Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2113(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0341/2015

Predložena besedila :

A8-0341/2015

Razprave :

PV 14/12/2015 - 12
CRE 14/12/2015 - 12

Glasovanja :

PV 15/12/2015 - 4.21
CRE 15/12/2015 - 4.21
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0444

Sprejeta besedila
PDF 459kWORD 291k
Torek, 15. december 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Evropski energetski uniji naproti
P8_TA(2015)0444A8-0341/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2015 Evropski energetski uniji naproti (2015/2113(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191, 192 in 194,

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080) in prilog k temu sporočilu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za energetsko varnost in priloženih delovnih dokumentov (COM(2014)0330),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom – Pripravljenost na morebitne motnje v oskrbi z vzhoda jeseni in pozimi 2014/2015 (COM(2014)0654),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju – „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“ (COM(2011)0539),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropsko ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom Izvajanje sporočila o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju ter sklepov Sveta za energijo iz novembra 2011 (COM(2013)0638),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2008 z naslovom Drugi strateški pregled energetske politike – Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (COM(2008)0781),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2012 z naslovom Za boljše delovanje notranjega energetskega trga (COM(2012)0663) in priloženih delovnih dokumentov ter svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o boljšem delovanju notranjega energetskega trga(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Napredek pri dokončanju notranjega trga z energijo (COM(2014)0634),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje (COM(2010)0677),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2014 z naslovom Cene in stroški energije v Evropi (COM(2014)0021),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. novembra 2012 z naslovom Stanje na evropskem trgu ogljika v letu 2012 (COM(2012)0652),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571) in svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (COM(2014)0520),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885) in svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Exploiting the employment potential of green growth (Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti) (SWD(2012)0092),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o prihodnosti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi (COM(2013)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM(2014)0015),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. marca 2015,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 ter sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2013 z naslovom Dolgoročna vizija za evropsko infrastrukturo in naprej (COM(2013)0711), ki opredeljuje prvi seznam projektov v skupnem interesu na ravni Unije na področju energetske infrastrukture,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2011)0665),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES,

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 994/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o sodelovanju na področju energetske politike s partnerji izven naših meja: strateški pristop k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2012 o industrijskih, energetskih in drugih vidikih v zvezi s plinom in nafto iz skrilavca(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020(6),

–  ob upoštevanju svoje študije z naslovom Opredelitev stroškov neukrepanja na ravni EU, 2014–2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 o doseganju cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 20201(8),

–  ob upoštevanju Pogodbe o energetski listini, zlasti členov 7 in 20,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za promet in turizem (A8-0341/2015),

A.  ker evropska energetska politika v skladu s členom 194 PDEU zagotavlja delovanje energetskega trga in zanesljivost oskrbe z energijo ter spodbuja energetsko učinkovitost, varčevanje z energijo, razvijanje obnovljivih virov energije in medsebojno povezovanje energetskih omrežij; ker je določanje mešanice energijskih virov držav članic v nacionalni pristojnosti, zaradi česar so te mešanice še vedno zelo raznolike;

B.  ker bi moral nastanek trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, temeljiti na prehodu na trajnostni, v prihodnost usmerjeni energetski sistem, katerega glavni stebri so energetska učinkovitost, energija iz obnovljivih virov, čim boljše izkoriščanje evropskih virov energije in pametna infrastruktura; ker je za ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest ter za to, da bo EU prevzela vodilno vlogo na teh področjih, potreben dolgoročen stabilen regulativni okvir;

C.  ker mora strategija za energetsko varnost vključevati stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po energiji, pa tudi učinkovite ukrepe za odpravo velikih in takojšnjih motenj ter solidarnostne in usklajevalne mehanizme za zaščito in krepitev infrastrukture in povezovalnih vodov za proizvodnjo, pameten prenos in distribucijo energije; ker mora biti ta infrastruktura zmožna podpirati različne obnovljive vire in vgrajena v popolnoma povezan in dobro delujoč notranji energetski trg kot bistveni del energetske unije z raznoliko zunanjo oskrbo in oskrbovalnimi potmi;

D.  ker je Parlament dvakrat pozval k zavezujočim podnebnim in energetskim ciljem za leto 2030, in sicer najmanj 40-odstotnemu zmanjšanju emisij CO2, najmanj 30 % deležu obnovljivih virov energije in 40 % izboljšanju energetske učinkovitosti, te cilje pa naj bi dosegli z določitvijo ciljev za posamezne države; ker zavezujoči nacionalni cilji in cilji EU glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije prispevajo k ustvarjanju rasti in delovnih mest ter bi lahko pripomogli k utrjevanju vodilnega tehnološkega položaja EU na teh področjih;

E.  ker je treba pri ukrepih za razvoj energetske unije in doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb in energije v celoti upoštevati posledice za cene energije in se osredotočiti na sinergijo in nadaljnje povezovanje trga, kar bo prispevalo k znižanju celotnih stroškov in izboljšalo konkurenčnost gospodarstva EU, da se zagotovi potrebna podpora državljanov in industrije; ker je treba v tem smislu pri vseh ocenah učinka v celoti upoštevati sedanje in prihodnje skrite in nepovratne stroške, ki izhajajo iz nespremenjene energetske politike;

F.  ker bi morala biti energetska unija nov evropski energetski model, osnovan na trdnih medsektorskih zakonodajnih temeljih in prepričljivih ciljih; ker mora biti upravljanje energetske unije pregledno; ker mora zagotavljati zanesljiv okvir in vključevati Evropski parlament v postopek odločanja, hkrati pa spodbujati vlogo lokalnih organov in državljanov;

G.  ker je nadvse pomembno, da EU in države članice prepoznajo pomen vključevanja pobud odjemalcev, kot so zadruge ter projekti skupnosti za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, in ker je treba odpraviti gospodarske, regulativne in upravne ovire, da bodo lahko državljani dejavno sodelovali v energetskem sistemu;

H.  ker podnebne spremembe, nekonkurenčne cene energije in izjemno močna odvisnost od nezanesljivih dobaviteljev iz tretjih držav ogrožajo vzdržnost evropskega energetskega sistema;

I.  ker je cilj trdne energetske unije, ki temelji na ambiciozni podnebni politiki, zagotoviti prehod na nov energetski model, ki bo gospodinjstvom in podjetjem omogočal proizvodnjo in porabo zanesljive, trajnostne, konkurenčne in cenovno sprejemljive energije;

J.  ker je treba energetska revščino reševati v okviru energetske unije in torej okrepiti vlogo ranljivih odjemalcev, izboljšati energetsko učinkovitost za najranljivejše in oblikovati kurativne ukrepe, da bodo cene energije sprejemljive za ljudi v stiski;

K.  ker je mogoče energetska revščino opredeliti kot nezmožnost gospodinjstva, da plačuje ustrezno raven oskrbe z energijo in si tako zagotavlja osnovno raven udobja in zdravja, razlog za to pa je kombinacija nizkega dohodka, visokih cen energije in nizke kakovosti stavb;

L.  ker je treba v prihodnje stremeti k energetski uniji, v kateri se države članice zavedajo medsebojne odvisnosti pri zagotavljanju zanesljive, trajnostne in cenovno sprejemljive energije državljanom na podlagi resnične solidarnosti in zaupanja ter v kateri Evropska unija nastopa enotno v svetovni politiki; ker je torej vsaka država članica dolžna prednostno obravnavati energetsko učinkovitost in zmanjšanje povpraševanja po energiji, da bi ohranili energetsko varnost v EU in vseh državah članicah;

M.  ker se morata energetska in podnebna politika EU dopolnjevati, njuni cilji pa se morajo medsebojno krepiti; ker bi morala torej energetska unija dopolnjevati cilje ponovne industrializacije Evrope in rasti ter spodbujati prehod na trajnostno gospodarstvo, ki bo v veliki meri temeljilo na energetski učinkovitosti in energiji iz obnovljivih virov, s čimer se bo povečala konkurenčnost evropskega gospodarstva v svetovnem merilu, obenem pa se bo učinkovito preprečevala selitev virov CO2;

N.  ker EU uvozi več kot polovico vse porabljene energije, še posebej visoka pa je njena odvisnost od uvoza surove nafte (več kot 90 %), zemeljskega plina (66 %) in črnega premoga (72 %), medtem ko so skupni stroški uvoza v letu 2013 znašali več kot 400 milijard EUR; ker se v stavbah v EU porabi približno 40 % končne energije v EU in približno 60 % plina, uvoženega v EU, torej je zmanjšanje povpraševanja po njem pomemben dejavnik pri doseganju energetske neodvisnosti;

O.  ker se je svetovna cena nafte znatno zmanjšala, zaradi česar ima EU možnost sprejeti pomembne ukrepe, s katerimi bi preoblikovali našo energetsko krajino, in sicer z naložbami v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, izkoriščanjem potenciala stavb in industrije na področju energetske učinkovitosti ter razvojem pametne infrastrukture; ker denar, porabljen za uvoz fosilnih goriv, malo prispeva k naložbam, delovnim mestom in rasti v Uniji; ker bi se s preusmeritvijo tega denarja v notranje naložbe spodbudila rast in ustvarila visokokakovostna in visokokvalificirana lokalna delovna mesta;

P.  ker so številne države močno odvisne od enega samega dobavitelja, zaradi česar so lahko občutljive na motnje oskrbe;

Q.  ker je EU močno odvisna od uvoza energije iz Rusije, ki se je izkazala za nezanesljivo partnerico in ki svoje zaloge energije uporablja kot politično orožje;

R.  ker sta razvoj in izvajanje strategije v zvezi s strateškimi viri, zlasti nafto in zemeljskim plinom, za izvajanje političnega pritiska nad drugimi državami postala pomemben del ruske zunanje politike; ker Rusija to strategijo uporablja za številne sosednje države in več držav članic Evropske unije;

S.  ker uporaba nafte in zemeljskega plina za namene zunanje politike in destabilizacijo drugih držav ogroža gospodarsko rast in – kar je še bolj nevarno – demokratično stabilnost v Evropi ter neodvisnost suverenih držav;

T.  ker je treba evropsko energetsko varnost razviti tako, da bosta zaščiteni evropska varnost in suverenost evropskih držav, med katerimi so tako države članice EU kot države vzhodnega partnerstva;

U.  ker mora politika energetske varnosti upoštevati potrebo po stabilni oskrbi iz različnih virov energije in evropskemu gospodarstvu zagotoviti energijo, potrebno za promet, industrijo in gospodinjstva, in sicer na način, ki bo v podporo konkurenčnosti in podnebni politiki, obenem pa je treba čim bolj zmanjšati odvisnost od držav, ki vire energije namenoma uporabljajo za lastne politične cilje, da bi vplivale na politično dogajanje v drugih državah;

V.  ker nobena država članica ne bi smela biti žrtev pogodbenih pogojev, ki niso skladni s pravom EU in izkoriščajo njen šibek položaj na energetskem trgu, ki je posledica zgolj geografskih in zgodovinskih dejavnikov;

W.  ker so spori zaradi zemeljskega plina med Rusijo in tranzitno državo Ukrajino v letih 2006 in 2009 povzročili precejšnje pomanjkanje v številnih državah EU; ker motnje v oskrbi s plinom kažejo, da doslej sprejeti ukrepi niso zadostovali za odpravo evropske odvisnosti od ruskega plina;

X.  ker sta naknadna ocena in preverjanje vseh z energijo povezanih sporazumov, kar zadeva skladnost z zakonodajo EU, že mogoča, med drugim s predpisi za konkurenco in energijo; ker nezadostno predhodno preverjanje skladnosti na nacionalni ravni in ravni EU povzroča močno izkrivljanje trga; ker je Komisija to pomanjkljivost prepoznala in skuša poostriti predpise o predhodni oceni poslovnih pogodb o oskrbi s plinom;

Y.  ker je treba v energetski sektor EU samo do leta 2020 vložiti več kot 1 bilijon EUR in ker bomo morali za vsak evro, ki ga ne bomo vložili v energetsko infrastrukturo do leta 2020, po tem letu za dosego enakih ciljev vložiti 4,3 evra, s čimer bomo naložili nepotrebno breme prihodnjim generacijam;

Z.  ker mora EU omogočiti financiranje teh naložb z uporabo vseh razpoložljivih sredstev, javnih (strukturni skladi in EIB) in zasebnih, spodbujati usmerjanje prihrankov gospodinjstev in zmogljivosti dolgoročnih vlagateljev (pokojninski skladi in zavarovalnice) ter ustvarjati nove finančne zmogljivosti za EU;

AA.  ker so cene električne energije za industrijo v EU, če ne upoštevamo oprostitev davkov ali dajatev za energetsko intenzivne panoge, več kot dvakrat višje kot v ZDA in Rusiji, 20 % višje kot na Kitajskem, a 20 % nižje kot na Japonskem;

AB.  ker je evropska industrija še vedno v bistveno slabšem konkurenčnem položaju kar zadeva cene plina, zlasti zato, ker je v dolgoročne pogodbe z Rusijo vključen indeks cene nafte;

AC.  ker lahko razlike v ceni v primerjavi z drugimi gospodarstvi negativno vplivajo na konkurenčnost naše industrije, zlasti energijsko intenzivnih panog;

AD.  ker so konkurenčne cene energije bistvene za uresničitev cilja glede ponovne industrializacije EU do leta 2020, v skladu s katerim naj bi delež industrije v BDP znašal 20 %;

AE.  ker podjetja EU v sektorju energije iz obnovljivih virov, med katerimi je veliko malih in srednjih podjetij, zaposlujejo 1,2 milijona ljudi, poleg tega imajo v lasti 40 % vseh patentov za tehnologije obnovljivih virov energije na svetu; ker je treba ta vodilni položaj v prihodnje ohraniti s trdno strategijo EU za energijo iz obnovljivih virov;

AF.  ker poročilo World Energy Outlook 2014 kljub prevladi naložb v energijo iz obnovljivih virov na svetovni ravni napoveduje, da se bo svetovno povpraševanje po energiji do leta 2040 povečalo za 37 %, po premogu pa za 15 %; ker naj bi bilo v EU to povečanje znatno nižje zaradi zelo uspešnih izboljšav energetske učinkovitosti;

AG.  ker izguba blaginje zaradi neučinkovitosti trga s plinom EU znaša več kot 11 milijard EUR letno, kar je med drugim posledica pomanjkanja infrastrukture ter nizke stopnje likvidnosti in preglednosti trga;

AH.  ker bi se učinkovitost bistveno povečala, če bi bil enotni trg z energijo ekonomsko in fizično bolj povezan;

AI.  ker maloprodajni energetski trg EU ne deluje ustrezno, saj imajo odjemalci v številnih državah članicah premalo izbire med dobavitelji; ker bi bilo treba v okviru politike konkurence na ravni EU obravnavati vprašanje koncentracije trga, da bodo lahko odjemalci zamenjali dobavitelja, s čimer se bo povečala konkurenca, cene pa znižale; ker bi bilo treba opozoriti na tveganje, da bodo manj ozaveščeni državljani, pri katerih je manj verjetno, da primerjajo in menjajo dobavitelje, še naprej plačevali nekonkurenčne in zastarele tarife;

AJ.  ker je dokončno oblikovanje povezanega evropskega energetskega trga s plinom in električno energijo temeljnega pomena za energetsko varnost ter je korak naprej k vzpostavitvi energetske unije; ker je naloga Komisije zagotoviti, da vse države članice izvajajo in spoštujejo vse dele tretjega energetskega svežnja in si tako prizadevajo za povezan trg z električno energijo in plinom;

AK.  ker bomo z doseganjem cilja o 10-odstotni čezmejni povezanosti in zagotavljanjem zmogljivosti čezmejnega prenosa električne energije in plina, pa tudi z dodatno ojačitvijo obstoječega omrežja, povečali energetsko varnost, omogočili boljše vključevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in usklajevanje oskrbe in povpraševanja med državami članicami, obenem pa spodbudili zbliževanje cen v korist odjemalcev;

AL.  ker naj bi poglobljeno regionalno sodelovanje med državami članicami pripomoglo tudi k zbliževanju in optimizaciji stroškov;

AM.  ker je energetska skupnost orodje za širjenje notranjega energetskega trga na sosednje države EU, s čimer prispeva k oblikovanju vseevropskega energetskega prostora, ki temelji na skupnih načelih in načelu pravne države;

AN.  ker je energetska unija odraz številnih pozivov Parlamenta k vzpostavitvi prave vseevropske energetske skupnosti, ki temelji na močnem skupnem energetskem trgu, usklajevanju nakupa energije zunaj EU ter skupnem evropskem financiranju raziskav in inovacij na področju novih tehnologij za trajnostno energijo;

AO.  ker mora biti zunanja razsežnost energetske politike EU bolj usklajena in ker vsega njenega potenciala za prispevanje k zanesljivi oskrbi z energijo in konkurenčnosti Unije še nismo izkoristili;

AP.  ker je treba 33 infrastrukturnih projektov, ki so opredeljeni v evropski strategiji za energetsko varnost, dopolniti z večjim poudarkom na posodobitvi elektroenergetskega distribucijskega omrežja in preusmeritvi s premoga in plina na biomaso, da se izboljša zanesljivost oskrbe;

AQ.  ker je priznano, da lahko zajemanje in shranjevanje ogljika odločilno prispeva k boju proti podnebnim spremembam ter zlasti pripomore k znižanju stroškov prehoda na razogljičen energetski trg in nizkoogljično gospodarstvo;

AR.  ker so povečanje raznovrstnosti oskrbe, dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga, večja energetska učinkovitost in prihranki, nadaljnji razvoj evropskih virov energije, tudi obnovljivih, ter raziskovalne in razvojne dejavnosti odločilnega pomena za energetsko unijo;

AS.  ker je treba spodbujati in podpirati izkoriščanje domačih konvencionalnih virov nafte in plina ob popolnem upoštevanju pravnega reda EU, tako na tradicionalnih proizvodnih območjih (npr. Severno morje) kot na novo odkritih območjih (npr. vzhodno Sredozemlje, Črno morje);

AT.  ker morajo biti domači viri energije vedno trajnostni in zanesljivi;

AU.  ker si EU prizadeva za povečanje prispevka industrije k BDP na kar 20 % do leta 2020, za dosego tega cilja pa bosta nujni energija po konkurenčnih cenah in večja energetska produktivnost;

Razsežnosti energetske unije

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“; je seznanjen s petimi stebri energetske unije, ki jih je predstavila Komisija; vztraja, da morajo politike, sprejete v skladu s temi stebri, vedno prispevati k zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, razogljičenja, dolgoročne trajnosti gospodarstva ter dostopnih in konkurenčnih cen energije;

2.  ponovno poudarja, da je energija javna družbena dobrina, zato bi se morala EU bolj osredotočiti na energijsko revščino in spodbujati konkretne ukrepe za reševanje tega problema; zato vztraja, da bi morala energetska unija vsem zagotavljati enak dostop do energije, prispevati k cenovno dostopni energiji v korist potrošnikov, spodbujati povezave in energetsko infrastrukturo, ki je strateško pomembna za dobrobit ljudi, ter okrepiti javni nadzor in pravno ureditev;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi zakonodajni predlogi, ki oblikujejo energetsko unijo, obravnavani po rednem zakonodajnem postopku, s čimer bo Parlament v celoti udeležen v postopku sprejemanja in bo zagotovljen dejanski demokratični nadzor; pričakuje, da bo okvir upravljanja za energetsko unijo po letu 2020 ambiciozen, zanesljiv, pregleden in demokratičen, da bo Parlament v celoti udeležen pri njegovem sprejemanju ter da bodo podnebni in energetski cilji za leto 2030 doseženi, zlasti z doslednim izvajanjem, uveljavljanjem in posodabljanjem obstoječe podnebne in energetske zakonodaje; poziva Komisijo, naj ne glede na druge obveznosti poročanja vsako leto predstavi poročilo o izvajanju energetske unije, vključno s podrobnostmi glede izvajanja energetske zakonodaje in napredka pri uresničevanju ciljev za leti 2020 in 2030, naj oblikuje in posodablja sklop ključnih kazalnikov, ki naj bodo vključeni v poročilu, ter naj omogoči oceno napredka pri uresničevanju energetske unije; poudarja, da bi lahko navedeni kazalniki med drugim vključevali povezovalno zmogljivost, povezanost trgov, zmanjšanje uvoza energije, ravni diverzifikacije, cene in stroške energije, razvoj proizvodnih zmogljivosti v lasti skupnosti in lokalnih akterjev ter ravni energetske revščine in ranljivosti; je seznanjen s sklepi Sveta z dne 26. novembra 2015 o sistemu upravljanja energetske unije ter poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu hitro predloži zakonodajni predlog, ki bo upošteval sklepe Sveta in stališča Parlamenta, predstavljena v tem poročilu; se strinja s sklepi Sveta, da nacionalni energetski in podnebni načrti za obdobje od 2021 do 2030 ne bi smeli biti usmerjeni le v doseganje ciljev za leto 2030, temveč bi morali odsevati tudi dolgoročno perspektivo, zlasti dogovorjeni cilj EU o znižanju emisij za 80 do 95 % do leta 2050 glede na raven iz leta 1990;

4.  poziva države članice, naj razvijejo dolgoročne energetske strategije z ozirom na dolgoročni cilj, da bi se emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšale za 80 % do 95 %, podobne napore pa bi morali vložiti največji svetovni onesnaževalci;

5.  priznava nedotakljivost odločitev na področju energetike, sprejetih z nacionalnimi referendumi;

6.  poudarja, da bi morala energetska unija ubrati celovit pristop, osredotočen na razsežnosti, kot so uresničevanje v celoti povezanega notranjega energetskega trga, zanesljivost oskrbe, najboljša uporaba energetskih virov EU, brzdanje povpraševanja po energiji, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov predvsem na podlagi obnovljivih virov energije in vseevropskega trga ogljika, ter raziskave in inovacije za ohranitev vodilne vloge na področju energetske tehnologije; poudarja, da bi morali biti državljani v ospredju energetske unije ter da bi jim bilo treba zagotoviti zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo;

7.  je seznanjen s šibkimi podnebnimi in energetskimi cilji Evropskega sveta za leto 2030, tj. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 %, povečanje deleža obnovljivih virov energije v evropski mešanici energijskih virov na 27 % in povečanje energetske učinkovitosti za 27 %; spominja, da je Parlament večkrat pozval k zavezujočim podnebnim in energetskim ciljem za leto 2030, in sicer najmanj 40-odstotnemu zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov, najmanj 30-odstotnemu deležu obnovljivih virov energije in 40-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti, te cilje pa naj bi dosegli z določitvijo ciljev za posamezne države;

Energetska zanesljivost, solidarnost in zaupanje

8.  poziva Komisijo in države članice, naj se dejavno zavzemajo za bolj trajnostne in konkurenčne cene in stroške uvožene energije za evropske državljane in podjetja, in sicer z diverzifikacijo oskrbe (v smislu energetskih virov, dobaviteljev in dobavnih poti); v ta namen poziva Komisijo, naj spodbuja izgradnjo ustreznih prednostnih koridorjev energetske infrastrukture, kot so določeni v Prilogi I k uredbi o vseevropskem energetskem omrežju in delu II Priloge I k uredbi o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, pri tem pa naj se posebej osredotoči na države članice z visoko stopnjo energetske odvisnosti; poziva Komisijo, naj prednostno obravnava obstoječe notranje zmogljivosti, vključno z evropskimi energetskimi viri;

9.  priznava, da projekti, ki so trenutno na seznamu projektov skupnega interesa, ne zadostujejo za uresničitev evropskega cilja čezmejne povezanosti med Iberskim polotokom in preostalo evropsko celino; poziva regionalno skupino za vseevropska energetska omrežja TEN-E ter Komisijo, naj določita dodatne projekte, ki naj bodo uvrščeni na seznam projektov skupnega interesa za leto 2015, da bi se bistveno povečala zmogljivost povezav med Španijo in Francijo;

10.  poudarja, da je dobro razvita in popolnoma povezana infrastruktura, ki omogoča visoko raven diverzifikacije virov oskrbe in čezmejnih tokov, ključna za zagotavljanje zanesljive oskrbe tako v običajnih kot izrednih okoliščinah ter za dobavo energije od konkurenčnih virov do odjemalcev v vsej Evropski uniji in energetski skupnosti;

11.  poudarja, da velike rezerve plina v severnoafriških državah in nedavna odkritja nahajališč v vzhodnem Sredozemlju ponujajo sredozemski regiji možnost, da postane živahno središče omrežja plinovodov, ki bi dobavljal plin v Evropo; poziva k vzpostavitvi sredozemskega plinskega vozlišča z večjimi zmogljivostmi za utekočinjeni zemeljski plin; poudarja, da bi morala EU izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo te rezerve plina, da bi izboljšala svojo energetsko varnost;

12.  poudarja, da morajo biti infrastrukturni projekti EU, namenjeni diverzifikaciji energetskih virov, dobaviteljev in dobavnih poti, skladni s podnebno in energetsko zakonodajo EU ter dolgoročnimi cilji in prednostnimi nalogami EU, vključno z zanesljivo oskrbo EU z energijo, hkrati pa morajo zagotavljati visoko in učinkovito izrabo že obstoječe energetske infrastrukture in dobavnih poti za uvoz v EU; poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi naložb v omejitev povpraševanja po energiji, npr. v stavbe, med projekte, ki izpolnjujejo merila;

13.  poudarja, da morajo dobavitelji energije iz tretjih držav med delovanjem na skupnem trgu upoštevati pravni red EU, zlasti zakonodajo EU o konkurenci in državni pomoči, ter poziva Komisijo, naj izvršuje pravo EU z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se omogoči prost pretok energije v EU in preprečijo izkrivljanja na notranjem trgu;

14.  poudarja, da je za EU izjemno pomembno, da se konča ločenost nekaterih držav članic in regij od notranjega energetskega trga, kot so pokazali stresni testi za plin, ki jih je opravila Komisija; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj redno izvaja tovrstne teste; meni, da bi morala EU prednostno pomagati najranljivejšim državam diverzificirati svoje vire in dobavne poti; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj nemudoma začnejo izvajati priporočila stresnih testov plinskega omrežja; priporoča, da Komisija razmisli o izvedbi stresnih testov za električno energijo, da bi dobili celovit pregled odpornosti energetskega trga; poudarja, da bi morali taki stresni testi ugotavljati zlasti stanje, zmogljivost in trpežnost celotnega nacionalnega prenosnega omrežja ter raven medsebojne povezanosti in zmogljivosti čezmejnih povezav; poudarja tudi, da morajo nadaljnja priporočila na podlagi teh stresnih testov vsebovati celovite ocene učinka tako za nacionalne načrte kot za cilje Unije, ki bi obravnavali morebitne ukrepe, sprejete na tej podlagi;

15.  kar zadeva prihodnjo energetsko unijo, ugotavlja, da sta zanesljiva kvantitativna in kvalitativna oskrba z energijo in konkurenčnost med najbolj perečimi problemi, zaradi katerih morajo države članice pri razvoju svojih energetskih politik okrepiti usklajevanje in sodelovanje na ravni EU s svojimi sosedami; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prouči, kako bi bilo mogoče izboljšati obstoječo strukturo nacionalnih preventivnih ukrepov in ukrepov za odzivanje v nujnih primerih na regionalni ravni in ravni EU;

16.  meni, da bi morali nacionalne mehanizme zmogljivosti uporabiti le kot izhod v sili po preučitvi vseh drugih možnosti, vključno z večjo čezmejno povezanostjo s sosednjimi državami, ukrepi prilagajanja odjema in drugimi oblikami povezovanja regionalnih trgov;

17.  meni, da energetska unija prinaša enoglasno pogajanje s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj analizira ustreznost in možno strukturo prostovoljnega mehanizma kolektivnih nakupov ter njegov učinek na delovanje notranjega trga za plin, podjetja, na katera bo vplival, in njegov prispevek k zagotavljanju zanesljive oskrbe s plinom; ugotavlja, da je glede na različne modele mehanizmov kolektivnih nakupov potrebno nadaljnje delo, da bi določili najboljši tržni model, ki bi se lahko uporabljal za regije EU in zadevne dobavitelje ter za pogoje, pod katerimi bi lahko začeli z izvajanjem prostovoljnega mehanizma kolektivnih nakupov; meni, da bi se moralo usklajevanje izhodišč in kolektivno nakupovanje plina začeti na regionalni ravni; medtem priporoča, da Komisija in sekretariat Energetske skupnosti podpreta tiste države članice oziroma pogodbenice Energetske skupnosti, ki želijo prostovoljno skleniti energetske pogodbe v skladu s pravnim redom notranjega trga EU ter s pravili EU in STO o konkurenci, ter da zagotovita možnost zaščite poslovno občutljivih informacij; poudarja, da morajo energetske pogodbe temeljiti na tržnih cenah in konkurenci;

18.  poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj vzpostavita celovit okvir za zunanjo razsežnost Evropske unije, v katerem bo posebej obravnavano spodbujanje strateških partnerstev z državami proizvajalkami energije in tranzitnimi tretjimi državami, zlasti v okviru evropske sosedske politike in ob upoštevanju politike širitve ter na podlagi skupnih vrednot in ob upoštevanju sedanjega stanja pri regionalnem sodelovanju; poudarja, da bi bilo treba pretehtati in preučiti prejšnja in nova strateška partnerstva, da bi izboljšali dialog in sodelovanje v zvezi z nafto in zemeljskim plinom, energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri, trgovino in čezmejnimi povezavami energetske unije z zunanjo energetsko infrastrukturo;

19.  poudarja, da bi morala biti pristna skupna zunanja energetska politika EU skladna s skupno zunanjo in varnostno politiko; v zvezi s tem poziva k zagotovitvi boljšega usklajevanja med podpredsednico/visoko predstavnico in ustreznimi komisarji, da bi okrepili celovitost zunanje politike EU na področju energetske varnosti; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi močnejši grozd pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice, v katerem bo imenovana tudi oseba, pristojna za usklajevanje teh politik;

20.  poziva Komisijo, naj ustanovi posvetovalno skupino na visoki ravni za energetsko varnost, zunanjo politiko in energetsko unijo, v kateri bodo dobro zastopani in udeleženi Evropski parlament ter družbeni deležniki, da bi razvili verodostojne dolgoročne scenarije glede povpraševanja in ponudbe ter sodelovanja z zunanjimi partnerji, predvsem na področju izgradnje zmogljivosti in izmenjave tehnologije na področju energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti ter odnosa med energijo in človekovimi pravicami;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi predlagane podvojitve zmogljivosti plinovoda Severni tok ter učinka take poteze na zanesljivost in raznovrstnost oskrbe z energijo in na načelo solidarnosti med državami članicami; v okviru tekočih tristranskih pogovorov med EU, Ukrajino in Rusijo poudarja, da je treba dolgoročno zagotoviti oskrbo Ukrajine z energijo in prenos energije skozi to državo;

22.   poudarja, da bi z izboljšanjem energetske učinkovitosti v EU zmanjšali tveganje odvisnosti in tako okrepili pogajalski položaj EU v zadevah, povezanih z energijo;

23.  poudarja potrebo po večji preglednosti sporazumov, povezanih z energijo, kar bi bilo mogoče doseči z okrepitvijo vloge Komisije pri pogajanjih o energiji med eno ali več državami članicami in tretjimi državami, zlasti z obvezno udeležbo Komisije kot opazovalke pri vseh pogajanjih, da bi se okrepil položaj posameznih držav članic proti dobavitelju iz tretje države, s katerim potekajo pogajanja, in bi se zmanjšala nevarnost zlorabe prevladujočega položaja enega od dobaviteljev; poleg tega opozarja, da bi morala Komisija izvajati predhodne in naknadne ocene in ob tem v celoti spoštovati poslovno občutljivost informacij ter sestaviti pozitivni in negativni seznam pogodbenih klavzul, kot so klavzula o prepovedi izvoza, klavzula o namembnosti, klavzula „vzemi ali plačaj“, naftna indeksacija cen plina ali klavzule, ki tretjim stranem prepovedujejo pogojevanje dobave energije s prednostnim dostopom do infrastrukture za prenos energije v EU; poudarja, da morajo države članice v skladu s členom 13(6)(a) Uredbe (EU) št. 994/2010, kadar sklenejo nov medvladni sporazum s tretjo državo, ki vpliva na razvoj plinske infrastrukture in oskrbe s plinom, o tem obvestiti Komisijo, da ji omogočijo izvedbo ocene položaja glede na zanesljivost oskrbe na ravni EU; poziva Komisijo, naj v pregled uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom vključijo stroge določbe glede naknadne ocene komercialnih pogodb o dobavi plina;

24.  poudarja, da bi morala biti Komisija obveščena o vseh prihodnjih medvladnih energetskih sporazumih z državami nečlanicami EU še pred podpisom v skladu s sklepom št. 994/2012/EU o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije, da bi se zagotovilo, da so ti sporazumi skladni z zakonodajo EU, zlasti s tretjim energetskim svežnjem, ter da ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe EU z energijo; poudarja, da mora razprava in posvetovanje o tem služiti kot orodje za krepitev pogajalske moči držav članic in podjetij ter da je pri tem treba v celoti spoštovati poslovno občutljive informacije; meni, da ta razprava in posvetovanje na noben način ne bi smela posegati v bistvo in vsebino sporazumov, temveč bi morala zagotoviti, da so skladni z vsem ustreznim pravom Unije in da so v najboljšem interesu podjetij in držav članic, ki jih zadevajo; poziva Komisijo, naj pregleda Sklep št. 994/2012/EU, da bi ustrezno okrepila mehanizem obveščanja in svojo vlogo;

25.  poziva Komisijo, naj pripravi osnutke predlog pogodbe in smernice z informativnim seznamom neprimernih klavzul, da ustvari referenčno gradivo, ki ga bodo pristojni organi in podjetja uporabljali pri svojih pogodbenih dejavnostih; poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje v mehanizmu za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi s tretjimi državami na področju energije, da bi se povečala preglednost in njihova pogajalska moč proti tretjim državam, s tem pa bi se evropskim potrošnikom zagotovila energija po ugodnejših cenah; poleg tega poziva Komisijo, naj še naprej objavlja četrtletne ocene pogodbenih pogojev, kot so povprečne cene uvoza;

26.  poudarja, da bi morale biti ključne značilnosti pogodb bolj pregledne in združene ter bi jih bilo treba redno sporočati pristojnim organom, da bi se zbrale vse potrebne informacije, ki jih lahko pristojni organi in podjetja uporabijo pri svojih prihodnjih pogajanjih, da je to nujno za zagotovitev enakih pogojev in okrepitev pogajalskega položaja podjetij EU v primerjavi z zunanjimi dobavitelji, seveda pa je treba pri tem zaščititi zaupnost občutljivih informacij; meni, da bi to pripomoglo k zagotovitvi prave konkurence v energetskih pogodbah, preprečevanju zlorab prevladujočega položaja tretjih držav in zagotovitvi skladnosti s konkurenčnim pravom EU;

27.  poziva Komisijo, naj pripravi konkretne ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, spremlja stopnjo raznovrstnosti uvoza in redno objavlja poročila o napredku v tem smislu;

28.  poudarja, da je bistveno povečati udeležbo evropske industrije in tehnologije v celotni verigi proizvodnje energije, ki zajema ne le surovine, temveč tudi proizvodnjo, rafiniranje, skladiščenje, prenos in distribucijo, saj gre za ključne elemente zmanjšanja odvisnosti EU od uvoza energije;

29.  meni, da je raznovrstnost mešanic energijskih virov držav članic, ki temeljijo na njihovih možnostih, okolju, geografski lokaciji, izkušnjah, znanju ter gospodarskih stroških in potrebah, ob hkratnem prispevanju k skupnim ciljem o energetski in podnebni strategiji in politikah, prednost za EU kot celoto, saj krepi njeno odpornost proti motnjam v oskrbi ter ji omogoča izbiro stroškovno optimalne energije, pa tudi razvoj različnih tehnologij, ki konkurirajo na trgu in tako znižujejo stroške energije; vseeno vztraja, da nacionalna raznolikost ne sme pomeniti ovire za enotni trg ter da morajo države članice v celoti spoštovati pravila o državni pomoči, oskrbeti za ustrezne naložbe v domačo infrastrukturo za prenos ter zagotoviti visoke ravni čezmejne povezanosti in odpornosti svojih nacionalnih energetskih sistemov, da bi uresničili cilje Unije glede zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskega trga;

30.  meni, da lahko Unija poveča zanesljivost oskrbe z energijo in zmanjša svojo odvisnost od posameznih dobaviteljev in goriv s povečanjem energetske učinkovitosti in z najboljšo izrabo evropskih virov energije v skladu s cilji EU glede zanesljivosti oskrbe z energijo, okoljskimi in podnebnimi cilji ter zakonodajo na področju zdravstvenega varstva in varnosti, pri čemer je treba upoštevati posebnosti držav članic, kar zadeva njihove mešanice energijskih virov, ter preprečiti nepotrebno upravno breme in spoštovati načelo sorazmernosti; poudarja načelo, da nobeno gorivo ali tehnologija, ki prispeva k zanesljivi oskrbi z energijo in k podnebnim ciljem, ne bi smelo biti diskriminirano;

31.  poziva Komisijo, naj spodbuja učinkovito uporabo vseh obstoječih sistemov financiranja EU, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, da bi pritegnili naložbe za ključne projekte energetske infrastrukture, raziskave in inovacije na področju energetske učinkovitosti, obnovljive vire energije in razvoj evropskih notranjih zmogljivosti ter da bi tako dosegli podnebne in energetske cilje za leto 2030, to pa naj poteka na podlagi analize stroškov in koristi ter po tehnološko nevtralnem pristopu, ki daje prednost internalizaciji zunanjih stroškov;

32.  poziva k hitri mobilizaciji virov za financiranje projektov skupnega interesa, da bi se izgradila potrebna infrastruktura in zagotovila nemotena in zanesljiva oskrba EU z energijo, ki ne bi bila pod vplivom kakršne koli oblike zunanjega političnega pritiska;

33.  poudarja, da bi moral Evropski sklad za strateške naložbe delovati kot mehanizem pretvorbe naložb v infrastrukturo v razred popolnoma likvidnih sredstev z obveznicami, ki jih je mogoče združevati in z njimi trgovati na evropskem in svetovnem trgu; poleg tega ugotavlja, da bi institucionalne vlagatelje, kot so zavarovalnice ali pokojninski skladi, ki se po naravi nagibajo k dolgoročnim naložbam v realna sredstva, pritegnili le standardizirani naložbeni proizvodi in dobra zasnova projektov, kar lahko zagotovi dobre poslovne priložnosti;

34.  poziva Komisijo in zlasti njen GD za trgovino, naj ohrani cilj, da bi bilo v čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) posebno poglavje namenjeno energiji, da bi se odpravile ameriške tarifne in netarifne trgovinske ovire ZDA za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in surovo nafto, ter da bi se odpravili neupravičeni protekcionistični ukrepi, kar bi lahko pripomoglo k ustvarjanju bolj konkurenčnega okolja za evropska podjetja, saj bi se zmanjšale razlike v stroških energije na obeh straneh Atlantika; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo to poglavje vsebovalo tudi določbe o krepitvi sodelovanja med programi raziskav na področju energetike, ki jih financirajo vlade EU in ZDA, zlasti pri ameriškem programu ARPA-E;

35.  poudarja, da bi se morala trgovinska politika EU zavzemati za večjo zanesljivost oskrbe z energijo v skladu s členom 194 PDEU, za diverzifikacijo evropske mešanice energijskih virov ter za zmanjšanje odvisnosti od uvoza od enega samega zunanjega dobavitelja ali ene točke dobave, hkrati pa bi morala spoštovati ustrezno ločitev pristojnosti, določeno v Pogodbi;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi strožji nadzor protikonkurenčnega ravnanja in protidampinške ukrepe, da bi evropske energetske sektorje zaščitila pred nepoštenim uvozom iz tretjih držav;

37.  obžaluje, da Svet zavlačuje z razpravami o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite, čeprav je Parlament izrazil močno podporo strožjim ukrepom proti nepoštenemu uvozu iz tretjih držav;

38.  poziva Svet, naj nadaljuje posodabljanje instrumentov trgovinske zaščite, da bi lahko evropski proizvodni sektorji, ki proizvajajo turbine, sončne panele, visokokakovostno jeklo in predvsem gradbene materiale, kar najbolj izkoristili energetski prehod;

39.  poudarja, da je v trgovinske sporazume pomembno vključiti določbe o tehnološkem sodelovanju in storitvah na področju energetske učinkovitosti in decentralizirane proizvodnje obnovljivih virov energije, vključno z vzdrževanjem in razvojem programske opreme; opozarja, da je razogljičenje skupni cilj EU in številnih partnerskih držav, regij in mest;

40.  poziva Komisijo, naj prek instrumentov mednarodne trgovine spodbuja države v razvoju k diverzifikaciji njihovih virov energije in spodbuja proizvodnjo sončne energije, predvsem v južnem sosedstvu EU;

41.  pozdravlja pogajanja o pobudi za okolju prijazno blago med EU in 13 drugimi članicami STO, ki obsega izdelke, storitve in tehnologije, ki prispevajo k zeleni rasti, varstvu okolja, podnebnim ukrepom in trajnostnemu razvoju, ter poziva k sklenitvi pogajanj do konca leta 2015 na ministrski konferenci STO v Nairobiju;

42.  poudarja, da morajo pogajanja o sporazumu o okoljskem blagu temeljiti na opredelitvi okoljskega blaga, ki bo skladna s politikami EU in ne bo v nasprotju z ukrepi za pomoč državam v razvoju, sprejetimi v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

43.  poziva Komisijo, naj si glede na trenutne in prihodnje dosežke na področju razvoja, inovacij in izdaje dovoljenj za sisteme električnih napeljav, kot so visokonapetostne energetske povezave, še naprej prizadeva za vzpostavitev sistema za izmenjavo energije med EU in ZDA, ki bo namenjen oblikovanju svetovnega omrežja za izmenjavo energije iz obnovljivih virov;

44.  poudarja, da bi morala biti okrepljena Energetska skupnost glavna os zunanje energetske politike EU, ter poziva Komisijo, naj predstavi konkretne predloge na podlagi poročila posvetovalne skupine na visoki ravni za reformo Energetske skupnosti;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dejavnosti Energetske skupnosti, zlasti na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti za večjo zanesljivost oskrbe z energijo, med drugim z boljšim izvajanjem in izvrševanjem prava EU, kot so cilji za leti 2020 in 2030, ter zlasti z boljšim upravljanjem, poenostavitvijo postopkov in boljšo uporabo orodij IKT za zmanjšanje upravnega bremena, okrepitev institucij, vključno z ustanovitvijo parlamentarne skupščine za Energetsko skupnost, ter z izvajanjem ključnih infrastrukturnih projektov, kot so čezmejni dvosmerni povezovalni vodi, da bi se zagotovila boljša povezanost z energetskim trgom EU in mehanizmi zanesljive oskrbe namesto zatekanja k vzpostavljanju nacionalnih trgov zmogljivosti, ki spodkopavajo učinkovitost notranjega energetskega trga;

46.  poudarja, da je treba okrepiti evro-sredozemsko sodelovanje pri plinu, električni energiji, energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije; poziva Komisijo, naj pospeši vzpostavitev evro-sredozemske plinske platforme;

Popolnoma povezan evropski energetski trg

47.  meni, da mora prihodnja energetska unija vzpostaviti prost pretok energije v vseh državah EU in Energetske skupnosti;

48.  poudarja, da mora biti steber prihodnje energetske unije popolnoma delujoč, medsebojno povezan notranji energetski trg, ki zagotavlja varno, zanesljivo, pravično porazdeljeno, socialno in okoljsko odgovorno, učinkovito, konkurenčno, ugodno in trajnostno oskrbo z energijo po popolnoma delujočih, zanesljivih in odpornih prenosnih omrežjih ter zmanjšanje povpraševanja po energiji, da bi podjetjem in potrošnikom v EU omogočili dostop do plina, električne energije, ogrevanja in hlajenja na kar najbolj trajnosten, učinkovit, demokratičen in stroškovno učinkovit način; zato meni, da bi se bilo treba zavzemati za nadaljnje širjenje obstoječih tržnih področij; meni, da je temeljnega pomena prednostno spodbujati vključevanje proizvajalcev–odjemalcev na trg in v omrežje EU; opozarja na velike pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo podeželska območja v vsej EU zaradi slabe energetske povezanosti;

49.  priznava, da zaenkrat v Evropi ni enotnega trga energije ter da taka razdrobljenost energetskih trgov v EU zelo škodi evropski konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo;

50.  spominja, da se energetski trgi od finančnih razlikujejo po stvarnem premoženju, zaradi česar se izloči sistemsko tveganje v energetskem sektorju; v zvezi s tem meni, da je treba finančno uredbo, ki zajema tudi energetski sektor, izvajati tako, da se ne izkrivi razvoj dobro delujočega notranjega energetskega trga;

51.  poudarja, da je treba za oceno dejanske energetske in stroškovne učinkovitosti upoštevati neposredne in zunanje stroške različnih energetskih virov ter učinek vseh vrst javnih ukrepov na njihov sorazmerni konkurenčni položaj;

52.  meni, da je treba tržne mehanizme dopolniti z oprijemljivimi in ambicioznimi mehanizmi zanesljive oskrbe in solidarnostnimi mehanizmi, kot so učinkovitejše krizno upravljanje na regionalni in evropski ravni, sprejetje ambicioznih ukrepov za varčevanje z energijo ter optimizirana uporaba infrastrukture za shranjevanje plina in utekočinjenega zemeljskega plina, v prvi vrsti za zanesljivo oskrbo na regionalni ravni, kar naj se zrcali v zakonodaji EU, vključno z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom, ki jo je treba čim prej pregledati;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dosledno izvajanje in izvrševanje obstoječe zakonodaje EU, ki se nanaša na državno pomoč, energijo, okolje in podnebje; zlasti poziva k oceni izvajanja tretjega energetskega svežnja in doseženih koristi za potrošnike; poziva k črtanju odstopanj iz tretjega energetskega svežnja ter k hitremu sprejetju in izvajanju kodeksov in smernic evropskega omrežja;

54.   poziva Komisijo, naj Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) dodeli večja finančna sredstva, ter poudarja, da bi bilo treba tej agenciji dovoliti dodatno zaposlovanje, da bi se ji omogočilo dosledno in učinkovito spremljanje energetskih trgov, s tem pa zagotovila celovitost in preglednost trgovanja z energijo in skladnost z uredbo o celovitosti in preglednosti energetskega trga, saj je to osnovni pogoj za pravilno delovanje notranjega energetskega trga EU; ugotavlja, da bi bilo treba okrepiti pristojnosti ACER-ja v odnosu do Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za zemeljski plin (ENTSO-G) ter drugih organov, ki delujejo primarno na ravni EU, saj bi se s tem zagotovilo, da bi ACER lahko izpolnjeval svoje naloge, določene v ustrezni zakonodaji EU, ter meni, da bi moral ACER sodelovati z združenji, ki predstavljajo operaterje distribucijskih omrežij, organizacije potrošnikov in druge skupine, ki zastopajo civilno družbo;

55.  znova poudarja pomen ločevanja lastništva, kakor je določeno v tretjem energetskem svežnju; poziva Komisijo, naj oceni, koliko nacionalni regulativni organi uveljavljajo pogoje, navedene v njenih mnenjih o certificiranju operaterjev prenosnih sistemov;

56.  obžaluje, da sta ENTSO-E in ENTSO-G preveč odvisna od proračunskih sredstev, ki jima jih dodelijo nacionalni operaterji prenosnih sistemov, kar ogroža njuno delovanje v vlogi evropskih akterjev;

57.  poziva Komisijo, naj jih strožje regulira ter naj zagotovi ostrejši nadzor elektroenergetskih borz in tržnih dejavnosti plinskih vozlišč;

58.  poudarja, da mora ves čas obstajati možnost izvoza plina in električne energije, da bi okrepili našo energetsko solidarnost v izrednih razmerah in odpornost na motnje v oskrbi; v zvezi s tem ugotavlja, da so omejitve v sedanjih čezmejnih prenosnih sistemih pogosto posledica odločitev nacionalnih operaterjev prenosnih sistemov; zato poziva ACER, naj v svojem letnem poročilu o spremljanju trga nameni več poudarka temu vprašanju;

59.  opozarja, da popolnoma delujoč notranji energetski trg ne bo dokončan, dokler bo elektroenergetski sistem katere koli države članice odvisen od operaterja iz tretje države, ter poudarja pomen in nujnost zagotovitve sinhronega delovanja baltskih držav z evropskimi celinskimi omrežji do leta 2025;

60.  poudarja, da nujno potrebujemo primerno zasnovan prihodnji model elektroenergetskega trga v EU, ki mora biti usmerjen v spodbujanje potrebnih naložb za zagotovitev dolgoročne oskrbe ter v bolj tržno in z vidika varnosti omrežja optimizirano vključevanje obnovljivih virov energije, pri tem pa je treba v celoti upoštevati spremenljivo naravo oskrbe z energijo in povpraševanja, vključno z intenzivnejšim uvajanjem mikroproizvodnje in tehnologije prilagajanja odjema ter naraščajočim deležem obnovljivih virov energije; v zvezi s tem opozarja na potrebo po skupnih standardih za pametna omrežja, ki so ključni element pri zagotavljanju stabilne oskrbe in prostega čezmejnega pretoka energije ter tako prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo; poleg tega poudarja, da lahko razvoj pametnejših energetskih omrežij in novih zmogljivosti za shranjevanje energije prispeva k večjemu deležu obnovljivih virov energije na evropski ravni in k zagotovitvi, da se ustrezna infrastruktura razvija v povezavi z regionalnimi vozlišči za obnovljive vire energije;

61.  poziva države članice in Komisijo, pa tudi pogodbenice Energetske skupnosti in njen sekretariat, naj svoja prizadevanja osredotočijo na pospeševanje projektov skupnega interesa in projektov v interesu Energetske skupnosti, da bi uresničili vseevropsko elektroenergetsko in plinsko omrežje z zmogljivostjo za prenos električne energije in plina v vse države EU iz več virov; meni, da mora biti elektroenergetsko omrežje sposobno preusmeriti električno energijo od območij s presežkom na območja primanjkljaja ter tako omogočiti takojšnje odzivanje trga na nezadostno oskrbo povsod, kjer se ta pojavi, izravnavanje dnevnih in sezonskih ciklov, vključevanje obnovljivih virov energije, zagotavljanje zanesljive oskrbe in spodbujanje evropskega energetskega trga; meni, da bi bilo treba predvideti pospešitev postopka odobritve in izdaje dovoljenj za projekte ter spodbujanje posodabljanja obstoječih vodov; poleg tega poudarja, da morajo biti taka prizadevanja osredotočena zlasti na reševanje težav, ki nastajajo zaradi t. i. energetskih otokov;

62.  pozdravlja svojo resolucijo z dne 15. decembra 2015 o doseganju cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020;

63.  znova izraža zavezanost uresničitvi cilja 10 %čezmejne povezanosti, da bi dokončali notranji energetski trg v EU, ter pozdravlja predlog Evropskega sveta o določitvi minimalne ravni povezanosti elektroenergetskega omrežja med državami članicami pri 15 % do leta 2030; priznava pomen doseganja kvantitativnega cilja čezmejne povezanosti z zagotovitvijo razpoložljivosti obstoječe nacionalne in čezmejne infrastrukture, da bi se zagotovila učinkovita uporaba evropskih energetskih virov in večja zanesljivost oskrbe z energijo;

64.  poudarja pomen zagotovitve dobrega, stabilnega in predvidljivega regulativnega okvira, ki bo omogočil dolgoročne zaveze in ki je nujen za uresničitev novih naložb v energetsko infrastrukturo; poziva Komisijo, naj skrajša čas za uvrstitev projektov med projekte skupnega interesa; poudarja, da je treba uvajanje pametnih distribucijskih omrežij spodbujati s pospešitvijo postopkov za pridobitev dovoljenj ter s politično podporo in prilagojenimi regulativnimi okviri za operaterje omrežij, ki upoštevajo spremenljive potrebe po naložbah ter spodbujajo naložbe v IKT in avtomatizacijo enako kot naložbe v razširitev običajnih omrežij;

65.  poudarja, da bi morala energetska unija prispevati tudi k t. i. uniji energetskih naložb ter tako zagotoviti, da bodo zasebni in javni vlagatelji v prihodnjih letih prispevali več kot bilijon evrov naložb, potrebnih za oživitev evropskega gospodarstva; opozarja, da bi morala taka unija energetskih naložb zagotoviti priložnosti tako za velike vlagatelje kot posamezne potrošnike in državljane; opozarja, da je varnost za vlagatelje ključna za vzpostavitev okolja, ki spodbuja in najbolje izkorišča zasebne finančne naložbe; vztraja, da je stabilen okvir mogoče doseči le s trdnim sistemom upravljanja, ki zagotavlja enake konkurenčne pogoje in stabilne regulativne razmere ter ugodno vpliva na zaupanje v zasebnem sektorju;

66.  poudarja, da bo uresničitev projektov strateške infrastrukture prispevala k srednjeročnim in dolgoročnim vidikom energetske varnosti in bo v celoti skladna z dolgoročnimi zavezami EU na področju dekarbonizacije ter njeno okoljsko in drugo zakonodajo s tega področja;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj naložbe v plinske in električne povezovalne vode manjšega obsega, ki povezujejo sosednje regije, jemljejo enako resno kot naložbe v večje projekte skupnega interesa; poziva Komisijo in države članice, naj pri gradnji teh povezovalnih vodov tesno sodelujejo z regionalnimi oblastmi;

68.  opozarja, da je pomembno povezati načrtovanje povpraševanja in ponudbe energije na ravni notranjega energetskega trga EU, pri čemer bi bilo treba dati prednost zmanjšanju povpraševanja in decentraliziranim rešitvam, da bi dosegli stroškovno optimalno zanesljivost oskrbe in preprečili nepotrebne ali prevelike naložbe v infrastrukturo in nasedle stroške;

69.  meni, da bi morale Komisija in države članice razmisliti o posebnih pobudah za spodbujanje naložb operaterjev distribucijskih sistemov, vključno s finančnimi instrumenti, saj so naložbene potrebe ostarelega in neustreznega distribucijskega omrežja velike, pa tudi zato, ker je večina obnovljivih virov energije priključena na ravni distribucijskega omrežja, močno priporoča, da države članice take naložbe obravnavajo prednostno;

70.  poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava porabiti 315 milijard EUR vreden naložbeni načrt, skupaj z drugimi obstoječimi sredstvi, da bi kar najbolj povečala učinek vzvoda Evropskega sklada za strateške naložbe ter da bi financirala infrastrukturo in projekte, potrebne za dokončanje energetske unije;

71.  meni, da je okrepljeno regionalno sodelovanje in usklajevanje politik nujen korak na poti k širšemu povezovanju vseevropskega energetskega trga; zato podpira regionalne pristope, tako med državami članicami kot s pogodbenicami Energetske skupnosti, da bi se zagotovila zanesljiva oskrba in pospešilo povezovanje trga, med drugim z nadaljnjim razvojem regionalnih vozlišč za povečanje likvidnosti trga, zlasti v srednje- in vzhodnoevropski regiji; poudarja, da bi lahko taki mehanizmi sodelovanja poenostavili politično sodelovanje in sodelovanje na energetskem trgu ter spodbudili skupne odločitve o nujnih naložbah v plinsko infrastrukturo v regijah; meni, da bi lahko v sodelovanju razvijali znanje in pridobivali informacije o vprašanjih, kot so zmogljivosti shranjevanja energije ter postopki javnega naročanja za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne vode; priznava pomembno vlogo elektroenergetskih borz pri spodbujanju likvidnega, preglednega in varnega trgovanja z energijo; poudarja potencial čezmejnih projektov, ki lahko zaradi svojega značaja delujejo kot vzvod za vseevropske rešitve;

72.  podpira vključevanje energetskih sistemov držav kandidatk in potencialnih kandidatk po regionalnem pristopu v okviru prihodnje evropske energetske unije;

73.  poudarja, da lahko večje regionalno sodelovanje pripomore k večji zanesljivosti oskrbe z energijo, izboljša načrtovanje infrastrukture, zagotovi stroškovno optimalno vključevanje obnovljivih virov energije in zniža stroške za potrošnike;

74.  je zadovoljen s pomenom, ki ga Komisijo pripisuje večjemu regionalnemu sodelovanju; poziva Komisijo, naj preuči in določi, katera stopnja sodelovanja na elektroenergetskem in plinskem omrežju (in trgu) je najboljša; poudarja, da lahko v nekaterih primerih države članice same najbolje ocenijo, kaj je potrebno na njihovem ozemlju, spet drugod pa ima sodelovanje, ki ga usmerja EU, jasno dodano vrednost; vseeno poudarja, da je bilo v nekaterih primerih ugotovljeno, da so skupine držav članic pri skupnih izzivih hitreje dosegle rezultate z daljnosežnim sodelovanjem na regionalni ravni, tak primer je petstranski energetski forum; se strinja s Komisijo, da lahko obstoječe regionalne ureditve služijo kot zgled za celotno EU;

75.  poziva Komisijo, naj predstavi predlog za makroregionalno strukturo upravljanja tržnega sodelovanja, v kateri bodo imeli svojo vlogo tudi Evropski parlament in nacionalni parlamenti; opozarja, da bi moralo tako regionalno upravljanje temeljiti na subjektih, ki so že prisotni na danem geografskem območju in trgu, s čimer bi dosegli največjo optimizacijo stroškov, zlasti v naslednjih primerih: i) načrt povezovanja baltskega energetskega trga (BEMIP); ii) pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi; iii) razširjeni petstranski forum; iv) pobuda za omrežje v Severnem morju; poudarja, da bi bilo treba v zvezi s tem okrepiti vlogo ACER-ja;

76.  poziva Komisijo, naj izvede študije o optimizaciji stroškov, v katerih naj oceni in izračuna koristi regionalnega sodelovanja v navedenih regijah; meni, da bi morale Komisija in države članice, ki jih to zadeva, skupaj pripraviti in izvajati načrte za vzpostavitev teh makroregij;

77.  poziva komisijo, naj spodbuja in podpira projekte regionalnega sodelovanja med operaterji distribucijskih omrežij za električno energijo in plin, ki so bistveni za zagotavljanje varne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo, in sicer naj omogoči pomoč za lokalni proizvodnji energije (zlasti iz obnovljivih virov) ter za uvajanje tehnoloških sprememb (pametna omrežja, pametni števci itd.) in z novimi vrstami proizvodnje in porabe (npr. električna vozila);

78.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjave mnenj o energetskih projektih med ozemeljskimi enotami v Evropi (regijami, lokalnimi oblastmi, mesti itd.) za obveščanje in povezovanje izvoljenih predstavnikov in splošne javnosti;

79.  poziva k razvoju dobro povezanih in konkurenčnih regionalnih trgov električne energije in plina, ki bi pokrivali vse dele Unije in zagotavljali ustreznost in prožnost energetskega sistema; zahteva, naj Komisija odločno in pregledno ukrepa proti vsem primerom protekcionizma, protikonkurenčnega ravnanja ter oviram za vstop na trg in izstop z njega; poudarja pomen zagotavljanja stabilnih nacionalnih regulativnih okvirov, odpravljanja upravnih ovir in pospeševanja nacionalnih upravnih postopkov, tudi za to, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje za projekte, ki se bodo opirali na državljane;

80.  poudarja, da so za uspešno uravnoteženje notranjega trga sicer potrebne naložbe v povezovalne vode, vendar je treba vlagati med drugim tudi v nacionalna omrežja, elektrarne na fosilna goriva, opremljene s tehnologijo zajema ogljika, nove jedrske elektrarne (v tistih državah članicah, ki jih želijo) kot ključen vir nizkoogljične pasovne električne energije, zmogljivosti shranjevanja (kot so terminali za utekočinjeni zemeljski plin), pametna omrežja in prožno proizvodnjo, da bi omogočili bolj razpršeno proizvodnjo z večjo uporabo obnovljivih virov;

81.  poudarja potrebo po vzpostavitvi zakonodajnega okvira, ki krepi položaj potrošnikov in jim omogoča dejavno udeležbo na trgu kot vlagatelji, proizvajalci in deležniki, in sicer z razvojem dinamičnega oblikovanja cen in z odprtjem trgov za vire na strani ponudbe in povpraševanja; opozarja, da je udeležbo državljanov mogoče okrepiti, med drugim: s finančno udeležbo potrošnikov; z energetskimi zadrugami in mikroproizvodnjo in shranjevanjem; z lastno porabo; z decentralizacijo oskrbe z energijo; z uvedbo pametnih omrežij v energetskih sistemih, vključno s pametnimi števci; z boljšim sodelovanjem na maloprodajnih trgih; s popolno preglednostjo; s prožnostjo cen in izbire za potrošnike;

82.  poudarja, da bi morali biti proizvajalci-odjemalci, ki omrežju zagotavljajo zmogljivosti shranjevanja, nagrajeni ter da bi jih bilo treba spodbujati k uporabi zelene energije, ki jo proizvedejo sami, namesto da se jih kaznuje; poudarja, da bi lahko take pobude prispevale k bolj konkurenčnemu in dobro delujočemu notranjemu energetskemu trgu, le-ta pa bi lahko pripomogel k večji odpornosti lokalnih skupnosti, ustvarjanju lokalnih delovnih mest in blaginje, splošni pocenitvi energije za odjemalce in reševanju resnih socialnih problemov, kot so energetska revščina in ranljivi potrošniki; poziva Komisijo, naj za boj proti energetski revščini zbere ocene učinka in najboljše primere ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni, ter naj zagotovi, da bo take primere dobre prakse centralno vodil in spodbujal posebni evropski organ; poudarja, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev varstva podatkov potrošnikov, ki so neposredno udeleženi na trgu;

83.  poziva Komisijo in države članice, naj s politikami, ki odpravljajo obstoječe ovire in pripomorejo k preoblikovanju trga, spodbujajo nadaljnji razvoj in širjenje lokalnih in regionalnih obnovljivih virov energije ter lokalnih in regionalnih distribucijskih omrežij ter omrežij za ogrevanje na daljavo; poziva Komisijo, naj predlaga smernice za lastno porabo energije, da bi spodbujala njeno uporabo in zavarovala pravice potrošnikov;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo lastno porabo in mikroproizvodnjo s shemami za obnovljive vire energije, namenjenimi najranljivejšim odjemalcem;

85.  poziva Komisijo, naj v energetsko politiko EU vključi lokalne akterje ter poda predlog za vzpostavitev decentraliziranih služb za svetovanje in gradnjo zmogljivosti, katerih naloga bo opremljanje in podpora lokalnim organom, da bodo v pogovorih s ponudniki energije enakovreden partner, ter podpora razvoju lokalne proizvodnje energije prek zadrug, lokalnih podjetij in občinskih organov;

86.  poudarja, da je treba opredeliti najboljše primere lokalne prakse in spodbujati njihovo razširjanje po vsej Uniji, izboljšati usklajevanje med lokalnimi ukrepi in evropskimi politikami ter vložiti napore v reševanje vprašanj, ki zadevajo lokalno sprejemanje energetskih projektov; predlaga vzpostavitev evropskega foruma za energetsko unijo;

87.  meni, da bi morali imeti vsi potrošniki v EU enake koristi enotnega plinskega in elektroenergetskega trga; v tem smislu poudarja, da ne smemo več dopuščati sedanjih cenovnih razlik med nacionalnimi trgi, ki so posledica slabe povezanosti trgov in nezadostnih čezmejnih povezav; odločno poziva Komisijo, naj hitro predlaga ukrepe za večjo konvergenco cen in povezanost trgov v vsej Uniji;

88.  poudarja, da ima povezovanje trgov pozitiven vpliv na veleprodajne cene in navsezadnje na maloprodajne cene v elektroenergetskem sektorju; meni, da je treba pri pregledu zasnove elektroenergetskega trga bolj povezati veleprodajni in maloprodajni trg, prispevati k odpravljanju ovir na maloprodajnih in veleprodajnih trgih ter odjemalcem zagotoviti izbiro med dobavitelji energije;

89.  meni, da bi bilo treba v okviru pregleda maloprodajnih energetskih trgov resno preučiti dodatne ukrepe za varstvo potrošnikov, kot so spodbujanje in promocija sistemov kolektivnih prehodov, zahteva, da računi za energijo vsebujejo primerjavo s konkurenco na podlagi vzorcev porabe, zahteva, da ponudniki potrošnikom samodejno ponudijo najboljšo tarifo, ki je na voljo, ter zagotavljanje omejenega, enostavno primerljivega sklopa standardiziranih tarif;

90.  poziva Komisijo, naj v načrtu za postopno odpravo reguliranih cen ohrani možnost regulacije cen in standardizacije tarifnih struktur, da bi se lahko omejilo monopolne rente ali nepričakovane dobičke, ki povzročajo motnje na trgu, ter s tem zaščitilo ranljive potrošnike ali olajšalo primerjavo tarif s konkurenčnimi dobavitelji;

91.  poziva komisijo, naj spremlja razvoj končnih cen energije v Evropi, vključno z dajatvami, pristojbinami, subvencijami in drugimi skritimi stroški, da bi opredelili ukrepe, ki bi lahko pripomogli k znižanju teh cen;

Energetska učinkovitost kot prispevek k zmanjšanju povpraševanja po energiji

92.  spominja na resolucije Parlamenta z dne 5. februarja 2014, 26. novembra 2014 in 14. oktobra 2015, v katerih je pozval k določitvi treh zavezujočih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030, zlasti cilja o 40-odstotnem izboljšanju energetske učinkovitosti; poudarja, da bi moral biti cilj EU o energetski učinkovitosti po letu 2020 zavezujoč in da bi ga bilo treba uresničevati z določitvijo ciljev za posamezne države; poziva Komisijo, naj pripravi različne scenarije energetske učinkovitosti za leto 2030, vključno s 40-odstotnim izboljšanjem, ki ga je kot cilj določil Parlament; poziva Svet, ki je pozval k določitvi vseevropskega cilja vsaj 27 %, naj svoj cilj popravi in ga zastavi višje v skladu s ciljem, ki ga je sprejel Parlament;

93.  ugotavlja, da lahko ambiciozne in izvedljive izboljšave na področju energetske učinkovitosti, katerih namen je kohezija, solidarnost in stroškovna učinkovitost, okrepijo energetsko varnost in konkurenčnost, ustvarijo delovna mesta in rast ter ohranijo nizke stroške za potrošnika, da bi preprečili energijsko revščino in izpolnili podnebne in energetske cilje;

94.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“; ugotavlja, da je energetska učinkovitost po podatkih Mednarodne agencije za energijo „prvo gorivo“ z največjo donosnostjo naložb med vsemi energetskimi viri; poudarja, da je povečanje energetske učinkovitosti, zlasti v obliki zmanjšanja izgub energije pri stavbah, bistvenega pomena za zmanjšanje uvoza energije v EU iz tretjih držav, saj se 61 % plina, uvoženega v Evropsko unijo, uporablja v stavbah, predvsem za ogrevanje; v zvezi s tem poziva, naj se projekti energetske učinkovitosti in infrastrukturni projekti obravnavajo kot ključne naložbe, ki so tako pomembne kot naložbe v zmogljivost nove generacije;

95.  poudarja, da se s povečanjem energetske učinkovitosti pomembno znižujejo računi za energijo za gospodinjstva in industrijo ter se zmanjšuje odvisnost EU od uvoza iz tretjih držav; poudarja, da je mogoče z ukrepi za energetsko učinkovitost do leta 2020 ustvariti dva milijona delovnih mest, zlasti v stavbnem sektorju, ki predstavlja 40 % skupnega povpraševanja EU po energiji; poudarja, da povečanje energetske učinkovitosti dopolnjuje diverzifikacijo oskrbe z energijo;

96.  poziva Komisijo, naj odkrije in odpravi preostale ovire za izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti ter oblikuje pristen trg energetske učinkovitosti, da bi spodbudili prenos primerov najboljše prakse in zagotovili razpoložljivost proizvodov in rešitev po vsej EU s ciljem, da bi zgradili pravi enotni trg proizvodov in storitev na področju energetske učinkovitosti;

97.  poudarja, da je treba povečati obseg in hitrost obnove stavb ter uporabo trajnostnih virov energije pri ogrevanju in hlajenju, in sicer s pravimi pobudami, da bi zmanjšali povpraševanje po energiji; priporoča nadaljnje dvigovanje standardov energetske učinkovitosti za stavbe, ob upoštevanju in spodbujanju tehničnih inovacij, predvsem za uporabo pri informacijskem modeliranju stavb in simulacijah učinkov življenjskega kroga gradbenih proizvodov v javnih naročilih; priporoča tudi, naj se še naprej podpira gradnja stavb s skoraj nično porabo energije, saj je to še en pomemben korak za zagotavljanje energetske neodvisnosti ter trajnostnega in zanesljivega energetskega sistema;

98.  poudarja, da je treba pri razpravi o energetski učinkovitosti v EU priznati in upoštevati dosedanje naložbe industrije v izboljšanje energetske učinkovitosti;

99.  meni, da morajo oblikovalci politik industriji poslati jasen signal, da bo zagotovila potrebne naložbe v doseganje energetskih ciljev EU; zato poudarja potrebo po ambicioznih ciljih in regulativnem okviru, ki bo spodbujal inovacije brez nepotrebnih novih upravnih bremen, da bi kar najbolje spodbujali energetsko učinkovitost v nacionalnem kontekstu;

100.  meni, da mora biti cilj energijske učinkovitosti usklajen z energetskimi in podnebnimi cilji ter prispevati k večji konkurenčnosti gospodarstva EU v primerjavi z njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

101.  poudarja, da je treba opraviti revizijo veljavne zakonodaje o energetski učinkovitosti, vključno z direktivo o energetski učinkovitosti stavb in direktivo o energetski učinkovitosti, obenem pa morajo države članice to zakonodajo ustrezno izvajati, da bi olajšali doseganje nacionalnih ciljev in dopolnili že uvedene nacionalne politike, ki se izvajajo v okviru podnebnega in energetskega okvira do leta 2020; poziva Komisijo, naj pregleda zakonodajo EU o energetski učinkovitosti, kot je določeno v Prilogi k okvirni strategiji o energetski uniji;

102.  poudarja pomen energijske nalepke EU za okrepitev vloge potrošnikov in zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih informacij potrošnikom o energetski učinkovitosti izdelkov; poudarja potrebo po reviziji te nalepke, da bi potrošnikom dodatno olajšali, da izberejo energetsko učinkovite izdelke,in spodbudili proizvodnjo takih izdelkov;

103.  poudarja uspeh in nadaljnji potencial okoljsko primerne zasnove v smislu izboljšanja energetske učinkovitosti in porabe energije pri izdelkih ter s tem zniževanja energetskih stroškov gospodinjstev in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje izvedbene ukrepe, pri čemer naj upošteva širšo agendo o učinkovitosti virov, in naj revidira obstoječe ukrepe, da bo zagotovila njihovo ustreznost;

104.  priznava bistveno vlogo lokalnih organov, podjetij in državljanov pri zagotavljanju energetske neodvisnosti, in sicer s povečanjem energetske učinkovitosti prek: boljšega urbanističnega načrtovanja; razvoja internetnih tehnologij in tehnologij IKT, povezanih z energijo; vzpostavitve inteligentnih energetskih omrežij, uravnavanja odjema, kogeneracije, infrastrukture za alternativna goriva in uporabe toplotnih črpalk; lastne porabe; in vzpostavitve, posodobitve in širitve sistemov daljinskega ogrevanja in ohlajevanja; poudarja, da je treba spodbujati državljanske pobude, kot so projekti zadrug in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, okrepiti povezavo med državljani in podjetji za energetske storitve, spodbujati uporabo aktivnejših in trajnostnih načinov potovanja, razvijati in izvajati rešitve za pametna mesta, graditi dolgoročno uporabno infrastrukturo za distribucijo, ki bo podprla okoljsko mobilnost v mestih, ter spodbujati obnovo in izolacijo stavb, tudi s homogeno izolacijo; predlaga, naj se vsi partnerji upravljanja na več ravneh povežejo v okviru operativnega vmesnika, pri čemer naj dejavno sodeluje konvencija županov;

105.  meni, da je daleč najpomembneje razviti instrumente, orodja in inovativne modele financiranja, da bi sprostili javna sredstva in pritegnili zasebno financiranje na lokalni, nacionalni, regionalni in evropski ravni, s katerimi bi podprli naložbe v ključne sektorje energetske učinkovitosti, kot je obnova stavb, obenem pa upoštevali posebnosti dolgoročnih naložb; poudarja vlogo, ki jo imata pri tem Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropski sklad za strateške naložbe (ki ga upravlja Evropska investicijska banka) ter vztraja, da je treba v celoti vključiti nacionalne spodbujevalne banke; priznava, da mora te instrumente spremljati namenska tehnična pomoč; poudarja, da je treba zagotoviti stroškovno in energetsko učinkovitost sistemov v javnih stavbah; poziva Komisijo, naj te elemente upošteva pri oblikovanju pobude o pametnem financiranju za pametne stavbe;

106.  meni, da bi bilo treba različne evropske sklade, iz katerih se financirajo izboljšave energetske učinkovitosti, bolje usmeriti ter ta sredstva prednostno nameniti za izboljšave ranljivih odjemalcev z nižjimi prihodki in za reševanje problema ločenih spodbud za lastnike stavb in najemnike ali za več lastnikov;

107.  poziva Komisijo, naj ob posvetovanju z ustreznimi industrijskimi panogami ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi deležniki opredeli primere najboljše prakse za financiranje energijske učinkovitosti po vsej EU in v tujini ter nato vključi mehanizme financiranja in inovativne finančne mehanizme v Evropsko banko za obnovo in razvoj, Evropsko investicijsko banko in druge sklade EU;

108.  poudarja, da je razvoj nove kulture na področju energije bistvenega pomena za doseganje ciljev energetske učinkovitosti in podnebnih sprememb; poziva države članice, naj mlajšo generacijo osveščajo prek ustreznih izobraževalnih modulov v šolah, da bi se izoblikovali novi vedenjski vzorci glede porabe energije;

Trajnostnemu gospodarstvu naproti

109.  opozarja, da dogovor o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, dosežen v Evropskem svetu oktobra 2014, vsebuje zavezo o vsaj 40 % zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, ki je osnova za razvoj brezogljične razsežnosti energetske unije; ugotavlja, da je ta sklep tudi najambicioznejši prispevek k mednarodnim podnebnim pogajanjem s ciljem, da bi decembra 2015 v Parizu na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah dosegli zavezujoč sporazum o podnebju;

110.  poudarja, da je treba v okviru 21. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah doseči celovit, ambiciozen in zavezujoč sporazum, ki bo vseboval trdna zagotovila glede omejitve povišanja povprečne svetovne temperature na največ 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi, ter svetoven, robusten in skupen sistem za preglednost in odgovornost, ki bo vključeval spremljanje, obveznost poročanja ter učinkovit in uspešen sistem skladnosti; meni, da bi moral mednarodni podnebni režim za obdobje po letu 2020 vključevati določbe, ki bodo omogočale večjo ambicioznost, podprle stroškovno učinkovita prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in zagotovile priložnosti za varovanje okoljske skladnosti in trajnostnega razvoja; poudarja, da se morajo največji svetovni onesnaževalci resno zavezati zmanjšanju emisij; poudarja osrednjo vlogo, ki jo bo imela diplomacija EU na področju podnebja in energije;

111.  opozarja, da omejitev povečanja globalne temperature na povprečno 2 °C ne zagotavlja, da se bomo izognili znatnim negativnim podnebnim učinkom; poudarja, da je treba do leta 2050 ali kmalu zatem odpraviti globalne emisije ogljika, če želimo na področju emisij ohraniti svet na stroškovno učinkoviti poti s ciljem pod 2 °C;

112.  meni, da je za energetsko unijo, če upoštevamo stroške energije, bistven razvoj obnovljivih virov energije; poudarja ključno vlogo teh virov v EU pri zagotavljanju energetske varnosti ter politične in gospodarske neodvisnosti, saj zmanjšujejo potrebo po uvozu energije; poudarja njihovo osrednjo vlogo pri izboljšanju kakovosti zraka ter ustvarjanju delovnih mest in rasti; meni, da ti viri energije zagotavljajo zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo energijo in imajo pomembno vlogo pri prizadevanjih Evrope, da zavzame vodilni položaj v zelenem gospodarstvu in pri razvoju novih industrij in tehnologij; v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti aktualni trg z električno energijo zasnovan bolj dinamično in prožno, da bi lahko nanj vključili nestalne vire energije; opozarja na dejstvo, da so se v zadnjih letih stroški proizvodnje energije iz obnovljivih virov precej zmanjšali; poudarja pomen razvoja čezmejne infrastrukture ter krepitve raziskav in inovacij pri razvoju pametnejših energetskih omrežij in novih rešitev za shranjevanje energije, pa tudi tehnologij prožne proizvodnje energije za vključevanje obnovljivih virov;

113.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo Evropsko unijo popeljala na prvo mesto na področju obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, naj v ta namen predstavi operativno in izvedljivo strategijo; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo preglednost, skladnost, stabilnost in kontinuiteto regulativnih okvirov za obnovljive vire energije ter naj ne spreminjajo ekonomskih naložbenih pogojev, da bodo okrepile zaupanje vlagateljev in prispevale k stroškovno učinkovitemu uvajanju obnovljivih virov energije v vsej EU; poudarja, da je treba bolje usklajevati podporne sheme v skladu s smernicami Evropske komisije o oblikovanju podpornih shem za obnovljive vire energije, da bi preprečili morebitno izkrivljanje trga in ohranili dejansko podporo za obnovljive vire energije; poudarja, da so pravi tržni pogoji za naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in pametno infrastrukturo bistvenega pomena za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; poudarja, da bi morala energetska unija optimizirati tržne instrumente za spodbujanje evropskih nizkoogljičnih virov energije in na ta način zagotoviti, da bo energetski prehod kar najbolj stroškovno učinkovit in okolju prijazen;

114.  poudarja, da mora EU v okviru spremembe naših energetskih sistemov zagotoviti enake notranje konkurenčne pogoje glede sistemov nacionalnih subvencij in državne pomoči, ki ne bodo nepošteno krepili prevladujočega položaja nekaterih tehnologij ali izvajalcev dejavnosti ; v zvezi s tem pozdravlja poročilo Komisije z dne 10. oktobra 2014 o subvencijah in stroških energije v EU ter poziva Komisijo, naj to poročilo letno posodablja, da bi bolje opredelila sektorje in področja, ki potrebujejo dodatna sredstva, ter sektorje, ki se zaradi subvencij soočajo z izkrivljanjem trga;

115.  poudarja potrebo po ukinitvi okolju škodljivih subvencij, ki jih je nujno treba identificirati in postopoma odpraviti, saj so potrata skromnih javnih sredstev in se najprej uporabljajo za podporo onesnažujočim praksam, potem pa za popravilo škode;

116.  poudarja, da prehod na konkurenčno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo nudi bistvene priložnosti v smislu novih delovnih mest, inovacij, rasti in nižjih računov za energijo za podjetja in gospodinjstva; vendar priznava, da je mogoče te priložnosti izkoristiti le s tesnim sodelovanjem Komisije, držav članic, lokalnih in regionalnih organov, državljanov in industrije, ki bi kar najbolj povečalo učinkovitost pobud in regulativnih okvirov; ugotavlja, da ustrezno upravljano razogljičenje ne bi smelo povzročiti višjih stroškov energije, energetske revščine, deindustrializacije evropskega gospodarstva ali večje brezposelnosti; zato vztraja pri aktivnem vključevanju socialnih partnerjev v obravnavanje socialnega učinka prehoda na trajnostno energetsko unijo; poudarja, da EU potrebuje tržne in tehnološko nevtralne politike za vso EU, pri katerih se bodo upoštevali vsa ustrezna zakonodaja in pomembni cilji EU ter se bodo ti cilje izpolnjevali s kar najnižjimi stroški za družbo;

117.  opozarja, da mora imeti fotovoltaična industrija osrednje mesto v evropski industrijski politiki, da bi zadovoljili potrebe rastočega svetovnega trga v razmerah, ko se dandanes večina fotovoltaičnih celic in modulov proizvede zunaj Evropske unije, pretežno na Kitajskem; poudarja, da mora biti EU v celoti udeležena v novem naložbenem ciklu, da bi ohranila svoj vodilni položaj na področju raziskav in razvoja, strojništva in na nekaterih drugih področjih, kot so pretvorniki in uravnavanje sistemov, ter da bi znova postala vodilna pri proizvodnji opreme (celice in moduli); meni, da bi morala EU zastaviti tak cilj, da bo lahko do leta 2020 vsaj 20 % svojega trga zalagala s celicami in moduli, proizvedenimi doma;

118.  priznava koristi povečanja deleža energije iz obnovljivih virov na trgu ogrevanja, zlasti v stavbah; poudarja, da termalna infrastruktura in shranjevanje zaradi večje prožnosti omogočata povezovanje nestalnih obnovljivih virov energije, in sicer s shranjevanjem energije v obliki; ponovno poudarja, da je mogoče povečati energetsko varnost z razvojem omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so idealno sredstvo za integracijo trajnostnega ogrevanja v mestih v velikem obsegu, saj lahko istočasno zagotavljajo toploto iz različnih virov in niso odvisna zgolj od enega samega vira;

119.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice pri novih in prenovljenih stavbah zahtevale minimalne ravni energije iz obnovljivih virov ter da se bodo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov uporabljali hitri upravni postopki in postopki povezovanja v omrežje, zlasti pri izvrševanju členov 13(4) in 13(1)(f) Direktive 2009/28/ES in člena 7(3) Direktive 2009/72/ES; poziva Komisijo, naj v okviru revizije veljavne zakonodaje s tega področja poveča število stavb, opremljenih s sistemi za energijo iz obnovljivih virov, naj za male projekte na področju te energije zahteva upravne postopke, kjer se da vse urediti na enem mestu, in enostavne postopke priglasitve za vgradnjo naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov izključno za lastno porabo ter naj vzpostavi okvir za inovativne ureditve za priključitev v omrežje in za trgovanje z omrežnimi storitvami na ravni distribucijskega omrežja;

120.  poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU za ogrevanje in hlajenje, v kateri bodo opredeljeni vsi ukrepi in sinergije, potrebne v stanovanjskem, komercialnem in industrijskem sektorju za zmanjšanje te odvisnosti, in ki bo hkrati prispevala k energetskim in podnebnim ciljem EU, dosegla prihranke energije, okrepila konkurenčnost evropskega gospodarstva, spodbudila rast in ustvarjanje delovnih mest in spodbudila sistemske inovacije; poudarja, da bi morala ta strategija za ogrevanje in hlajenje obravnavati vseh pet razsežnosti energetske unije;

121.  poudarja, da je vodna energija pomemben, domač, obnovljiv in varen vir energije, ki predstavlja 11 % vse evropske proizvodnje električne energije; poudarja, da bo zato vodna energija še naprej imela pomembno vlogo pri proizvodnji in skladiščenju električne energije in bo ogromno prispevala k razogljičenju evropskega gospodarstva in zmanjšanju odvisnosti EU od zunanjih virov energije;

122.  poziva, naj se poseben poudarek nameni morskim obnovljivim virom energije, v skladu s sporočilom Komisije o modrem gospodarstvu, kot panogo z velikim potencialom, ki pa ni tako uveljavljena kot drugi sektorji obnovljivih virov energije;

123.  ugotavlja, da bi lahko vse večji delež doma proizvedenega bioplina pozitivno prispeval k energetski varnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba v ta namen vzdrževati obstoječo plinsko infrastrukturo;

124.  ugotavlja, da bi biomasa iz trajnostnega gozdarstva utegnila prispevati k doseganju podnebnih in energetskih ciljev okvira do leta 2030;

125.  ugotavlja, da je sedanja politika EU glede biogoriv tarča številnih kritik, saj da ne upošteva emisij toplogrednih plinov, povezanih s posredno spremembo rabe zemljišč, do katere lahko pride, ko se obstoječa kmetijska proizvodnja preusmeri na neobdelana zemljišča tako v EU kot zunaj nje;

126.  meni, da trajnostni pristop k doseganju ciljev zanesljive oskrbe z energijo v EU ne bi smel dodatno širiti uporabe biogoriv, pridelanih na zemljiščih, in da so izboljšanje energetske učinkovitosti vozil, zmanjšanje povpraševanja po prevozu, zmanjšanje intenzivne živinoreje, povečanje uporabe biogoriv iz odpadkov in ostankov, ki ne povzročajo dodatnih sprememb rabe zemljišč, boljše možnosti;

127.  z zanimanjem pričakuje projekte, pri katerih se izkorišča odpadni ogljik kot surovina za nizkoogljične kemikalije in napredna biogoriva (tj. z uporabo mikrobov, ki jih gojijo s pomočjo odpadnih plinov, bogatih z ogljikom, in jih spremenijo v goriva in kemikalije, ki nadomestijo tiste, ki nastanejo iz fosilnih goriv (ali biogoriv prve generacije), s čimer se zmanjšajo emisije in onesnaževala iz industrijskih procesov, kot je proizvodnja jekla, in naložbe v te projekte ter vztraja, da jih je treba podpreti;

128.  poudarja, da morajo v pravem krožnem gospodarstvu odpadki ponovno vstopiti v gospodarstvo v obliki surovine, da bi čim dlje ohranili dodano vrednost proizvoda, zato sta priprava za ponovno uporabo in recikliranje precej pomembnejša kot zažiganje; opozarja, da imajo številne države članice presežno zmogljivost v obratih za zažiganje; poudarja potrebo po boljšem načrtovanju in izmenjavi informacij ter po preprečevanju učinkov vezave; poziva Komisijo, naj upošteva povezavo med energetsko unijo in krožnim gospodarstvom;

129.  opozarja, da so evropska industrija ter mala in srednja podjetja nadvse pomembni za evropsko gospodarstvo, in priznava, da bi nižji stroški energije zelo ugodno vplivali na konkurenčnost evropske industrije ter mala in srednja podjetja;

130.  poudarja, da inovacije in posodobitve za oblikovanje energetsko učinkovitejših in z viri gospodarnejših industrijskih procesov krepijo konkurenčnost industrije EU; opozarja, da bi lahko s tehnološkimi inovacijami za obnovljive vire toplotne energije zmanjšali uvoz in stroške ter okrepili delovanje sistemov, da bi zadostili povpraševanju po visokotemperaturni toploti v industrijskih sektorjih; poudarja, da se zaradi precej zahtevne obnove in posodobitve evropskega stavbnega fonda oblikuje trg visokozmogljivostnih gradbenih materialov, naprav in opreme, ki evropskim proizvajalcem in monterjem v stavbnem sektorju nudi priložnosti za inovacije in ustvarjanje delovnih mest, ki jih ni mogoče seliti;

131.  ugotavlja, da je treba načine za doseganje podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 vključiti v industrijsko politiko držav članic, pri tem pa upoštevati potrebe po ponovni industrializaciji; meni, da bilo treba regulativni okvir EU uskladiti z njenimi podnebnimi in energetskimi cilji in uvesti prožnejši, tržno usmerjen pristop, da bi zagotovili odporno energetsko unijo,pri čemer bi bilo treba povezati podnebne cilje do leta 2030 in cilje ponovne industrializacije, da bi dopolnjevali industrijsko politiko držav članic;

132.  poudarja, da učinkovita uporaba raziskovalnih in tehnoloških inovacij spodbuja vodilni položaj evropske industrije in krepi konkurenčno prednost in gospodarsko uspešnost evropskega poslovnega in industrijskega sektorja, ustvarja delovna mesta ter prispeva h glavnim ciljem energetske in podnebne politike EU, med drugim: zmanjšanju povpraševanja po energiji; zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju proizvodnje, distribucije, prenosa in porabe energije; boju proti energetski revščini; ciljem EU glede emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti; ter h kar najboljši uporabi evropskih virov energije;

133.  poziva Komisijo, naj zaščiti konkurenčnost energetsko intenzivnih industrijskih panog ter zagotovi varnost dolgoročnega načrtovanja za industrijske naložbe, kar bo odražalo prizadevanja Komisije za povečanje prispevka industrije k BDP za do 20 % do leta 2020;

134.  poudarja ključno vlogo sistema EU za trgovanje z emisijami kot cenovno učinkovitega tržnega orodja za razogljičenje evropskega energetskega sistema in za doseganje cilja EU o zmanjšanju emisij EU do leta 2030 in po njem; poudarja, da bi bilo treba poleg rezerve za stabilnost trga uvesti strukturno reformo sistema za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020, ki bi upoštevala cilj zmanjšanja CO2 do leta 2030 in bi – vse dokler druga pomembna gospodarstva ne bodo vložila primerljivega truda –vsebovala otipljive in bolj harmonizirane ukrepe glede selitve virov CO2;

135.  poziva Komisijo, naj dodatno preuči vprašanje posrednih stroškov zmanjševanja emisij in njihovega učinka na cene električne energije v državah članicah (in njihovega deleža v cenah);

136.  poudarja, da bi bilo treba prihodke ETS uporabiti predvsem za podporo nizkoogljičnih inovacij, energetske učinkovitosti in drugih ukrepov za zmanjšanje emisij CO2;

137.  priznava, da bi lahko evropske energetsko učinkovite tehnologije, kot je kogeneracija, bistveno prispevale k zanesljivosti oskrbe z energijo v EU in doseganju ciljev, povezanih z emisijami toplogrednih plinov; v zvezi s tem meni, da mora energetska unija odražati pravico držav članic do uporabe vseh varnih in trajnostnih nizkoogljičnih virov energije, ki jih imajo na razpolago;

138.  sicer priznava, da je mešanica energijskih virov v prvi vrsti v pristojnosti držav članic, vendar se zaveda pomislekov javnosti zaradi hidravličnega lomljenja in njegovih morebitnih posledic za podnebje, okolje in javno zdravje ter za doseganje dolgoročnega cilja EU o razogljičenju; priznava tudi, da so možnosti, da bi nekonvencionalna goriva prispevala k zadovoljitvi povpraševanja po energiji v EU v prihodnosti, omejene, kar skupaj z visokimi stroški naložb in pridobivanja ter trenutnimi nizkimi cenami nafte v svetu vzbuja pomisleke o tem, ali je hidravlično lomljenje v Evropski uniji sploh izvedljivo; meni, da je treba pomisleke javnosti ustrezno obravnavati in da bi morale dejavnosti hidravličnega lomljenja izpolnjevati najvišje podnebne, okoljske in javnozdravstvene standarde; poziva države članice, ki nameravajo izvajati hidravlično lomljenje, naj upoštevajo priporočilo Komisije iz leta 2014 o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje;

139.  poziva Komisijo in države članice, naj si dejavno prizadevajo za razgradnjo zastarelih, močno onesnažujočih ali nevarnih obratov za proizvodnjo energije, tudi zato, da bi zmanjšale sedanje presežne zmogljivosti na trgu;

140.  poziva Komisijo, naj izboljša pogoje za uvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika; meni, da bi slednje lahko pripomoglo k trgu nizkoogljične energije in pomembno prispevalo k usklajevanju različnih ciljev energetske unije glede raznolike in varne oskrbe z energijo, hkrati pa k doseganju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, potrebnega za izpolnitev ciljev iz energetskega načrta EU za leto 2050;

141.  meni, da je treba tehnologije za razogljičenje, kot sta zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporaba ogljika, nadalje razviti in izboljšati s precejšnjimi raziskovalnimi in inovacijskimi prizadevanji, da bi zagotovili, da bodo te tehnologije na razpolago za omilitev ali celo izničenje okoljskega odtisa fosilnih goriv, ki še vedno predstavljajo več kot 40-odstotni delež sedanje proizvodnje energije v EU in ki bodo verjetno še naprej pomemben vir energije;

142.  poziva Komisijo, naj vzpostavi inovacijski sklad NER400, ki naj bi podpiral nizkoogljične predstavitvene projekte, in sicer na podlagi programa NER300 za zajemanje in shranjevanje ogljika ter energijo iz obnovljivih virov, a naj razširi njegovo področje uporabe na nizkoogljične inovacije v industrijskih sektorjih;

143.  ugotavlja, da je jedrska energija predstavljala 27 % mešanice virov električne energije in več kot polovico vse nizkoogljične energije v EU v letu 2014 in da naj bi do leta 2050 razgradili 130 od 132 jedrskih elektrarn v EU, zaradi česar bo nastala precejšnja vrzel pri nizkoogljični pasovni električni energiji v mešanici virov te energije v EU; priznava, da so se nekatere države članice sicer odločile opustiti jedrsko energijo, vendar druge razmišljajo o razvoju novih projektov na tem področju, da bi izpolnile svoje energetske in podnebne cilje na nacionalni ravni in ravni EU, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo EU vzpostavila okvir, ki bo državam članicam, ki želijo uresničiti nove projekte za jedrsko energijo, to tudi omogočal, pri čemer se bodo upoštevala pravila EU o notranjem trgu in konkurenci;

144.  ugotavlja, da je jedrska energija ena pomembnejših v evropskem energetskem sistemu, saj povzroča manj emisij CO2, hkrati pa omejuje odvisnost od uvoza, zagotavlja stabilno proizvodnjo električne energije za oskrbo notranjega trga in zagotavlja energetski sistem, v katerega je mogoče postopno vključiti energijo iz obnovljivih virov;

145.  poziva države članice, ki postopoma odpravljajo jedrsko energijo, naj zagotovijo, da bo to nadomestila proizvodnja energije, ki lahko sorazmerno prispeva k oskrbi z energijo ter k stabilizaciji skupnega sistema proizvodnje in distribucije;

146.  meni, da so države članice sicer pristojne za določitev svoje mešanice energijskih virov, prav tako pa je v njihovi suvereni pristojnosti, da se odločijo, kako bodo razogljičile svoje gospodarstvo, da pa je za doseganje podnebnih in energetskih ciljev Evrope in držav članic potrebno usklajevanje razvoja politik in tehnologij na ravni EU; priznava, da so politike na ravni EU na nekaterih področjih najučinkovitejše in da je na drugih področjih sodelovanje in usklajevanje med državami članicami ključnega pomena; priznava, da je za zagotavljanje tega usklajevanja potreben trden in zanesljiv proces upravljanja;

147.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge za ustanovitev sklada za posodobitev, ki bi moral imeti stroga merila in vsebovati smernice, ki bi zagotavljale, da bo financiranje usmerjeno v projekte prave modernizacije na področju energije, ki bi bili izbrani na podlagi tehnološko nevtralnega pristopa in dokazila, da so skladni z dosego ciljev EU glede emisij toplogrednih plinov do leta 2030;

148.  poudarja, da bi morala biti EIB vključena v oblikovanje prej omenjenih meril in usmeritev sklada za posodobitev;

149.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se pri razvoju energetske unije zagotovijo okoljska in podnebna zaščita, izboljšana kakovost zraka, manjša odvisnost od zunanjih virov energije, biotska raznovrstnost, delovna mesta in konkurenčnost evropske industrije na podlagi tehnoloških inovacij in vodilne vloge na tem področju;

150.  poudarja, da mora biti energija cenovno dostopna za vse državljane EU; meni, da bi s preprečevanjem nepotrebne porabe s pomočjo izboljšanja učinkovitosti, boljšimi medsebojnimi povezavami, večjo povezanostjo trga in trajnostnimi energetskimi naložbami, zlasti v stavbe, veliko gospodinjstev lahko imelo dostop pod enakimi pogoji do enotnega, trajnostnega, konkurenčnega in varnega energetskega trga ter ubežalo energetski revščini, v kateri je leta 2012 živel vsak četrti državljan EU; poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o energetski revščini v Evropi in ga pospremi z akcijskim načrtom za boj proti njej, ki bo vseboval opredelitev in kazalnike energetske revščine;

Razvoj energetsko učinkovitega in razogljičenega prometnega sektorja

151.  ocenjuje, da promet predstavlja več kot 30 % končne porabe energije v Evropi in da 94 % prometa temelji na naftnih proizvodih; zato meni, da bi moral imeti sistem za čistejšo energijo, ki bi bil tesno povezan z razogljičenjem prometnega sektorja, osrednje mesto v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost; poudarja, da je zelo pomembno povezovanje ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov z ukrepi za razvoj inovativnih energetskih tehnologij, da bi za evropski prometni sistem dosegli okoljsko trajnostno kombinacijo virov energije; meni, da bi bilo treba spodbujati uporabo različnih obnovljivih virov energije, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom za težka tovorna vozila in v pomorskem sektorju; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za ukinitev okolju škodljivih davčnih olajšav, kjer je to primerno; spodbuja podporo raziskavam in inovacijam, namenjenim iskanju boljših tehnoloških rešitev na področju mobilnosti, pa tudi rešitev na področju podpornih tehnologij in politik;

152.  ugotavlja, da je treba za razogljičenje prometnega sektorja na vseh področjih politike sprejeti ukrepe, ki se nanašajo na energijo, promet, trgovino ter raziskave in inovacije; poudarja, da so za preprečevanje nacionalne razdrobljenosti pomembni usklajeni čezmejni pristopi in da je treba oblikovati standarde in zahteve glede interoperabilnosti, ki bodo evropskim podjetjem omogočili izkoriščanje tržnih priložnosti;

153.  ugotavlja, da so boljši standardi učinkovitosti vozil in učinkovitejša poraba goriva bistveni tako za zmanjšanje odvisnosti EU od nafte kot za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zato poziva industrijo, države članice in Komisijo, naj nadaljujejo prizadevanja na tem področju in jih okrepijo, da bi glede na nedavne škandale zagotovile ne le točne preskuse emisij, temveč da bodo obenem ti preskusi pokazali dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo; poziva Komisijo, naj pregleda standarde emisij CO2 za avtomobile in lahka dostavna vozila za obdobje po letu 2020; se vseeno zaveda, da je dolgoročna rešitev za zmanjšanje emisij v prometu in povpraševanja po energiji ter diverzifikacijo dobave povezana z alternativnimi viri, elektrifikacijo z električno energijo iz obnovljivih virov in spodbujanjem bolj trajnostnih načinov prevoza;

154.  podpira celovit sveženj o cestnem prometu, ki bo spodbujal učinkovitejše okvirno oblikovanje cen za uporabo infrastrukture in uvedbo inteligentnih interoperabilnih prometnih rešitev; poudarja, da je mogoče s podpiranjem digitalizacije, uporabo inteligentnih prometnih sistemov in razvijanjem inovativnih prometnih storitev izboljšati energetsko učinkovitost; poziva k oblikovanju napredne strategije za raziskave in inovacije v prometnem sektorju; podpira oblikovanje trajnostnih načrtov za mobilnost v mestih in na podeželju, da bi zmanjšali onesnaževanje zaradi prometa, zastoje, hrup in število prometnih nesreč; meni, da bi morali s temi načrti odpraviti neenakosti, kar zadeva invalide in stroške;

155.  pozdravlja prehod na energetsko najbolj trajnostne in učinkovite načine prevoza in poti, kot so železnica, prevoz po morju na kratkih razdaljah, celinska plovba in pomorski promet, in sicer tako, da ti načini postanejo konkurenčnejši in učinkovitejši v smislu zmanjševanja emisij CO2; v zvezi s tem poudarja pomen intermodalnosti;

156.  poziva Komisijo, naj v okviru razogljičenja prometnega sektorja predlaga celovito strategijo o cestnem prometu in podpre močnejša prizadevanja pri razvoju in uporabi električne mobilnosti za cestni promet;

157.  poudarja, da bo uporaba električnih vozil močno obremenila proizvodnjo električne energije, in poziva, naj se s tega vidika oceni sedanje proizvodne zmogljivosti;

158.  poziva Komisijo, naj revidira shemo označevanja porabe goriva in emisij CO2 za osebne avtomobile, da bi potrošnikom zagotovili natančnejše, ustreznejše in primerljivejše informacije o emisijah CO2 ter porabi goriva, da bi jih usmerili v izbiro energetsko najučinkovitejših vozil, proizvajalce pa spodbudili, da izboljšajo energetsko učinkovitost vozil in povečajo zanesljivost oskrbe z energijo;

159.  vztraja, da mora Komisija pospešiti uvedbo revidiranega preskusnega cikla, da bi zagotovila, da emisije CO2 in drugih onesnaževal iz vozil odražajo emisije v dejanskih pogojih vožnje;

160.  poziva Komisijo, naj pospeši vključevanje naprednih tehnologij v inovativni železniški promet, tako da predlaga pobudo za preusmeritev na železnice, ki bi lahko imela odločilno vlogo v čistem javnem prometu;

161.  opozarja, da je mednarodni ladijski promet še vedno izključen iz zavezujočih obveznosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, čeprav se pri njem zaznava velik porast prometa; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o ciljih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz mednarodnega ladijskega prometa, razen če bo Mednarodna pomorska organizacija sprejela zavezujoče ukrepe do leta 2016;

162.  poudarja, da je potrebno večje usklajevanje strategij na področju prometa, ogrevanja in hlajenja ter razogljičenja energije; poziva Komisijo, naj pripravi celovite načrte za zmanjšanje emisij CO2 v sektorjih prometa ter ogrevanja in hlajenja, pri čemer naj med drugim upošteva, da se čista in poceni energija iz različnih obnovljivih virov energije, če je na voljo v velikih količinah, lahko uporabi za polnjenje električnih vozil in delovanje naprav za ogrevanje in hlajenje;

163.  poudarja, da je treba podporo Evropskega sklada za strateške naložbe prednostno nameniti prometnim projektom, ki omogočajo tehnološki prehod na čist in trajnosten prometni sistem; poudarja, da bi morali pri drugih mehanizmih finančne podpore, ki so na voljo na ravni EU, prednost nameniti naložbam v infrastrukturo za intermodalnost, železnice, pomorski promet in celinske plovne poti;

164.  spodbuja Komisijo, naj pri harmonizaciji meril za certificiranje trajnostnega turizma vključi merilo uporabe energije iz obnovljivih virov in merilo zmanjšanja emisij CO2 v skladu s cilji EU;

Raziskave, inovacije in konkurenčnost

165.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja na področju raziskav o boljši uporabi virov energije v Evropi in zmanjšanju njihovega vpliva na okolje, da bi zagotovili trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, industrijsko konkurenčnost, zlasti pa dolgoročne okoljske in energetske cilje EU;

166.  poudarja, da je treba v zvezi s tem v celoti izkoristiti vse možnosti financiranja EU in tako okrepiti varne in trajnostne tehnologije nizkoogljične energije, energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, pametna omrežja, decentralizirano proizvodnjo, prožno proizvodnjo, shranjevanje električne energije in elektrifikacijo prometa; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja na področju raziskav o teh tehnologijah in njihovi uporabi, da bi dosegla svoje cilje za leto 2020, 2030 in po tem, izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo in pospešila gospodarsko okrevanje; pričakuje, da bo vmesni pregled raziskovalnega programa Obzorje 2020 odražal te prednostne naloge; želi spomniti, da so energetski izzivi, zastavljeni v programu Obzorje 2020, oblikovani tako, da podpirajo prehod na zanesljiv, trajnostni in konkurenčen energetski sistem, katerega glavne prednostne naloge so naštete pod naslovi Energetska učinkovitost, Nizkoogljične tehnologije ter Pametna mesta in skupnosti; želi spomniti, da je treba vsaj 85 % proračuna za energetske izzive programa Obzorje 2020 porabiti za področje nefosilnih goriv, pri čemer je treba vsaj 15 % celotnega proračuna za energetske izzive porabiti za uveljavitev tehnologij za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost na trgu;

167.  meni, da bi močnejše prizadevanje za razvoj teh tehnologij lahko prineslo pomembne dolgoročne rezultate na področju stroškovno učinkovitega razogljičenja, manjših stroškov proizvodnje in manjšega povpraševanja po energiji, kar bi okrepilo konkurenčnost industrije;

168.  ugotavlja, da ima Evropa vodilno vlogo na tehnološkem področju v ključnih sektorjih, kot so vetrne turbine, električni kabli, razvoj in storitve omrežja ter sistemi za mestni prevoz; obžaluje, da je ta vodilna vloga ogrožena in poziva Komisijo, naj nujno ukrepa, da bi to vlogo ohranili;

169.  poziva Komisijo, naj oblikuje pobudo o svetovni tehnološki in inovativni vodilni vlogi EU na področju nizkoogljične tehnologije in tehnologije obnovljivih virov, vključno z energijo valovanja, plavajočimi sončnimi elektrarnami in biogorivom iz alg, ter naj spodbudi javne in zasebne raziskave, razvoj in inovacije na teh področjih;

170.  poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za boljše povezovanje in usklajevanje nacionalnih in evropskih raziskovalnih programov, zlasti na področjih energetike, prometa, informacijsko-komunikacijske tehnologije in gradbeništva, da se zagotovi prednostna obravnava skupnih izzivov, kot je povečanje energetske učinkovitosti, tako da v središču pozornosti ne bo zgolj sektor ogrevanja, temveč tudi hlajenje, spodbujanje obnovljivih virov energije v malem obsegu, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pa tudi povečanje energetske varnosti ter razvoj novih obnovljivih virov energije in čim večje tržno uveljavljanje novih tehnologij;

171.  poudarja dodano vrednost vključevanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v energetske sisteme in poziva Komisijo, naj uvede skupne standarde za pametna omrežja na ravni sistemov prenosa, da se zagotovi stabilna oskrba in prosti pretok energije prek mej in prispeva k energetski varnosti, na ravni distribucijskih sistemov pa naj zagotovi zanesljivost oskrbe za lokalne skupnosti, mesta in regije; glede tega poudarja vlogo, ki jo lahko pri povišanju ravni obnovljivih virov energije imajo razvoj pametnejših energetskih omrežij in novi obrati za shranjevanje energije;

172.  priznava, da pametni števci pomembno prispevajo k storitvam distribucijskega omrežja; poudarja, da potrošniki ostajajo dokončni lastniki svojih podatkov in da bi bilo treba podatke, ki se posredujejo operaterjem distribucijskih sistemov in drugim udeležencem na trgu, anonimizirati ter tako v celoti spoštovati pravico do zasebnosti;

173.  meni, da je nadaljnji razvoj notranjega energetskega trga neločljivo povezan z enotnim digitalnim trgom; poziva Komisijo, naj spodbuja povezovanje energetske unije in enotnega digitalnega trga tako, da v največji možni meri prek digitalnih platform poveča dostop potrošnikov do energetskih storitev ter naj spodbuja razvoj energetskega notranjega trga, ki bo konkurenčnejši, preglednejši in bo vključen v digitalno gospodarstvo;

174.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo varnost informacijskih tehnologij in zaščito kritične energetske infrastrukture, ki zagotavlja bistvene storitve za potrošnike, zlasti z vidika razvoja industrijske proizvodnje in vedno večje vloge informacijsko-komunikacijskih tehnologij v energetskem sektorju; glede tega poudarja pomen sprejetja in pravočasnega izvajanja direktive o varnosti omrežij in informacij, da se ohrani visoka raven varnosti omrežij in informacij kritične infrastrukture;

175.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga držav članic, da v okviru programa Obzorje 2020 zmanjšajo stroške trajnostnih, varnih in manj izpopolnjenih energetskih tehnologij, zlasti tistih, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni in doseganju ciljev EU do leta 2030; poziva tako Komisijo kot države članice, naj zagotovijo jasen zakonodajni in strateški okvir ter možnosti financiranja pobud za raziskave in razvoj in projektov za uporabo, ki podpirajo Evropsko unijo pri doseganju njenih podnebnih, energetskih in okoljskih ciljev ter okrepitvi konkurenčnosti na gospodarskem področju; pozdravlja, da je Komisija sprejela revidirani načrt SET; poudarja, da bi se morale raziskave in razvoj ter inovacije osredotočati na vključevanje različnih rešitev, ki so na razpolago ali se razvijajo, v sistem, ne pa na posamezne sektorje in tehnologije, ki so med seboj ločeni;

176.  priznava, da je napredek na področju okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih inovacij ter raziskav in razvoja bistven tudi za prihodnjo konkurenčnost EU, vključno z njeno industrijo;

177.  poziva Komisijo, naj zagotovi jasen pregled različnih instrumentov financiranja in finančnih instrumentov, kot so program InvestEU, instrument za povezovanje Evrope (projekti skupnega interesa), skladi za raziskave in razvoj, strukturni in investicijski skladi, instrumenti za financiranje pametnih omrežij (ERA-Net Plus), program Obzorje 2020, EIB, evropski energetski program za oživitev, instrument za povezovanje Evrope – energetika, program NER 300, Raziskovalni sklad za premog in jeklo in program Eurogia+, ter razjasni pravila za upravičenost za vsakega od teh programov;

Uresničevanje energetske unije: državljani in mesta

178.  želi spomniti na zavezo 6 000 evropskih mest, da bodo prevzela vodilno vlogo pri energetskem prehodu, zlasti prek konvencije županov; poziva Komisijo, naj v celoti uporabi potencial te mreže in drugih pobud, kot sta pobudi za pametna mesta in skupnosti in Energy Cities, ter jim zagotovi finančne in človeške vire za nadaljnji razvoj; meni, da bi morala mesta, ki sodelujejo pri konvenciji županov, imeti prednostni dostop do evropskega financiranja;

179.  poudarja, da so strategije za aktivno izobraževanje/usposabljanje in pridobivanje spretnosti bistvenega pomena pri prehodu na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire; poziva države članice, naj vzpostavijo ciljno usmerjene programe izobraževanja in usposabljanja ter spodbujajo izobraževanje pod vodstvom lokalne skupnosti, da bi zmanjšale povpraševanje po energiji in proizvajale energijo iz obnovljivih virov; poudarja, da je za uspeh energetske unije potreben enak dostop do začetnega in vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, saj je to temeljni način, kako se odzvati na spreminjajoče se okoliščine in želje državljanov, pa tudi na potrebe trga dela; opozarja, da so programi za usposabljanje in pridobivanje novih spretnosti nepogrešljivi, saj delavcem omogočajo, da v celoti izkoristijo potencial razvoja energije iz obnovljivih virov za ustvarjanje trajnostnih in lokalnih delovnih mest;

o
o   o

180.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in pogodbenicam Energetske skupnosti.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0344.
(2) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 59.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0088.
(4) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 28.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0444.
(6) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 42.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0445.

Pravno obvestilo