prebivalstvo in širšo regijo Bližnjega vzhoda; poziva EU, naj prispeva k skupnim prizadevanjem za ublažitev humanitarne krize ter pomaga sosednjim državam pri zagotavljanju zatočišča beguncem, ki bežijo pred konfliktom v Siriji, pri čemer številni izgubijo življenje na ladjah v Sredozemskem morju;

6.  poziva k izvajanju resolucij varnostnega sveta ZN št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2191 (2014) na vsem območju Sirije; poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj UNRWA, ICRC in drugim mednarodnim organizacijam za pomoč omogočijo neoviran dostop do begunskega taborišča Jarmuk, naj dovolijo takojšen in brezpogojen dostop humanitarne pomoči, naj evakuirajo ranjene civiliste in zagotovijo varen prehod vsem civilistom, ki želijo zapustiti taborišče; poziva k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki jih ne bo nadzoroval ne sirski režim ne IS/Daiš in Džabhat Al Nusra, glede na hude in nenehne kršitve mednarodnega humanitarnega prava;

7.  je zadovoljen, da je Komisija sprostila takojšnja nujna sredstva v višini 2,5 milijona EUR, s katerimi UNRWA zagotavlja življenjsko potrebno pomoč palestinskim beguncem v Siriji; želi pohvaliti UNRWA za pomembno delo, ki ga opravlja, in izraža tesno zavezanost nadaljnjemu sodelovanju z generalnim komisarjem UNRWA Pierrom Krähenbühlom in vsemi drugimi partnerji, da bi ublažili trpljenje tistih, ki najbolj potrebujejo pomoč; poudarja, da morajo EU in države članice povečati podporo UNRWA pri prizadevanjih za nujno pomoč civilistom v Jarmuku in drugih delih Sirije, pri tem pa zagotoviti, da bodo imeli vsi palestinski begunci, gostiteljske skupnosti in drugi pomoč, ki jo potrebujejo; poziva EU, naj sodeluje pri financiranju nujne prošnje UNRWA v znesku 30 milijonov USD, organizaciji pa naj zagotavlja tudi diplomatsko in politično podporo;

8.  ostro obsoja zlorabe otrok, masakre, mučenje, uboje in spolno nasilje nad sirskim prebivalstvom; poudarja, kako pomembno je sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili varnost nedolžnih civilistov, tudi žensk in otrok; priznava, da so ženske in dekleta pogosto tarča vojnih posilstev v sirskem konfliktu, tudi v zaporih Asadovega režima; poudarja člen 3 ženevske konvencije, po katerem je treba vsem ranjenim in bolnim brez neugodnega razlikovanja zagotoviti vso potrebno zdravstveno nego, ki jo potrebujejo; poziva ponudnike humanitarne pomoči, naj v humanitarnih objektih, ki se financirajo s sredstvi EU, zagotavljajo celotno paleto zdravstvenih storitev;

9.  izreka popolno podporo prizadevanjem posebnega odposlanca ZN v Siriji Staffana de Misture, ki skuša doseči, da bi vse strani spoštovale lokalno premirje, in uveljaviti premor, ki bi omogočal dostavo humanitarne pomoči; ponovno poziva EU, naj v zvezi s tem prevzame pobudo za diplomatska prizadevanja;

10.  ponovno poziva k trajni rešitvi sirskega konflikta z vključujočim političnim procesom pod sirskim vodstvom na podlagi ženevskega sporočila iz junija 2012, ki bi privedel do dejanske politične menjave, uresničil upravičene težnje sirskega prebivalstva in mu omogočil, da neodvisno in demokratično odloča o svoji prihodnosti; pozdravlja najavo ponovnih pogovorov, ki bodo potekali maja v Ženevi, udeležili pa se jih bodo Asadov režim, opozicija, varnostni svet ZN in regionalne sile, vključno z Iranom;

11.  je še naprej prepričan, da v Siriji ne more biti trajnega miru, če ne bodo vse vpletene strani prevzele odgovornosti za zločine, ki so jih storile med konfliktom, tudi v zvezi s taboriščem Jarmuk; ponovno poziva, naj se razmere v Siriji predajo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; poziva EU in države članice, naj resno razmislijo o priporočilih, ki jih je pred kratkim podala preiskovalna komisija ZN, da bi v zvezi z zločini v Siriji preučili možnost ustanovitve posebnega sodišča;

12.  meni, da mora Evropski parlament, takoj ko bodo varnostne razmere to omogočale, v sodelovanju z ZN in neodvisno od Asadovega režima ali drugih strani, vpletenih v konflikt, opraviti namenski obisk begunskega taborišča v Jarmuku, da bi neodvisno ocenil humanitarne razmere;

13.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, posebnemu odposlancu ZN in Arabske lige za Sirijo, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje arabskih držav v Zalivu, predsedniku Palestinske uprave, palestinskemu zakonodajnemu svetu ter vsem stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.


Zapiranje zagovornikov človekovih pravic in pravic delavcev v Alžiriji
PDF 260kWORD 87k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o zapiranju zagovornikov človekovih pravic in pravic delavcev v Alžiriji (2015/2665(RSP))
P8_TA(2015)0188RC-B8-0418/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Alžiriji, zlasti z dne 9. junija 2005 o svobodi tiska v Alžiriji(1) in z dne 10. oktobra 2002 o sklenitvi pridružitvenega sporazuma z Alžirijo(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2013 in politiki Evropske unije na tem področju(3) ter z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 20. aprila 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju izjave Evropske unije z dne 13. maja 2014 po osmem srečanju pridružitvenega sveta EU-Alžirija,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 15. maja 2012 o uresničevanju zavez v okviru nove evropske sosedske politike (JOIN(2012)0014),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije o Alžiriji v okviru evropske sosedske politike v letu 2013 iz marca 2014,

–  ob upoštevanju izjave Evropskega sveta o južni soseščini iz junija 2011,

–  ob upoštevanju izjave Navi Pillay, visoke predstavnice OZN za človekove pravice, med obiskom v Alžiriji septembra 2012,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo, ki je začel veljati 1. septembra 2005,

–  ob upoštevanju člena 2 omenjenega pridružitvenega sporazuma, ki določa, da mora tako domačo kot mednarodno politiko obeh pogodbenic voditi spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki je tudi bistven element tega sporazuma,

–  ob upoštevanju alžirske ustave, sprejete z referendumom 28. novembra 1996, zlasti členov od 34 do 36, 39, 41 in 43,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev z dne 5. avgusta 2012 o parlamentarnih volitvah v Alžiriji,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, katerih pogodbenica je Alžirija,

–  ob upoštevanju konvencije št. 87 Mednarodne organizacije dela iz leta 1948 o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja ter njene konvencije št. 98 iz leta 1949 o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so nedavno v Alžiriji potekali protesti proti brezposelnosti; ker alžirske oblasti priznavajo, da so zahteve protestnikov legitimne; ker so bili zagovorniki človekovih pravic, vključno z delavskimi aktivisti, v kontekstu vse pogostejših gospodarskih, socialnih in okoljskih protestov v zadnjih štirih letih in zlasti v južnih predelih Alžirije žrtve groženj, žalitev, grdega ravnanja in pravosodnega nadlegovanja, kar se je v letu 2015 še stopnjevalo;

B.  ker je bil Mohamed Rag, zagovornik pravic delavcev iz Nacionalnega odbora za varstvo pravic brezposelnih (Comité National pour la Défense des Droits des Chômeurs, CNDDC), 22. januarja 2015 v mestu Lagvat aretiran in obsojen na 18-mesečno zaporno kazen in globo 20 000 alžirskih dinarjev, češ da je napadel agenta varnostnih sil pri opravljanju dolžnosti, in ker je bila njegova kazen v pritožbenem postopku 18. marca 2015 potrjena;

C.  ker je bilo 28. januarja 2015 v mestu Lagvat aretiranih osem zagovornikov pravic delavcev in članov CNDDC – Henča Belkasem, Brahimi Belelmi, Mazuzi Benalal, Azuzi Bubaker, Korini Belkasem, Bekujder Favzi, Bensarha Tahar in Džabala Abdelkader – ki so se zbrali pred tamkajšnjim sodiščem, da bi zahtevali izpustitev Mohameda Raga; ker je bilo teh osem aktivistov marca letos pogojno obsojenih na eno leto zapora s preizkusno dobo šestih mesecev in na denarno kazen 5 000 alžirskih dinarjev zaradi nedovoljenega/nezakonitega zbiranja in pritiskov na sodnike;

D.  ker je bilo 11. marca 2015 v Lagvatu v času sodne obravnave primera omenjenih aktivistov CNDDC na dolžnosti nenavadno veliko policistov, tako da javnost in priče obrambe niso mogle vstopiti v sodno dvorano, policija pa je pred sodiščem aretirala in nato izpustila skoraj 50 mirnih protestnikov, ki so želeli izraziti solidarnost z devetimi zaporniki;

E.  ker so bile februarja 2011 izredne razmere sicer preklicane zaradi vala množičnih protestov v podporo demokraciji, vendar so pravne in praktične omejitve mirnega zbiranja ostale v veljavi, zlasti odlok z dne 18. junija 2001, ki še vedno prepoveduje javne demonstracije v Alžiru, in zakon št. 91-19 z dne 2. decembra 1991 o javnih zborovanjih in demonstracijah, po katerem je treba za vsak javni dogodek zaprositi za predhodno dovoljenje; ker ministrstvo za notranje zadeve zelo redko dovoli javna zborovanja;

F.  ker so lahko udeleženci nedovoljenih protestov sodno preganjani in jim v skladu z 99. in 100. členom alžirskega kazenskega zakonika grozi zaporna kazen od dveh mesecev do petih letih; ker so bila januarja 2014 – rok za registracijo novih združenje – vsa združenja, ki niso bila odobrena, razglašena za nezakonita; ker policija včasih udeležence mirnih protestov razžene tudi na silo ali pa jih aretira že vnaprej, da jim prepreči udeležbo na protestu;

G.  ker je alžirska vlada leta 2014 sprejela demokratične ustavne spremembe in obljubila nadaljnje reforme za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker je bilo izvajanje teh reform doslej nezadovoljivo;

H.  ker so bili marca 2015 v mestu El Ked aretirani štirje zagovorniki delavskih pravic – Rašid Auin, Jusef Sultani, Abdelhamid Brahimi in Ferhat Misa, vsi člani CNDDC – in obtoženi hujskanja k zborovanju; ker sta bila dva sicer oproščena, Rašid Auin pa je bil obsojen in Jusef Sultani še čaka na sojenje;

I.  ker je začel januarja 2012 veljati nov zakon o združevanju št.°12-06, ki omejuje ustanavljanje, delovanje in registracijo nevladnih organizacij in skupin civilne družbe ter njihovo financiranje iz tujine; ker ta zakon inkriminira člane neregistriranih, začasno prepovedanih in razpuščenih združenj, saj zanje predpisuje šestmesečno zaporno kazen in visoko globo, s čimer krši svobodo združevanja;

J.  ker lahko delavci v skladu z zakonom št. 90-14 z dne 2. junija 1990 o pogojih za uveljavljanje sindikalnih pravic ustanavljajo sindikate brez posebnega dovoljenja, samo s pisnim obvestilom oblastem, vendar slednje v več primerih niso izdale potrdila, brez katerega sindikat ne more zakonito zastopati delavcev;

K.  ker so strokovnjaki Mednarodne organizacije dela preučevali razmere v Alžiriji, potem ko je ta junija 2014 zaprosila za pristop h konvenciji št. 87, in v več poročilih navedli, da so kršene pravice delavcev do stavke in ustanavljanja sindikatov po lastni izbiri;

L.  ker so se v letu 2012 začela pogajanja med EU in Alžirijo o akcijskem načrtu v okviru evropske sosedske politike; ker je Komisija sicer priznala, da si obe strani želita poglobiti dialog in sodelovanje pri varnostnih in regionalnih vprašanjih, vendar je marca 2014 vseeno izrazila pomisleke glede neodvisnosti sodstva in slabšanja razmer na področju svobode združevanja, zbiranja in govora v Alžiriji;

M.  ker je Alžirija od januarja 2014 članica Sveta OZN za človekove pravice;

1.  izraža zaskrbljenost zaradi aretacije in pridržanja aktivistov Rašida Auina, Mohameda Raga, Henče Belkasema, Brahimija Belelmija, Mazuzija Benalala, Azuzija Bubakerja, Korinija Belkasema, Bekujderja Favzija, Bensarhe Taharja, Džabale Abdelkaderja, kljub temu da so bile njihove dejavnosti povsem v skladu z alžirsko zakonodajo in mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je Alžirija ratificirala; poziva k njihovi izpustitvi in umiku vseh obtožb zoper njih;

2.  spominja, da Alžirijo zavezuje člen 2 pridružitvenega sporazuma, ki določa, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic bistven element tega sporazuma, pa tudi mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, zato mora spoštovati univerzalne človekove pravice, tudi svobodo zbiranja in združevanja;

3.  meni, da nadlegovanje in ustrahovanje zagovornikov delavskih in človekovih pravic, tudi na ravni sodstva, ni v skladu z določbami deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic;

4.  meni, da sta pravica do poštenega sojenja in minimalno jamstvo za pravico do obrambe za vse pridržane, vključno z zagovorniki človekovih pravic in delavskimi aktivisti, v skladu s členom 14(3) mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Alžirija ratificirala;

5.  alžirske oblasti tudi poziva, naj zagotovijo svobodo govora, združevanja in mirnega zbiranja ter sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovile varnost in zaščito aktivistov civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ter njihovo pravico do opravljanja legitimnih in miroljubnih dejavnosti;

6.  opozarja na priporočilo posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varstvo svobode mnenja in izražanja alžirski vladi, naj prekliče odlok z dne 18. junija 2001, ki prepoveduje mirne proteste in vse oblike javnih demonstracij v Alžiriji, in naj namesto predhodnega dovoljenja uvede preprosto obveščanje o javnih demonstracijah;

7.  poziva alžirske oblasti, naj razveljavijo zakon št. 12-06 o združenjih in začnejo pristen dialog z organizacijami civilne družbe, da bi oblikovale nov zakon, ki bo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in alžirsko ustavo;

8.  pozdravlja dejstvo, da je od leta 2012 dovoljenje za delovanje dobilo dvanajst sindikatov; opozarja, da upravni postopki ne smejo biti namenjeni temu, da bi neodvisnim sindikatom, ki želijo delovati ločeno od obstoječih sindikalnih organizacij, odrekali pravni status; poziva alžirske oblasti, naj novim sindikatom omogočijo zakonito registracijo in naj spoštujejo konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je Alžirija ratificirala, zlasti konvencijo št. 87 o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja ter konvencijo št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja;

9.  ceni, da je Alžirija ratificirala večino mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; podpira večjo zavzetost in tesnejše sodelovanje alžirskih oblasti z Združenimi narodi, zlasti Mednarodno organizacijo dela in Uradom visokega komisarja za človekove pravice; poziva alžirske oblasti, naj sodelujejo v posebnih postopkih OZN, med drugim tako, da povabijo posebne poročevalce in upoštevajo njihova priporočila; Alžirijo še poziva, naj dejavno sodeluje z mehanizmi Afriške unije za človekove pravice, zlasti posebnim poročevalcem o zagovornikih človekovih pravic;

10.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice EU, naj zagotovijo jasno in načelno politiko EU do Alžirije, ki bo vključevala dialog o človekovih pravicah v skladu s strateškim okvirom EU za človekove pravice; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice EU, naj poskrbijo, da bo politični in varnostni dialog ter dialog o človekovih pravicah z Alžirijo dobil vsebino na vseh teh treh področjih, in zahteva, naj Evropska služba za zunanje delovanje opredeli jasna primerjalna merila in kazalnike za spremljanje ciljev EU in ocenjevanje napredka na področju človekovih pravic, nekaznovanosti, svobode združevanja, zbiranja in izražanja, pravne države in položaja zagovornikov človekovih pravic v Alžiriji;

11.  poziva alžirske oblasti, podpredsednico/visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v prihodnji akcijski načrt EU-Alžirija vključijo dobro pripravljeno poglavje o človekovih pravicah, v katerem bo izražena trdna politična volja za družno pravno in dejansko zavzemanje za spodbujanje in varstvo človekovih pravic v skladu z alžirsko ustavo, mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah in afriškimi regionalnimi instrumenti za človekove pravice, katerih pogodbenica je Alžirija; meni, da je treba v akcijski načrt EU-Alžirija zapisati posebne cilje na področju človekovih pravic, skupaj s programom reform, ki jih mora izvesti Alžirija, neodvisni civilni družbi pa omogočiti plodovito sodelovanje pri tem; meni, da je treba opredeliti kazalnike za nepristransko in redno ocenjevanje razmer na področju človekovih pravic v Alžiriji;

12.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice EU, naj pozorno spremljajo vsa sojenja in pravosodne postopke proti zagovornikom človekovih pravic in delavskim aktivistom prek predstavnikov delegacij EU in veleposlaništev držav članic EU v Alžiriji ter o tem poročajo Parlamentu;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, delegaciji EU v Alžiru, alžirski vladi, generalnemu sekretarju OZN in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 567.
(2) UL C 279 E, 20.11.2003, str. 115.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446.

Pravno obvestilo