Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2010(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0349/2015

Predložena besedila :

A8-0349/2015

Razprave :

PV 15/12/2015 - 11
CRE 15/12/2015 - 11

Glasovanja :

PV 16/12/2015 - 11.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0457

Sprejeta besedila
PDF 458kWORD 205k
Sreda, 16. december 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Spodbujanje preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb
P8_TA(2015)0457A8-0349/2015
Resolucija
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (2015/2010(INL))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju osnutka poročila posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (2015/2066(INI) (posebni odbor TAXE 1);

–  ob upoštevanju končnega poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, objavljenega 5. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0349/2015),

Najpomembnejše ugotovitve glede škandala LuxLeaks

A.  ker je Mednarodno združenje raziskovalnih novinarjev v zvezi z davčnimi stališči in drugimi škodljivimi primeri prakse v Luksemburgu (LuxLeaks) novembra 2014 razkrilo, da je skoraj 340 multinacionalnih podjetij z državo sklenilo skrivne dogovore, na podlagi katerih so številna med njimi lahko na račun državljanov Unije znižala svoje svetovne davčne prispevke na minimalno raven, obenem pa so v Luksemburgu opravljala zelo malo gospodarske dejavnosti ali nič;

B.  ker so razkritja pokazala, da so nekateri davčni svetovalci med letoma 2002 in 2010 mednarodnim podjetjem zavestno in načrtno pomagali pridobiti vsaj 548 davčnih stališč v Luksemburgu; ker ti skrivni dogovori vključujejo zapletene finančne strukture, zasnovane za znatno znižanje davkov;

C.  ker so zaradi teh davčnih stališč številna podjetja plačevala manj kot 1 % davka na dobiček, ki so ga preusmerila v Luksemburg; ker imajo multinacionalna podjetja tam, kjer poslujejo, koristi od številnih javnih dobrin in storitev, vendar nekatera izmed njih ne plačujejo svojega poštenega deleža davkov; ker lahko obdavčitev dobička, ki ga ustvarijo nekatera multinacionalna podjetja, po skoraj ničodstotni davčni stopnji škoduje Uniji in drugim gospodarstvom;

D.  ker je fizična prisotnost luksemburških hčerinskih družb z obsegom poslovanja v vrednosti več sto milijonov evrov v Luksemburgu v številnih primerih majhna, skromna je tudi njihova gospodarska dejavnost, na nekaterih naslovih pa je prijavljenih več kot 1600 podjetij;

E.  ker so preiskave, opravljene v okviru posebnega odbora TAXE 1, razkrile, da se praksa davčnih stališč ne izvaja izključno v Luksemburgu, temveč je razširjena po vsej Uniji; ker se davčna stališča lahko uporabljajo zakonito, da se podjetjem zagotovi potrebna pravna varnost in zmanjša finančno tveganje za poštena podjetja, a kljub temu obstaja nevarnost morebitne zlorabe in izogibanja davkom, poleg tega pa dejstvo, da je pravna varnost zagotovljena samo za izbrane akterje, lahko povzroči določeno mero neenakosti med podjetji, ki so pridobila davčna stališča, in podjetji, ki jih ne uporabljajo;

F.  ker je treba upoštevati poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, objavljeno 12. februarja 2013, o obravnavanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, v katerem so predlagani novi mednarodni standardi za boj proti eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička;

G.  ker je treba upoštevati sporočilo po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G-20, ki je potekalo 5. oktobra 2015;

H.  ker nacionalni politični voditelji, z nekaterimi hvalevrednimi izjemami, niso pokazali zadostne pripravljenosti za reševanje vprašanja izogibanja davkom pri obdavčitvi pravnih oseb;

I.  ker je Evropska unija dosegla velik napredek pri gospodarskem povezovanju, med drugim z ustanovitvijo ekonomske in monetarne unije ter bančne unije, usklajevanje davčnih politik na ravni Unije v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije pa je neločljiv del procesa povezovanja;

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb in agresivno davčno načrtovanje

J.  ker je leta 2012 prihodek od davka na dohodke pravnih oseb v 28 državah članicah Unije v povprečju predstavljal 2,6 % BDP(1);

K.  ker je ob pomanjkanju naložb in rasti pomembno zadržati podjetja v Uniji ali jih vanjo pritegniti in ker je zato nadvse pomembno, da Unija veča svojo privlačnost za lokalna in tuja podjetja;

L.  ker mora davčno načrtovanje vedno potekati v mejah prava in veljavnih pogodb;

M.  ker se pri agresivnem davčnem načrtovanju izkoriščajo tehnične značilnosti davčnega sistema, neskladja med dvema ali več davčnimi sistemi ali vrzeli v zakonodaji, da se zmanjšajo davčne obveznosti;

N.  ker sheme agresivnega davčnega načrtovanja pogosto izkoriščajo kombinacijo mednarodnih davčnih neskladij, zelo ugodnih posebnih nacionalnih davčnih pravil in uporabo davčnih oaz;

O.  ker so davčne goljufije in davčne utaje za razliko od agresivnega davčnega načrtovanja predvsem nezakonite dejavnosti, namenjene neplačevanju davčnih obveznosti;

P.  ker se zdi, da je najustreznejši način za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja dobra zakonodaja, njeno primerno izvajanje in mednarodno usklajevanje za dosego želenih rezultatov;

Q.  ker se skupna izguba državnih prihodkov zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb običajno nadomesti s splošnim povišanjem obdavčitve, zmanjšanjem javnih storitev ali povečanjem nacionalnega zadolževanja, kar škoduje drugim davkoplačevalcem ter gospodarstvu na splošno;

R.  ker bi lahko po ocenah neke študije(2) izguba prihodkov za Unijo zaradi izogibanja plačilu davkov od dohodkov pravnih oseb letno znašala okoli 50–70 milijard EUR, kar se izgubi zaradi preusmeritve dobička, in ker se v tej študiji ocenjuje tudi, da bi lahko ta izguba prihodkov za Unijo zaradi izogibanja plačilu davkov od dohodkov pravnih oseb v resnici znašala približno 160–190 milijard EUR, če upoštevamo posebne davčne dogovore, neučinkovitost pri pobiranju davkov ter druge podobne dejavnosti;

S.  ker se v študiji ocenjuje, da je učinkovitost davka od dohodkov pravnih oseb 75 %, čeprav študija tudi potrjuje, da to ni znesek, ki ga lahko davčni organi zares pričakujejo, saj bi bilo del tega zneska pretirano drago ali tehnično težavno pobrati; ker se v študiji predvideva, da bi v primeru celovite rešitve vprašanja erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, če bi bila na voljo in izvedljiva po vsej Uniji, pozitiven učinek na davčne prihodke vlad držav članic znašal 0,2 % skupnih prihodkov od davkov;

T.  ker izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ogrožajo pravilno delovanje notranjega trga ter verodostojnost, učinkovitost in poštenost sistemov obdavčevanja pravnih oseb v Uniji; ker je v študiji tudi pojasnjeno, da v izračunih ni zajeta ocena dejavnosti sive ekonomije in da je zaradi nepreglednosti nekaterih struktur in plačil podjetij težko natančno oceniti učinek na prihodke od davkov, zato bi utegnil učinek biti bistveno večji, kot predvideva poročilo;

U.  ker izgube zaradi erozije davčne osnove in preusmeritve dobička jasno razkrivajo tudi neenake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delujejo samo v eni državi članici in tam plačujejo davke, zlasti mala in srednja podjetja, družinska podjetja in samozaposlene osebe, ter nekaterimi multinacionalnimi podjetji, ki lahko dobiček načrtno preusmerjajo iz jurisdikcij z visokimi davki v tiste z nizkimi ter izvajajo agresivno davčno načrtovanje, s čimer zmanjšajo svojo skupno davčno osnovo in dodatno obremenijo javne finance, vse to pa v škodo državljanov Unije ter malih in srednjih podjetij;

V.  ker multinacionalna podjetja, ki se poslužujejo praks agresivnega davčnega načrtovanja, delujejo v nasprotju z načelom pravične konkurence in družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot je opredeljena v sporočilu COM(2011)0681, saj so za pripravo strategij davčnega načrtovanja potrebna sredstva, ki so na voljo samo velikim podjetjem, to pa ustvarja neenake konkurenčne pogoje med malimi in srednjimi podjetji ter velikimi podjetji, kar je nujno treba odpraviti;

W.  ker poleg tega poudarja, da je lahko davčna konkurenca v Uniji in v odnosu do tretjih držav v nekaterih primerih škodljiva in lahko vodi do tekmovanja v zniževanju standardov glede davčnih stopenj, medtem ko so večja preglednost, usklajevanje in zbliževanje učinkovit okvir za zagotavljanje poštene konkurence med podjetji v Uniji in ščitijo državne proračune pred negativnimi posledicami;

X.  ker so ukrepi, ki dopuščajo agresivno davčno načrtovanje, nezdružljivi z načelom lojalnega sodelovanja med državami članicami;

Y.  ker so vse večja kompleksnost podjetij ter digitalizacija in globalizacija gospodarstva nekateri od dejavnikov, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, kar vodi v izkrivljanje konkurence, ki škoduje rasti in podjetjem v Uniji, predvsem malim in srednjim podjetjem;

Z.  ker se države članice ne morejo posamično bojevati proti agresivnemu davčnemu načrtovanju; ker nepregledne in neusklajene politike obdavčevanja dohodkov pravnih oseb ogrožajo fiskalno politiko držav članic, kar prinaša neproduktivne rezultate, kot je večja obdavčitev manj mobilnih davčnih osnov;

AA.  ker države članice zaradi pomanjkanja usklajenih ukrepov sprejemajo enostranske nacionalne ukrepe; ker se ti pogosto izkažejo za neučinkovite, nezadostne in v nekaterih primerih celo škodljive;

AB.  ker je zato treba ubrati usklajen pristop z več strani, in sicer na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

AC.  ker je Unija pionirka na področju svetovnega boja proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, predvsem s spodbujanjem napredka pri preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička v okviru OECD; ker bi morala Unija ohraniti svoj pionirski status tudi v naslednjih fazah tega projekta in si prizadevati, da bi preprečila škodo, ki jo erozija davčne osnove in preusmeritev dobička lahko povzročita državam članicam, pa tudi državam v razvoju po vsem svetu; to vključuje ukrepanje glede vprašanj, povezanih z erozijo davčne osnove in preusmeritvijo dobička, ter drugih vprašanj, pomembnih za države v razvoju, kot so navedena v poročilu delovne skupine G-20 za razvoj iz leta 2014;

AD.  ker morajo Komisija in države članice zagotoviti, da se bo celovit sveženj ukrepov OECD v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmeritvijo dobička izvajal kot minimalni standard na ravni Unije in ostal ambiciozen; ker je izjemno pomembno, da projekt v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmeritvijo dobička izvajajo vse države članice OECD;

AE.  ker bi morala Komisija jasno določiti, kako bo na področjih ukrepanja, že omenjenih v tem poročilu, in drugih področjih izvajala vseh 15 ugotovitev projekta OECD in skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, ter pri tem čim prej določiti ambiciozen in konkreten načrt za zakonodajne ukrepe, da bi spodbudila druge države, naj sledijo smernicam OECD ter zgledu Unije pri izvajanju akcijskega načrta; ker bi morala Komisija razmisliti tudi, na katerih področjih Unije bi bilo treba preseči minimalne standarde, ki jih priporoča OECD;

AF.  ker je v skladu s pogodbami Unije sprejemanje zakonov o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb zdaj v pristojnosti držav članic, večina težav, povezanih z agresivnim načrtovanjem davkov, pa je multinacionalne narave;

AG.  ker je tako edini način za doseganje enakih konkurenčnih pogojev in preprečevanje ukrepov, ki bi dajali prednost velikim multinacionalnim podjetjem v škodo malih in srednjih podjetij, večje usklajevanje nacionalnih davčnih politik;

AH.  ker neusklajenost davčnih politik v Uniji ustvarja precejšnje stroške in upravno breme za državljane in podjetja, ki poslujejo v več državah članicah Unije, kar še toliko bolj velja za mala in srednja podjetja, povzroča pa tudi nenamerno dvojno obdavčevanje, dvojno neobdavčenje ali omogoča agresivno davčno načrtovanje, in ker bi bilo treba te primere odpraviti in so zato potrebne preglednejše in preprostejše rešitve;

AI.  ker bi bilo treba pri oblikovanju davčnih pravil in sorazmernih upravnih postopkov posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem ter družinskim podjetjem, na katerih sloni gospodarstvo Unije;

AJ.  ker mora biti do 26. junija 2017 vzpostavljen vseevropski register dejanskega lastništva, ki bo pripomogel k odkrivanju morebitnega izogibanja davkom in preusmerjanja dobička;

AK.  ker razkritja škandala LuxLeaks in delo, ki ga je opravil posebni odbor TAXE 1, jasno kažejo, da je treba povečati preglednost zakonodajnih ukrepov Unije ter njihovo usklajenost in konvergenco s politikami na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji;

AL.  ker bi se bilo treba pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb ravnati po načelu obdavčitve dobička tam, kjer je bil ustvarjen;

AM.  ker bi morale Evropska komisija in države članice še naprej imeti zelo dejavno vlogo v mednarodni areni in si prizadevati za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bodo temeljili predvsem na načelih preglednosti, izmenjave informacij in odpravljanja škodljivih davčnih ukrepov;

AN.  ker mora Unija po načelu „usklajenost politik za razvoj“, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije, zagotoviti, da se na nobeni stopnji oblikovanja politik na vseh področjih, to velja tudi glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ne bo delalo v nasprotju s ciljem trajnostnega razvoja, temveč da se bo spodbujal;

AO.  ker bi usklajen pristop k sistemu obdavčevanja dohodkov pravnih oseb po vsej Uniji omogočil, da bi odpravili nelojalno konkurenco in okrepili konkurenčnost podjetij Unije, zlasti malih in srednjih;

AP.  ker bi morale Komisija in države članice še naprej uvajati elektronske rešitve pri davčnih postopkih, da bi zmanjšale upravno breme in poenostavile čezmejne postopke;

AQ.  ker bi morala Komisija oceniti učinek davčnih ugodnosti, dodeljenih obstoječim posebnim gospodarskim območjem v Uniji, in v zvezi s tem spodbujati izmenjavo dobre prakse med davčnimi organi;

Preglednost

AR.  ker lahko večja preglednost na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb izboljša pobiranje davkov, poveča učinkovitost davčnih organov in je bistvena za zagotovitev večjega zaupanja javnosti v davčne sisteme in vlade ter bi morala biti pomembna prednostna naloga;

   (i) ker je večja preglednost glede dejavnosti velikih multinacionalnih podjetij, zlasti glede dobička, plačanih davkov od njega, prejetih subvencij in davčnih napovedi, števila zaposlenih in sredstev ključnega pomena, da se zagotovi učinkovit boj davčnih uprav proti eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička; ker je treba doseči pravo ravnovesje med preglednostjo, varstvom osebnih podatkov in poslovno zaupnostjo ter upoštevati tudi učinek na manjša podjetja; ker je poročanje po državah ena od bistvenih oblik te preglednosti; ker bi morali vsi predlogi Unije za poročanje po posameznih državah v prvi vrsti temeljiti na vzorcu OECD; ker lahko Unija preseže smernice OECD in uvede obvezno javno poročanje po posameznih državah in ker je Evropski parlament v svojih predlogih sprememb k predlogu o spremembi direktive o pravicah delničarjev, sprejetih 8. julija 2015(3), glasoval za polno javno poročanje po državah; ker je Evropska komisija med 17. junijem in 9. septembrom 2015 opravila posvetovanje na to temo, da bi preučila različne možnosti za izvajanje poročanja po državah(4); ker je 88 % vseh, ki so se javno odzvali na to posvetovanje, dejalo, da podpira javno razkritje davčnih informacij v podjetjih;
   (ii) ker agresivno davčno načrtovanje, ki ga izvajajo podjetja, ni združljivo z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb; ker nekatera podjetja v Uniji že dokazujejo, da v celoti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, in sicer tako, da so pridobila in oglašujejo oznako „Fair Tax Payer“ (pošteno plačujemo davke)(5), in ker lahko imajo ti ukrepi velik odvračilni učinek in spremenijo ravnanje, prek tveganja izgube ugleda zaradi nespoštovanja, in bi morala taka oznaka temeljiti na skupnih merilih na evropski ravni;
   (iii) ker bi večjo preglednost dosegli, če bi države članice druga drugo in Komisijo obveščale o novih davčnih olajšavah, oprostitvah, spodbudah ali podobnih ukrepih, ki bi utegnili znatno vplivati na dejansko davčno stopnjo v državi; ker bi takšno obveščanje pomagalo državam članicam prepoznavati primere škodljive davčne prakse;
   (iv) ker kljub nedavnemu dogovoru v Svetu o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU(6) v zvezi z avtomatično izmenjavo davčnih stališč obstaja tveganje, da med državami članicami ni dovolj komunikacije glede morebitnega učinka, ki bi ga njihovi davčni dogovori z nekaterimi podjetji lahko imeli na pobiranje davkov v drugih državah članicah; ker bi si morali nacionalni davčni organi samodejno in nemudoma izmenjati vsa davčna stališča, ko jih izdajo; ker bi morala imeti Komisija dostop do davčnih stališč prek varne osrednje podatkovne zbirke; ker bi morala za vsa davčna stališča, ki jih sprejmejo davčni organi, veljati večja preglednost, pri tem pa je treba ohraniti zaupne in poslovno občutljive podatke;
   (v) ker se po nekaterih poročilih prostocarinska območja uporabljajo za prikrivanje transakcij pred davčnimi organi;
   (vi) ker je napredek v boju proti davčni utaji, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju mogoče spremljati zgolj s harmonizirano metodologijo, s katero bo mogoče oceniti velikost vrzeli zaradi neposredne in posredne obdavčitve v državah članicah in v vsej Uniji; ker bi morala biti ocena davčne vrzeli le začetek zagotavljanja nadaljnjih informacij o davčnih zadevah;
   (vii) ker je sedanji pravni okvir Unije za zaščito prijaviteljev nepravilnosti nezadosten in obstajajo bistvena razhajanja med načini, kako jim različne države članice zagotavljajo zaščito; ker je razumljivo, da delavci, ki imajo ključne informacije, zaradi pomanjkanja tovrstne zaščite ne bodo pripravljeni spregovoriti, zato te informacije ne bodo prišle na dan; ker so prijavitelji nepravilnosti pomagali povečati zanimanje javnosti za nepošteno obdavčevanje, bi države članice morale razmisliti, kako bodo zaščitile tovrstna razkritja; ker bi bilo zato primerno v vsej Uniji omogočiti zaščito za prijavitelje nepravilnosti, ki prijavijo domnevno nepravilno ravnanje, kršitve, zlorabo ali nezakonite dejavnosti nacionalnim ali evropskim organom, ali v primeru vztrajno spregledanega nepravilnega ravnanja, kršitev, zlorabe ali nezakonite dejavnosti, ki bi lahko imele posledice za javni interes, razkrijejo vsej javnosti; ker bi morala biti ta zaščita skladna s splošnim pravnim sistemom; ker bi morala biti ta zaščita učinkovita pred neupravičenim pravnim pregonom, ekonomskimi sankcijami in diskriminacijo;

Usklajevanje

AS.  ker je sprejemanje zakonov o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb v pristojnosti držav članic, večina težav, povezanih z agresivnim načrtovanjem davkov, pa je multinacionalne narave; ker je zato intenzivnejše usklajevanje nacionalnih davčnih politik edini izvedljivi način za reševanje težav zaradi erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter agresivnega davčnega načrtovanja;

   (i) ker bi bila obvezna skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb pomemben korak v smeri reševanja težav, povezanih z agresivnim davčnim načrtovanjem v Uniji, in bi jo bilo treba nujno uvesti; ker je končni cilj obvezna skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb z morebitnimi izjemami za mala in srednja podjetja, ki niso multinacionalna podjetja in podjetja, ki ne poslujejo čezmejno, in sicer z metodo porazdelitvene formule na podlagi kombinacije objektivnih spremenljivk; ker Komisija razmišlja o začasnih ukrepih za onemogočanje priložnosti za preusmeritev dobička, dokler se v celoti ne vzpostavi obvezna skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb; ker je treba zagotoviti, da ti ukrepi, vključno z izravnavo čezmejnih izgub, ne bodo povečali tveganja erozije davčne osnove in preusmeritve dobička; ker ti ukrepi niso popoln nadomestek za konsolidacijo in potrebovali bi čas, da bi nova ureditev začela popolnoma delovati;
   (ii) ker se kljub delu skupine za kodeks ravnanja o škodljivi obdavčitvi pravnih oseb v Uniji še vedno izvaja agresivno davčno načrtovanje; ker pretekli poskusi za okrepitev upravljanja in mandata skupine ter za prilagoditev in razširitev delovnih metod in meril iz kodeksa, namen česar je bil boj proti novim oblikam škodljivih davčnih praks v sedanjem gospodarskem okolju, niso bili uspešni; ker je za dejavnosti skupine značilno splošno pomanjkanje preglednosti in odgovornosti; ker je zato treba temeljito prenoviti učinkovitost in delovanje skupine in z objavljanjem zapisnikov in letnih poročil, vključno z navedbo stališč držav članic, doseči, da bo učinkovitejše in preglednejše; ker bi morala biti skupina zmožna sprejemati stališča o vprašanjih, ki izhajajo iz davčne politike več kot ene države članice, ne da bi majhen delež držav članic blokiral priporočila;
   (iii) ker bi skupno načelo obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Uniji moralo biti, da se davki plačajo v državah, v katerih podjetje dejansko posluje in ustvarja vrednost; ker je treba razviti merila, s katerimi bi to zagotovili; ker je treba za vsako uporabo posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine ali drugih preferenčnih davčnih režimov tudi zagotoviti, da se davki plačajo tam, kjer se ustvarja vrednost, v skladu z merili iz 5. ukrepa projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, pri tem pa določiti evropske opredelitve, kaj se šteje za spodbujanje raziskav in razvoja in kaj ne, ter za uskladitev uporabe ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine in inovacij, pa tudi skrajšati rok za odpravo starega sistema na 30. junij 2017;
   (iv) ker so nekatere države članice enostransko uvedle pravila o tujih odvisnih družbah, da bi ustrezno zagotovile dejansko obdavčitev dobičkov, preusmerjenih v države z nizkimi ali ničelnimi davki; ker je treba ta pravila uskladiti, da neenotni nacionalni predpisi o tujih odvisnih družbah v Uniji ne bi izkrivljali delovanja notranjega trga;
   (v) ker je v Direktivi 2011/16/EU določeno sodelovanje med državami članicami na področju davčnih inšpekcij in davčnega nadzora ter se spodbuja izmenjava najboljše prakse med davčnimi organi; ker pa instrumenti, predvideni v tej direktivi, niso dovolj učinkoviti in ker so razhajajoči se nacionalni pristopi do revizorskih družb v kontrastu z zelo organiziranimi metodami davčnega načrtovanja nekaterih podjetij;
   (vi) ker bi bilo treba za učinkovito samodejno izmenjavo splošnih informacij, zlasti pa informacij o davčnih stališčih, uvesti režim evropske davčne identifikacijske številke; ker bi morala Komisija razmisliti o vzpostavitvi skupnega evropskega registra podjetij;
   (vii) ker se je Komisija odločila, da bo podaljšala mandat platformi za dobro davčno upravljanje, ki bi sicer potekel leta 2016, in razširila njeno področje delovanja ter metode dela; ker lahko platforma prispeva k izvajanju novega akcijskega načrta za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, pripomore k razpravam o davčnih stališčih držav članic ob upoštevanju novih pravil o izmenjavi informacij ter zagotovi povratne informacije o novih pobudah za preprečevanje izogibanja plačilu davkov; ker pa mora Komisija okrepiti profil, povečati članstvo in izboljšati učinkovitost platforme za dobro davčno upravljanje;
   (viii) ker bi morala Komisija v procesu evropskega semestra preučiti in zahtevati izvajanje reform za davčne uprave, da bi okrepila zmogljivosti pobiranja davkov davčnih uprav na nacionalni in evropski ravni in omogočila njihovo učinkovitejše delovanje in s tem spodbudila pozitiven učinek učinkovitega pobiranja davkov ter učinkovitih ukrepov proti davčnim goljufijam in davčni utaji na prihodke držav članic;

Konvergenca

AT.  ker samo izboljšano usklajevanje ne bo rešilo temeljnih težav, do katerih prihaja zaradi različnih pravil o obdavčevanju dohodka pravnih oseb v različnih državah članicah; ker mora del skupnega odziva na agresivno davčno načrtovanje vključevati konvergenco omejenega števila nacionalnih davčnih praks; ker je to mogoče doseči, ne da bi okrnili suverenost držav članic glede drugih elementov njihovih sistemov obdavčevanja dohodkov pravnih oseb;

   (i) ker lahko do agresivnega davčnega načrtovanja včasih pride zaradi kumulativnih koristi sporazumov o dvojnem obdavčevanju, sklenjenih med različnimi državami članicami, ki namesto tega ironično vodijo v dvojno neobdavčitev; ker lahko povečanje števila sporazumov o dvojnem obdavčevanju med posameznimi državami članicami in tretjimi državami privede do priložnosti za nove luknje v zakonu; ker je treba skladno s 15. ukrepom projekta OECD ter skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička razviti večstranski instrument za spreminjanje dvostranskih davčnih sporazumov; ker bi bilo treba Komisiji podeliti mandat, da se v imenu Unije s tretjimi državami pogaja o davčnih sporazumih, saj sedanji način dvostranskih pogajanj ne daje optimalnih rezultatov; ker bi morala Komisija zagotoviti, da bodo ti sporazumi vsebovali določbe o recipročnosti in da bodo prepovedovali vse škodljive učinke za državljane Unije in podjetja, zlasti mala in srednja, do česar bi utegnilo priti zaradi zunajozemeljske uporabe zakonodaje tretjih držav v jurisdikciji Unije in držav članic;
   (ii) ker bi morala Unija imeti lastno ažurno opredelitev davčnih oaz;
   (iii) ker bi morala Unija ukrepati proti podjetjem, ki uporabljajo davčne oaze; ker je Evropski parlament k temu že pozval v poročilu o letnem davčnem poročilu za leto 2014(7), v katerem je pozval k „uvedbi strogih sankcij, na podlagi katerih nepoštena podjetja ali podjetja v davčnih oazah ali državah, ki z ugodnimi davčnimi pogoji izkrivljajo konkurenco, ne bi bila upravičena do sredstev EU in državne pomoči ter ne bi imela dostopa do javnih naročil, da bi podjetja odvrnili od kršenja davčnih standardov in izogibanju tem standardom; poziva države članice, naj od podjetij, ki so vpletena v kršenje davčnih standardov EU, izterjajo vso pridobljeno javno pomoč“; ker bi morali za države članice veljati protiukrepi, če bi odklonile spremembo svojih škodljivih preferenčnih davčnih režimov, ki ogrožajo obstoj enakih konkurenčnih pogojev v Uniji;
   (iv) ker je potrebna nova, zavezujoča opredelitev „stalne poslovne enote“, da bi zagotovili, da se bo davek pobiral tam, kjer poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost; ker je to treba doseči z minimalnimi zavezujočimi merili, s katerimi bi ugotovili, ali je gospodarska dejavnost dovolj obsežna, da bi jo obdavčili v državi članici in tako preprečili problematiko navideznih podjetij („poštnih nabiralnikov“), zlasti v zvezi z izzivi, ki jih prinaša digitalno gospodarstvo;
   (v) ker so potekajoče preiskave Komisije o domnevnih kršitvah pravil Unije o državni pomoči razkrile nekoristno pomanjkanje preglednosti glede tega, kako naj bi se ta pravila izvajala; ker bi Komisija za to morala objaviti smernice o državni pomoči, s katerimi bi razjasnila, kako bo določila, kdaj je državna pomoč povezana z davki, ter tako podjetjem in državam članicam zagotovila večjo pravno varnost; ker bi morala Komisija v okviru posodobitve ureditve o državni pomoči zagotoviti učinkovit naknadni pregled zakonitosti odobrene državne pomoči;
   (vi) ker je ena od nehotenih posledic Direktive Sveta 2003/49/ES(8) to, da je lahko prihodek od čezmejnih plačil obresti in licenčnin neobdavčen (ali obdavčen z zelo nizko davčno stopnjo); ker bi bilo treba v omenjeno direktivo in v Direktivo Sveta 2005/19/ES(9) ter drugo ustrezno zakonodajo Unije vključiti splošno pravilo proti zlorabam;
   (vii) ker bi z davčnim odtegljajem na ravni Unije ali ukrepom s podobnim učinkom zagotovili vsaj enkratno obdavčitev vseh dobičkov, ustvarjenih v Uniji, preden zapustijo njene meje;
   (viii) ker sedanji okvir Unije za reševanje sporov glede dvojnega obdavčenja med državami članicami ne deluje in bi potreboval jasnejša pravila in strožje roke po zgledu obstoječih sistemov;
   (ix) ker imajo davčni svetovalci bistveno vlogo pri omogočanju agresivnega davčnega načrtovanja, saj podjetjem pomagajo pri vzpostavljanju zapletenih pravnih struktur, da bi izkoristila neskladja in vrzeli, ki izhajajo iz različnih davčnih sistemov; ker temeljit pregled sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb ni možen brez preiskave praks teh svetovalnih podjetij; ker je treba pri tej preiskavi obravnavati navzkrižje interesov, značilno za ta podjetja, ki sočasno svetujejo nacionalnim vladam o vzpostavitvi davčnih sistemov ter podjetjem o tem, kako čim bolj omejiti njihove davčne obveznosti znotraj takih sistemov;

AU.  ker agresivno davčno načrtovanje in dejavnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička niso edine, ki spodkopavajo skupno učinkovitost pobiranja davkov, koncept davčne poštenosti in verodostojnost nacionalnih davčnih uprav; ker bi morale Unija in države članice odločno ukrepati, da bi obravnavale problem davčnih utaj in davčnih goljufij tako pri obdavčevanju pravnih in fizičnih oseb kot tudi pri problematiki v zvezi s pobiranjem davkov, ki niso davki od dohodka pravnih oseb, zlasti DDV; ker vsi ti drugi elementi pobiranja davkov in davčnega upravljanja znatno poglabljajo obstoječo davčno vrzel;

AV.  ker bi zato morala Komisija premisliti, kako bo obravnavala ta širša vprašanja, vključno z uveljavljanjem pravil glede DDV v državah članicah in njihovo uporabo v čezmejnih primerih, pa tudi z neučinkovitostjo pri pobiranju DDV (ki je v nekaterih državah članicah pomemben vir nacionalnega dohodka), praksami izogibanja plačevanja DDV in tudi negativnimi posledicami nekaterih davčnih amnestij ali nepreglednih shem „davčnih oprostitev“; ker bi bilo treba pri vseh teh ukrepih upoštevati uravnoteženost stroškov in koristi.

1.  poziva Komisijo, naj Parlamentu do junija 2016 v skladu s podrobnimi priporočili iz Priloge k tej resoluciji predloži enega ali več zakonodajnih predlogov;

2.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti;

3.  meni, da bi morali finančne posledice zahtevanega predloga kriti z ustrezno dodelitvijo proračunskih sredstev;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena podrobna priporočila Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/gen_info/economic_analysis/tax_structures/2014/report.pdf
(2) European added value of legislative report on bringing Transparency, coordination and convergence to corporate tax policies in the European Union (Evropska dodana vrednost zakonodajnega poročila o spodbujanju preglednosti, skladnosti in konvergence v politike na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji), Benjamin Ferrett, Daniel Gravino in Silvia Merler – še ni objavljeno.
(3) Sprejeta besedila z dne 8.7.2015, P8_TA(2015)0257.
(4) http://ec.europa.eu/finance/consultations/2015/further-corporate-tax-transparency/index_en.htm.
(5) Ena takšnih je oznaka „Fair Tax Mark“ (oznaka za pošteno plačane davke): http://www.fairtaxmark.net/.
(6) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
(7) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A8-2015-0040+0+DOC+XML+V0//EN
(8) Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49).
(9) Direktiva Sveta 2005/19/ES z dne 17. februarja 2005 o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 58, 4.3.2005, str. 19).


PRILOGA K RESOLUCIJI

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

A.  Preglednost

Priporočilo A1. Obvezno, javno poročanje po posameznih državah za multinacionalna podjetja v vseh sektorjih

Evropski parlament ponovno poziva Evropsko komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi do prvega četrtletja 2016 za vsa multinacionalna podjetja v vseh sektorjih uvedli izčrpno in javno poročanje po posameznih državah.

–  Predlog bi morala oblikovati na podlagi zahtev iz predloge za poročanje po posameznih državah, ki jo je septembra 2014 objavil OECD (13. ukrep projekta OECD in skupine G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička).

–  Pri oblikovanju predloga bi morala Komisija upoštevati tudi:

–  rezultate posveta Komisije o poročanju po posameznih državah, ki je potekal med 17. junijem in 9. septembrom 2015 in pri katerem so pretresli različne možnosti za morebitno izvajanje tovrstnega poročanja v Uniji;

–  predloge za popolnoma javno poročanje po posameznih državah, opisano v pregledani direktivi o pravicah delničarjev, izglasovani 8. julija 2015(1) v Evropskem parlamentu, in v potekajočih tristranskih pogajanjih o tej direktivi.

Priporočilo A2. Nova oznaka „Fair Tax Payer“ (Pošten plačnik davkov) za podjetja, ki spoštujejo dobre davčne prakse

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj čim prej vloži ustrezen zakonodajni predlog o prostovoljni evropski oznaki Fair Tax Payer“ (Pošten plačnik davkov).

–  Predlog bi moral vsebovati evropski okvir z merili upravičenosti, po katerem bi lahko nacionalni organi podeljevali to oznako.

–  V okviru bi moralo biti tudi nedvoumno določeno, da se oznaka podeljuje samo podjetjem, ki izpolnjujejo več kot zgolj črko unijskih in nacionalnih predpisov.

–  Podjetja bi morala oznaka „Fair Tax Payer“ (Pošten plačnik davkov) motivirati k vključitvi plačila poštenega zneska davkov v svojo politiko družbene odgovornosti, prav tako pa bi morala o svojem stališču do davčnih zadev poročati v svojem letnem poročilu.

Priporočilo A3. Obvezno obveščanje o novih davčnih ukrepih

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj čim prej vloži predlog za nov mehanizem, v katerem bi morale države članice nemudoma obvestiti druge države članice in Komisijo, če bi nameravale uvesti novo davčno olajšavo, oprostitev, spodbudo ali podoben ukrep, ki bi utegnil znatno vplivati na dejansko davčno stopnjo v državi članici ali na davčno osnovo v drugi državi članici.

–  Dolžno obveščanje držav članic naj bi zajemalo analize učinka prelivanja o tem, ali bi novi davčni ukrepi znatno vplivali na druge države članice in države v razvoju, s tem pa bi podprli delo skupine za kodeks ravnanja pri prepoznavanju škodljivih davčnih praks.

–  Nove davčne ukrepe bi bilo treba zajeti v procesu evropskega semestra, oblikovati pa bi bilo treba tudi priporočila za nadaljnje ukrepanje.

–  Evropski parlament bi moral biti redno obveščen o vsem obveščanju in ocenjevanju, ki ga opravi Evropska komisija.

–  Za države članice, ki ne bodo izpolnjevale zahtev glede poročanja, bi bilo treba predvideti kazni.

–  Komisija bi morala tudi razmisliti, ali ne bi bilo ustrezno zahtevati od davčnosvetovalnih podjetij, da obvestijo nacionalne davčne organe, kadar razvijejo in začnejo tržiti nekatere davčne ureditve, ki naj bi podjetjem pomagale zmanjšati skupno davčno obveznost, kakor se dogaja v nekaterih državah članicah. Razmisliti bi morala tudi, ali bi bilo deljenje teh informacij med državami članicami prek skupine za kodeks ravnanja dovolj učinkovito orodje za izboljšave na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji.

Priporočilo A4. Avtomatična izmenjava podatkov o davčnih stališčih, ki naj bi se razširjeno uporabljala za vsa davčna stališča, podatki pa bi se deloma objavili

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj dopolni Direktivo 2011/16/EU z elementi avtomatične izmenjave podatkov o davčnih stališčih, in sicer z:

–  razširjenim obsegom avtomatične izmenjave podatkov, tako da ne bodo zajeta samo čezmejna davčna stališča, marveč vsa, ki zadevajo davek od dohodkov pravnih oseb. Posredovani podatki morajo biti celoviti in v skupno dogovorjeni obliki, tako da jih bodo lahko davčni organi v ustreznih državah dejansko uporabili;

–  občutno povečano preglednostjo davčnih stališč na ravni Unije, upoštevaje poslovno zaupnost in poslovne skrivnosti, pa tudi aktualne najboljše prakse, ki se uporabljajo v nekaterih državah članicah, in sicer z vsakoletno objavo poročila, v katerem bodo povzete najpomembnejše zadeve iz varnega osrednjega imenika davčnih stališč in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, ki ga bo vzpostavila Komisija.

–  podatke je treba predložiti v dogovorjeni, standardizirani obliki in tako javnosti omogočiti, da jih bo lahko dejansko uporabila;

–  zagotovitvijo, da bo Komisija prevzela popolno in smiselno vlogo pri obvezni izmenjavi podatkov o davčnih stališčih z oblikovanjem varnega osrednjega imenika o vseh sklenjenih davčnih stališčih v Uniji, do katerega bodo lahko dostopale države članice in Komisija;

–  zagotovitvijo, da bodo državam članicam, ki podatkov o davčnih stališčih ne izmenjujejo avtomatsko, tako kot bi morale, naložene ustrezne sankcije.

Priporočilo A5. Preglednost prostocarinskih območij

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  določitev najdaljšega roka, do katerega se lahko na prostocarinskih območjih prodaja blago, oproščeno carine, trošarine in davka na dodano vrednost;

–  določitev obveznosti, da morajo upravni organi teh območij nemudoma obvestiti davčne organe držav članic in tretjih držav o vseh transakcijah, ki so jih njihovi davčni rezidenti izvedli na teh območjih.

Priporočilo A6. Ocena Komisije o vrzeli pri davku od dohodkov pravnih oseb

Evropski parlament poziva Komisijo, naj:

–  na podlagi najboljše prakse, ki se že uporablja v državah članicah, oblikuje harmonizirano metodologijo, ki bi morala biti objavljena in s katero bi lahko države članice ovrednotile obseg davčne vrzeli zaradi neposredne in posredne obdavčitve dohodkov pravnih oseb – torej razlike med dolgovanim in plačanim davkom – v vseh državah članicah;

–  sodeluje z državami članicami in tako zagotovi posredovanje potrebnih podatkov, ki naj bi se analizirali po tej metodologiji, da bodo rezultati kolikor mogoče točni;

–  uporablja dogovorjeno metodologijo in potrebne podatke ter vsaki dve leti pripravi in objavi oceno vrzeli zaradi neposredne in posredne obdavčitve dohodkov pravnih oseb za vso Unijo.

Priporočilo A7. Zaščita prijaviteljev nepravilnosti

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog, s katerim bi:

–  zaščitili prijavitelje nepravilnosti, ki delujejo izključno v javnem interesu (ne pa tudi za denar ali druge osebne interese) ter izpostavijo nepravilno ravnanje, kršitve, zlorabe ali nezakonite dejavnosti glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v kateri koli državi članici Evropske unije. Prijavitelje nepravilnosti bi morali zaščititi, če domnevno nepravilno ravnanje, kršitve, goljufije ali nezakonite dejavnosti prijavijo ustreznemu pristojnemu organu, pa tudi, če v primeru dolgotrajno nerešenega nepravilnega ravnanja, kršitev, goljufij ali nezakonitih dejavnosti glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki škodujejo javnemu interesu, sporočijo svoje pomisleke širši javnosti;

–  zagotovili, da bomo v Evropski uniji obvarovali pravico do izražanja in obveščanja;

–  tovrstno varstvo bi moralo biti skladno s splošnim pravnim sistemom in bi moralo varovati tudi pred neutemeljenim pravnim preganjanjem, ekonomskimi sankcijami in diskriminacijo;

–  zakonodajni predlog o tem bi se moral opirati na uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(2) ter upoštevati vso morebitno prihodnjo unijsko zakonodajo s tega področja;

–  tak zakonodajni predlog bi moral slediti tudi priporočilu Sveta Evrope CM/Rec(2014)7(3) o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ter opredelitvi prijavitelja nepravilnosti kot nekoga, ki prijavi ali razkrije informacije o nevarnosti ali škodi za javni interes v okviru svojih odnosov na delovnem mestu, ne glede na to, ali gre pri tem za javni ali zasebni sektor.

B.  Usklajevanje

Priporočilo B1. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb

Evropski parlament poziva Evropsko komisijo, naj čim prej vloži zakonodajni predlog za uvedbo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

Prvi korak bi bil obvezna skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb v Uniji do junija 2016, razen morda z začasno izjemo za mala in srednja podjetja, ki niso multinacionalna, ter podjetja, ki ne poslujejo čezmejno, zato da bi za podjetja, ki poslujejo v več državah članicah, obdavčljive dobičke obračunavali samo po enem naboru pravil.

Drugi korak bi moral slediti čim prej, najkasneje konec leta 2017, in sicer obvezna skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, pri kateri bi ustrezno upoštevali nabor različnih možnosti (na primer upoštevanje stroškov vključitve malih in srednjih podjetij ter podjetij, ki ne poslujejo čezmejno).

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bi morala temeljiti na formuli porazdelitve, ki bi upoštevala resnično gospodarsko dejavnost podjetij in ne bi neupravičeno koristila samo nekaterim državam članicam.

V vmesnem obdobju med uvedbo obvezne skupne in obvezne skupne konsolidirane davčne osnove bi morali izvajati nekaj ukrepov, s katerimi bi zmanjšali preusmerjanje dobička (predvsem z določanjem transfernih cen), na primer vsaj zakonodajni predlog o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička v Uniji. Ti ukrepi ne bi smeli zajemati začasne ureditve za izravnavo čezmejnih izgub, razen če bi Komisija lahko zagotovila, da bodo izravnave pregledne in ne bodo omogočale zlorab za namen agresivnega davčnega načrtovanja.

Komisija bi morala razmisliti, do katere mere bi bil potreben enoten sklop splošno sprejetih računovodskih načel, da bi ustrezne računovodske podatke pripravili za uporabo za namene skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.

Vsak predlog za obvezno skupno ali obvezno skupno konsolidirano davčno osnovo bi moral vključevati klavzulo za preprečevanje izogibanju plačilu davkov.

Priporočilo B2. Okrepiti mandat in izboljšati preglednost skupine Sveta za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij)

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži predlog, da bi skupino za kodeks ravnanja vključili v metodo Skupnosti kot delovno skupino Sveta, pri čemer bi sodelovala Evropska komisija ter Parlament kot opazovalec.

–  Skupina za kodeks ravnanja bo tako preglednejša in učinkovitejša ter bolj odgovorna, med drugim zaradi:

–  rednega zagotavljanja, posodabljanja in objavljanja pregleda o tem, do katere mere država članica izpolnjuje priporočila, ki jih skupina za kodeks ravnanja določi v poročilu o napredku, tega pa vsakih šest mesecev pošlje finančnim ministrom;

–  rednega zagotavljanja, posodabljanja in objavljanja seznama škodljivih davčnih praks vsaki dve leti;

–  rednega oblikovanja, zagotavljanja in objavljanja zapisnikov, vključno z večjo preglednostjo v procesu oblikovanja priporočil, zlasti tako, da se navedejo stališča predstavnikov držav članic;

–  imenovanja političnega predsednika s strani ministrov ECOFIN;

–  imenovanja predstavnika na visoki ravni in njegovega namestnika iz vsake države članice, da bi povečali prepoznavnost tega organa.

–  Naloge skupine za kodeks ravnanja so:

–  prepoznavati škodljive davčne prakse v Uniji;

–  predlagati ukrepe in roke za odpravo teh praks in spremljati rezultate priporočil in predlaganih ukrepov;

–  pregledati poročila o učinkih prelivanja pri novih davčnih ukrepih, ki jih, kot je navedeno zgoraj, posredujejo države članice, in oceniti, ali je potrebno ukrepanje;

–  predlagati druge pobude v zvezi z davčnimi ukrepi v zunanji politiki Unije;

–  izboljšati mehanizme izvrševanja proti praksam, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje.

Priporočilo B3. Posebna ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine in druge preferenčne sheme: povezovanje preferenčnih shem z ustvarjanjem vrednosti

Evropski parlament poziva Komisijo, naj še naprej usmerja države članice pri izvajanju tovrstnih ureditev v skladu s spremenjenim pristopom povezanosti in tako zagotovi, da ne bodo škodljive.

–  Pri usmerjanju bi moralo biti jasno, da morajo preferenčne sheme, na primer ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, izhajati iz spremenjenega pristopa povezanosti, kakor je bilo opredeljeno v procesu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (5. ukrep), torej da mora obstajati neposredna povezava med davčnimi ugodnostmi in z njimi povezanimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi.

–  Zelo obsežne tovrstne ureditve, ki niso vezane na geografsko poreklo in „starost“ strokovnega znanja, bi morale veljati za škodljivo prakso.

–  Če države članice v 12 mesecih tega pristopa ne bodo dosledno uporabljale, bi morala Komisija vložiti ustrezen obvezujoč zakonodajni predlog.

–  Komisija bi morala predstaviti predloge za skupne evropske standarde in opredelitve, kaj šteje za spodbujanje raziskav in razvoja in kaj ne, ter za harmonizirano uporabo ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine in inovacij, pa tudi skrajšati rok za odpravo starega sistema na 30. junij 2017, s tem da skrajša obdobje veljave predhodnih pravil.

Priporočilo B4. Tuje odvisne družbe

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  zagotovitev usklajenega okvira za pravila Unije o tujih odvisnih družbah, zato da bo dobiček, pridobljen v državah z nizkimi ali ničelnimi davki, vendarle obdavčen, s tem pa razlike v teh predpisih po Uniji tudi ne bodo izkrivljale delovanja notranjega trga. S tem okvirom bi tudi zagotovili, da se zakonodaja o tujih odvisnih družbah ne bo uporabljala zgolj za popolnoma umetne ureditve. To posameznim državam članicam ne preprečuje, da bi uvedle strožja pravila.

Priporočilo B5. Boljše usklajevanje držav članic pri davčnem nadzoru

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog za spremembo Direktive 2011/16/EU, da bi:

–  zagotovili učinkovitejši hkratni davčni nadzor in kontrole, kadar se bosta dva nacionalna davčna organa odločila izvesti kontrolo pri eni ali več osebah, pri katerih imata skupen ali dopolnjujoč se interes;

–  zagotovili, da bodo ustrezni davčni organi hkrati izvajali nadzor pri nadrejenem podjetju in njegovih odvisnih podjetjih v Uniji, in sicer pod vodstvom davčnega organa nadrejenega podjetja, tako da bo zagotovljen učinkovit pretok informacij med temi organi. Ob tem naj velja:

–  davčni organi bi morali redno izmenjevati informacije o svojih preiskavah in tako zagotoviti, da skupine ne bodo izkoriščale neskladij ali vrzeli pri kombiniranju različnih nacionalnih davčnih sistemov;

–  roki za izmenjavo informacij o potekajočem davčnem nadzoru bi morali biti čim krajši;

–  davčni organ, pristojen za posamezno podjetje, bi moral o ugotovitvah davčnega nadzora sistematično obvestiti davčne organe, pristojne za druge subjekte v isti skupini;

–  davčni organ ne bi smel sprejemati odločitev o ugotovitvah davčnega nadzora, dokler ne obvesti drugih ustreznih davčnih organov.

Priporočilo B6. Uvedba skupne evropske davčne identifikacijske številke

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži predlog za evropsko davčno identifikacijsko številko.

–  Predlog naj temelji na orisu evropske davčne identifikacije številke iz Akcijskega načrta Komisije za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam iz leta 2012 (22. ukrep)(4) in izid s tem povezanega posvetovanja leta 2013(5).

C.  Konvergenca

Priporočilo C1. Nov pristop do mednarodnih davčnih sporazumov

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog, ki bi Uniji omogočil, da bi glede mednarodnih davčnih sporazumov nastopala enotno.

–  Komisiji bi bilo treba podeliti mandat za pogajanja o davčnih sporazumih s tretjimi državami v imenu Unije, saj sedanji način dvostranskih pogajanj ne daje optimalnih rezultatov, zlasti za države v razvoju.

–  Komisija mora zagotoviti, da bodo ti sporazumi vsebovali določbe o recipročnosti in da bodo prepovedovali vse škodljive učinke za državljane Unije in za podjetja, zlasti mala in srednja, do česar bi utegnilo priti zaradi zunajozemeljske uporabe zakonodaje tretjih držav v jurisdikciji Unije in držav članic.

–  Uvesti bi bilo treba skupni večstranski sporazum Unije o dvojnem obdavčevanju, s katerim bi nadomestili sedanje veliko število dvostranskih davčnih sporazumov med državami članicami ter med državami članicami in drugimi državami.

–  Vsi novi mednarodni trgovinski sporazumi, ki jih bo sklepala Unija, bi morali vsebovati določbo o dobrem davčnem upravljanju.

–  V vseh mednarodnih davčnih sporazumih se predvidi mehanizem izvrševanja.

Priporočilo C2. Skupna in stroga opredelitev davčne oaze

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži predlog, da bi v sodelovanju z OECD in Združenimi narodi, med drugimi, oblikovali stroga merila za opredelitev davčnih oaz.

–  Merila bi morala temeljiti na poglobljenih, preglednih, robustnih, objektivno preverljivih in skupno sprejetih kazalnikih, s katerimi bi nadalje razvili načela dobrega upravljanja, ki jih je Komisija opredelila v svojem sporočilu iz leta 2009 „Spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah“(6), in sicer: izmenjavo podatkov in upravno sodelovanje, pravično davčno konkurenco in preglednost.

–  Ta merila bi morala zajemati koncepte, kot so bančna tajnost, beleženje podatkov o lastništvu podjetij, trustov in fundacij, objavljanje računovodskih izkazov podjetij, zmogljivosti za izmenjavo podatkov, učinkovitost davčnega upravljanja, spodbujanje davčne utaje, obstoj škodljivih pravnih instrumentov, preprečevanje pranja denarja, avtomatičnost izmenjave podatkov, obstoj dvostranskih sporazumov ter mednarodne obveznosti v zvezi s preglednostjo in pravosodnim sodelovanjem.

–  Na podlagi teh meril bi morala Komisija predložiti revidiran seznam davčnih oaz, s katerim bi nadomestila svoj začasni seznam, objavljen junija 2015.

–  Seznam davčnih oaz bi moral biti kot referenčna točka za druge politike in direktive povezan z ustrezno davčno zakonodajo.

–  Seznam bi morala pregledati in dopolniti vsaj vsaki dve leti ali pa na utemeljeno zahtevo jurisdikcije, navedene na seznamu.

Priporočilo C3. Ukrepanje proti podjetjem, ki izkoriščajo davčne oaze

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog za nabor protiukrepov, ki bi jih morale Unija in države članice kot delničarke in financerke javnih organov, bank in programov financiranja uporabiti za podjetja, ki uporabljajo davčne oaze za agresivno davčno načrtovanje in ne spoštujejo unijskih standardov dobrega davčnega upravljanja.

–  Protiukrepi bi morali zajemati:

–  prepoved dostopanja do državne pomoči ali javnih razpisov na ravni Unije ali nacionalni ravni;

–  prepoved dostopanja do nekaterih skladov Unije.

–  To bi morali med drugim doseči z:

–  dopolnitvijo statuta Evropske investicijske banke (EIB) (protokol št. 5 k temeljnim pogodbam). Tako bi zagotovili, da EIB ne bi financirala končnih upravičencev ali finančnih posrednikov, ki uporabljajo davčne oaze ali škodljive davčne prakse(7);

–  spremembo Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta(8), da bi zagotovili, da sklad ne bi financiral tovrstnih podjetij(9);

–  spremembo uredb (EU) št. 1305/2013(10), (EU) št. 1306/2013(11), (EU) št. 1307/2013(12) in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(13), da bi zagotovili, da skupna kmetijska politika ne bi financirala tovrstnih podjetij;

–  nadaljevanjem posodabljanja državne pomoči. Tako bi zagotovili, da države članice tovrstnim podjetjem ne bi dajale državne pomoči(14);

–  spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(15), da bi zagotovili, da nobeno tovrstno podjetje ne bi moglo pridobiti finančnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo);

–  spremembo sporazuma o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj, da bi zagotovili, da ne bo financirala tovrstnih podjetij(16);

–  prepovedjo sklepanja trgovinskih sporazumov med Unijo in jurisdikcijami, ki jih Komisija opredeli kot davčne oaze.

Komisija prouči, ali se lahko obstoječi trgovinski sporazumi z državami, ki so bile opredeljene kot davčne oaze, začasno nehajo izvajati ali razveljavijo.

Priporočilo C4. Stalna poslovna enota

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  prilagoditev opredelitve stalne poslovne enote, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državah članicah, kjer so ekonomsko dejavne; opredelitev bi morala zajemati tudi situacije, ko tudi za podjetja, ki opravljajo povsem dematerializirane digitalne dejavnosti, velja, da imajo v državi članici stalno poslovno enoto, če imajo v gospodarstvu te države znatno digitalno prisotnost;

–  opredelitev (na ravni Unije) najmanjše ekonomske vsebine, s čimer bi zagotovili, da bodo podjetja v državi članici, kjer so davčni zavezanci, resnično ustvarjala vrednost in prispevala h gospodarstvu te države članice.

Opredelitvi bi morali biti sestavni del konkretne prepovedi navideznih podjetij (tako imenovanih „poštnih nabiralnikov“).

Priporočilo C5. Izboljšati okvir za določanje transfernih cen v EU

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog za:

–  razvoj posebnih smernic Unije, s katerimi bi določili, kako naj se uporabljajo nova načela OECD o določanju transfernih cen in kako jih je treba tolmačiti v kontekstu EU, in sicer na podlagi izkušenj in analize teh načel. S tem bi:

–  upoštevali ekonomsko stvarnost na notranjem trgu;

–  državam članicam in podjetjem, ki poslujejo v Uniji, zagotovili gotovost, jasnost in pravičnost;

–  zmanjšali nevarnost zlorabe pravil za preusmerjanje dobička.

Priporočilo C6. Hibridna neskladja

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen zakonodajni predlog, da bi bodisi:

–  harmonizirali nacionalne opredelitve dolga, lastniškega kapitala, nepreglednih in preglednih subjektov, harmonizirali pripisovanje sredstev in obveznosti stalni poslovni enoti, pa tudi razporejanje odhodkov in prihodkov med različne subjekte v skupini bodisi

–  v primeru neskladja preprečili dvojno neobdavčitev.

Priporočilo C7. Spremembe v ureditvi državne pomoči v Uniji v povezavi z davki

Evropski parlament poziva Komisijo, naj najkasneje do sredine leta 2017 vloži ustrezen predlog glede:

–  smernic o državni pomoči, s katerimi bi razjasnili, kako bo Komisija določila, kdaj je državna pomoč povezana z davki, ter s tem podjetjem in državam članicam zagotovila večjo pravno varnost, pri tem pa je treba upoštevati, da so se tovrstne smernice v drugih sektorjih v državah članicah izkazale za izredno učinkovite pri zaustavljanju in preprečevanju praks, ki so v nasprotju z zakonodajo Unije o državni pomoči; ta učinek je mogoče doseči le z zelo nadrobnimi smernicami, ki morajo vsebovati tudi številčne pragove;

–  javnega razkritja davčnih politik, ki niso skladne s politiko državne pomoči, tako da bi podjetja in države članice usmerjala in jim zagotovila pravno varnost; Komisija za ta namen preusmeri sredstva v generalni direktorat za konkurenco, tako da se bo lahko zares ukvarjal s problematiko nezakonite državne pomoči (tudi s selektivnimi davčnimi ugodnostmi).

Evropski parlament Komisijo tudi poziva, naj na dolgi rok oceni možnost spremembe veljavnih pravil, zato da zneskov, izterjanih po kršitvi pravil EU o državni pomoči, ne bi vrnili državam članicam, ki so odobrile nezakonito pomoč, povezano z davki, kakor omogočajo sedanja pravila. Izterjano državno pomoč bi lahko na primer vrnili v proračun Unije ali dodelili državam članicam, ki so utrpele erozijo davčne osnove.

Priporočilo C8. Sprememba direktiv Sveta 90/435/EGS(17), 2003/49/ES in 2005/19/ES ter druge ustrezne zakonodaje Unije ter uvedba splošnega pravila o preprečevanju zlorab

Evropski parlament poziva Komisijo, naj vloži ustrezen predlog.

–  Po uvedbi splošnega pravila o preprečevanju zlorab v Direktivo 90/435/EGS ga je treba čim prej uvesti tudi v Direktivo 2003/49/ES ter predlagati, da bi ga uvedli tudi v Direktivo 2005/19/ES in drugo ustrezno zakonodajo Unije.

–  To pravilo bi morali vključiti v vso prihodnjo zakonodajo Unije, ki bi se dotikala davčnih zadev ali bi vplivala na davke.

–  Poleg uvedbe splošnega pravila o preprečevanju zlorab bi bilo treba iz Direktive 2003/49/ES črtati zahtevo, da morajo države članice ugodneje obravnavati plačila obresti in licenčnin, če drugje v Uniji dejansko niso obdavčene.

–  V Direktivo 2005/19/ES pa bi bilo treba poleg splošnega pravila o preprečevanju zlorab uvesti dodatne obveznosti glede preglednosti. Če te ne bi zadoščale za preprečitev agresivnega davčnega načrtovanja, bi bilo treba uvesti še določbo o minimalnem davku, ki bi ga zahtevali za uporabo „davčnih ugodnosti“ (na primer neobdavčitev dividend) ali drugih ukrepov s podobnim učinkom.

Priporočilo C9. Izboljšanje mehanizmov za reševanje sporov o čezmejnem obdavčevanju

Evropski parlament poziva Komisijo, naj do poletja 2016 vloži ustrezen predlog.

–  Izboljšati bi bilo treba sedanje mehanizme v Uniji za reševanje sporov o čezmejnem obdavčevanju, tako da bi se poleg primerov dvojne obdavčitve ukvarjali z dvojno neobdavčitvijo. Namen tega je doseči usklajen pristop Unije do reševanja sporov z jasnejšimi pravili in strožjimi roki, opirali pa bi se na že obstoječe sisteme.

–  Delovanje in odločitve mehanizma za reševanje sporov bi morali biti pregledni, zato da bi zmanjšali nejasnosti za podjetja pri izvajanju davčne zakonodaje.

Priporočilo C10. Uvedba davčnega odtegljaja ali ukrepa s podobni učinkom, da iz Unije ne bi odtekali neobdavčeni dobički

Evropski parlament poziva Komisijo, naj do poletja 2016 vloži predlog za davčni odtegljaj ali ukrep s podobni učinkom, s katerim bi zagotovili, da bi bili v Uniji ustvarjeni dobički tu tudi dejansko obdavčeni, preden odtečejo iz nje.

D.  Drugi ukrepi

Priporočilo D1. Dodatni ukrepi za zapolnitev davčne vrzeli

Evropski parlament poziva Komisijo, naj se poleg agresivnega davčnega načrtovanja, erozije davčne osnove in preusmeritve dobička osredini tudi na druge dejavnike, ki večajo obstoječo davčno vrzel, in naj med drugim:

–  preišče vzroke nizke učinkovitosti pri pobiranju davkov, tudi DDV;

–  preišče vzroke davčne nepravičnosti ali neverodostojnosti davčnih uprav tudi na drugih področjih, ne samo pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb;

–  določi načela za davčno amnestijo, vključno z okoliščinami, ko bi bila upravičena, in okoliščinami, ko bi bile primernejše druge možnosti politike, določi naj tudi zahtevo, da morajo države članice vnaprej obvestiti Komisijo o vsaki novi davčni amnestiji, zato da bi odpravili negativne posledice tovrstnih politik na prihodnje pobiranje davkov;

–  predlaga najnižjo stopnjo preglednosti za sisteme davčnih oprostitev in diskrecijskih davčnih olajšav, ki jih izvajajo nacionalne vlade;

–  državam članicam naj omogoči večjo svobodo pri upoštevanju tega, ali pravne osebe izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, zlasti upoštevanju sistematičnega neizpolnjevanja teh obveznosti, kot dejavnika pri podeljevanju pogodb o javnih naročilih;

–  zagotovi, da bodo imeli davčni organi popoln in smiseln dostop do osrednjih registrov dejanskih lastnikov podjetij in trustov ter da se bodo ti registri ustrezno vzdrževali in preverjali.

To se lahko doseže tako, da države članice hitro prenesejo četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja in tako zagotovijo širok in poenostavljen dostop do podatkov v centralnih registrih dejanskih lastnikov, tudi organizacijam civilne družbe, novinarjem in državljanom.

(1) Sprejeta besedila z dne 8.7.2015, P8_TA(2015)0257.
(2) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).
(3) http://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/cdcj/Whistleblowers/protecting_whistleblowers_en.asp (Ni na voljo v slovenščini, op. prev.)
(4) COM(2012)0722.
(5) https://circabc.europa.eu/faces/jsp/extension/wai/navigation/container.jsp
(6) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0201:FIN:SL:PDF
(7) http://www.eib.org/attachments/general/governance_of_the_eib_en.pdf
(8) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
(9) http://ec.europa.eu/priorities/jobs-growth-investment/plan/docs/proposal_regulation_efsi_en.pdf
(10) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
(11) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
(12) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
(13) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(14) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2013-0026+0+DOC+XML+V0//SL
(15) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(16) http://www.ebrd.com/news/publications/institutional-documents/basic-documents-of-the-ebrd.html
(17) Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 6).

Pravno obvestilo