Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2114(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0338/2015

Predložena besedila :

A8-0338/2015

Razprave :

PV 16/12/2015 - 19
CRE 16/12/2015 - 19

Glasovanja :

PV 17/12/2015 - 9.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0472

Sprejeta besedila
PDF 441kWORD 132k
Četrtek, 17. december 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP
P8_TA(2015)0472A8-0338/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP (2015/2114(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (v nadaljevanju: „Skupno stališče“)(1),

–  ob upoštevanju pregleda Skupnega stališča, ki ga je opravila delovna skupina Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM),

–  ob upoštevanju 16. letnega poročila Sveta v skladu s členom 8(2) Skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/711/SZVP z dne 19. novembra 2012 o podpori dejavnostim Unije za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 9. decembra 2003,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 2. aprila 2013(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o ratifikaciji pogodbe o trgovini z orožjem(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2015 o vplivu razvoja evropskih obrambnih trgov na varnost in obrambne zmogljivosti v Evropi(5), zlasti odstavkov 4, 10, 18, 19, 20, in 21,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/768/SZVP z dne 16. decembra 2013 o delovanju EU v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem v okviru evropske varnostne strategije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(7), kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 599/2014, in seznama blaga z dvojno rabo iz njene Priloge I,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. aprila 2014 Svetu in Parlamentu z naslovom „Pregled politike nadzora izvoza: zagotavljanje varnosti in konkurenčnosti v spreminjajočem se svetu“ (COM(2014)0244)),

–  ob upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 12. junija 2014 o pregledu sistema za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o pregledu politike nadzora izvoza z dne 21. novembra 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(9),

–  ob upoštevanju strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom, ki jo je 15. in 16. decembra 2005 sprejel Evropski svet, in Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja in ki razveljavlja Skupni ukrep 1999/34/SZVP,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2003/468/SZVP z dne 23. junija 2003 o nadzoru posredovanja orožja(10),

–  ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je sprejel Svet 9. februarja 2015,

–  ob upoštevanju navodil za uporabnike Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,

–  ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih v letu 2015(11),

–  ob upoštevanju sklepov 19. plenarnega zasedanja o Wassenaarskem sporazumu o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, ki je potekalo na Dunaju 3. in 4. decembra 2013,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska agenda za varnost“ (COM(2015)0185)),

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju, sprejetega 24. februarja 2006,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti točke 16.4 v okviru cilja 16, ki države poziva, naj bistveno zmanjšajo tok nezakonitega orožja;

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini,

–  ob upoštevanju člena 42 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Pogodbe ZN o trgovini z orožjem, ki je začela veljati 24. decembra 2014,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice št. 24/35 z dne 8. oktobra 2013 o učinku trgovine z orožjem na človekove pravice v oboroženih spopadih(12),

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0338/2015),

A.  ker se je globalno varnostno okolje okoli EU dramatično spremenilo, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu,

B.  ker člen 51 Ustanovne listine ZN določa neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe;

C.  ker je za mednarodno stabilnost pomembno, da se sredstva odvračanja zagotavljajo na podlagi ocene posameznih primerov, povsem v skladu s členom 51 Ustanovne listine ZN in četrtim merilom skupnega stališča o ohranjanju regionalnega miru, varnosti in stabilnosti;

D.  ker nenadzorovano širjenje orožja pomeni resno tveganje za mir in varnost, človekove pravice in trajnostni razvoj; ker vsako minuto nekje na svetu nekdo umre zaradi oboroženega nasilja in se izdela 15 novih kosov orožja;

E.  ker je regulacija mednarodne trgovine z orožjem po definiciji cilj na svetovni ravni; ker mora EU v okviru zunanjih odnosov zagotavljati doslednost zunanjega delovanja kot celote, da bi spodbujala demokracijo in načela pravne države, preprečevala konflikte, izkoreninila revščino, spodbujala medkulturni dialog ter ohranjala mednarodno stabilnost in varnost; ker so bile države članice EU v obdobju 2010–2014 odgovorne za 25,4 % dejanske dobave(13) glavnih konvencionalnih orožij po svetu,

F.  ker je v skladu z Lizbonsko pogodbo izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU in ker je ena od prednostnih nalog zunanjega delovanja EU tudi izgradnja stabilnejšega sveta, v katerem bo vladala blaginja; ker dobavljanje orožja državam, udeleženih v sporih, ne le povečuje verjetnost zaostrovanja nasilja, temveč tudi negativno učinkuje na razvojni potencial zadevnih držav, kot je razvidno iz poročil humanitarnih organizacij, ki so ta učinek količinsko opredelile(14);

G.  ker so države članice EU leta 2013 izvozile orožje v skupni vrednosti 36,7 milijarde EUR, pri čemer so v tretje države izvozile za 26 milijard EUR orožja; ker po drugi strani celotni proračun za Evropski instrument sosedstva za obdobje 2014–2020 znaša 15,4 milijarde EUR; ker so države članice EU odgovorne za 30 % vsega izvoza; ker bi le stežka lahko trdili, da so ti trgovinski tokovi v neposrednem varnostnem interesu EU;

H.  ker je Skupno stališče 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, ki določa osem meril za izvoz konvencionalnega orožja, ki jih morajo države članice EU uporabljati pri odločitvah o izdaji dovoljenj; ker je treba to skupno stališče ustrezno upoštevati predvsem v okviru razvoja evropskega obrambnega trga ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe;

I.  ker so se tretje države Albanija, Bosna in Hercegovina, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Kanada, Črna gora in Norveška uradno zavezale k izpolnjevanju meril in upoštevanju načel iz skupnega stališča;

Globalno varnostno okolje in izvoz orožja

1.  je močno zaskrbljen zaradi širjenja oboroženih spopadov, zlasti v Ukrajini, Siriji, Iraku, Libiji in Jemnu, pa tudi zaradi vseh mednarodnih konfliktov, ki v čedalje bolj globaliziranem svetu ogrožajo svetovno stabilnost in varnost ter povzročajo, da je sosedstvo EU manj stabilno in nevarnejše; ugotavlja, da je k temu morda prispeval prenos orožja v države, udeležene v konfliktih;

2.  obžaluje, da dogodki v zadnjih dveh letih kažejo, da orožje včasih pristane v rokah teroristov ali represivnih režimov, držav, v katerih se utegne otroke novačiti ali uporabljati v sovražnih dejanjih, ali režimov, ki imajo sumljive odnose z mednarodnim terorizmom oziroma agresivno notranjo ali zunanjo politiko, ter meni, da je zato treba sprejeti učinkovit režim nadzora nad izvozom orožja; obsoja uporabo orožja z namenom krepitve nestabilnosti in zaostrovanja oboroženih spopadov v notranjem in zunanjem okviru ali za podpiranje notranjega zatiranja, regionalnih sporov ter resnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; prav tako obžaluje, da je nezakonito trgovanje z orožjem še zmeraj obsežen in dobičkonosen posel;

3.  obžaluje, da zaradi oboroženega nasilja vsako leto umre približno pol milijona ljudi(15), bodisi v oboroženih spopadih ali pa v povezavi s kriminalno dejavnostjo;

4.  poudarja, da je upoštevanje Skupnega stališča bistvenega pomena za spoštovanje načel in vrednot EU, zlasti na področju mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ter odgovornosti glede notranje, regionalne in svetovne varnosti;

5.  ugotavlja, da so države članice EU ene glavnih svetovnih izvoznic orožja, saj so po podatkih iz 16. letnega poročila v letu 2013 po vsem svetu izvozile za 36,711 milijarde EUR orožja, od tega za 10,735 milijarde EUR med državami članicami, za 25,976 milijarde EUR pa v tretje države; ponovno poudarja, da člen 10 Skupnega stališča določa, da gospodarski, trgovinski in industrijski interes držav članic ne sme vplivati na uporabo osmih meril, ki urejajo izvoz orožja;

6.  obžaluje pa, da se člen 10 pogosto spregleda, zlasti ker evropska obrambna podjetja svojo manjšo prodajo v Evropi vedno bolj nadomeščajo z izvozom v države zunaj EU; je resno zaskrbljen zaradi posledic za varnost in obrambo EU, ki izhajajo iz prenosa občutljivega znanja in tehnologije v tretje države, kar pomeni povečano tveganje odvisnosti od tretjih držav z različnimi strateškimi interesi, na primer Rusije;

7.  poudarja, da bi morala biti obrambna industrija instrument za izvajanje obrambe in varnosti držav članic, zagotavljati varnost režima dobave v EU, hkrati pa prispevati tudi k izvajanju okrepljene SZVP in SVOP, kadar je to pomembno pri zagotavljanju globalne stabilnosti in varnosti; priznava, da je izvoz orožja bistven za krepitev in dodaten razvoj industrijske in tehnološke podlage za evropsko obrambo, ki je pomembna za številne inovacije in tehnološki razvoj;

8.  priznava legitimnost izvoza, ki v celoti izpolnjuje merila, navedena v členu 4(c) Skupnega stališča 2008/944/SZVP in se izvede v odziv na prošnjo Evropski uniji v skladu s pravico do samoobrambe; podpira dobavo obrambnega orožja v primeru zakonite samoobrambe; je seznanjen z odločitvijo nekaterih držav članic, da bodo dobavljale obrambno orožje pešmergam v iraškem Kurdistanu in v Ukrajino; v zvezi s tem ugotavlja, da se države članice med seboj ne usklajujejo;

9.  opozarja, da sta zavrnitev izdajanja in začasen preklic dovoljenj zaradi embargov ali sporov sicer pozitiven znak, vendar pa kažeta, da ima izvozna politika EU zgolj odzivni značaj; meni, da bi bilo treba pred izdajo dovoljenj v skladu s Skupnim stališčem opraviti bolj poglobljeno oceno posebnih tveganj, ki so povezana z državo prejemnico in varnostnimi interesi EU;

10.  ugotavlja, da se tveganje, ki izhaja iz preusmeritev, tihotapljenja in kopičenja orožja, povečuje in ostaja izziv, s katerim se je treba spopasti; opozarja na tveganje, da bi se utegnilo zaradi vse bolj razširjenega tihotapljenja orožja in nezakonite trgovine z orožjem ter pomanjkanja pregledov na vstopnih točkah, kot so pristanišča, orožje iz tretjih držav, v katerih vlada visoka raven korupcije, pripeljati v Evropo ter tako ogroziti varnost državljanov, kot je v nedavnem poročilu poudaril Europol(16);

11.  poudarja, da je nadzor nad izvozom orožja sestavni del zunanje in varnostne politike EU ter da bi ga morala usmerjati načela iz člena 21 PEU, zlasti spodbujanje demokracije in pravne države ter ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti; opozarja, da je treba obvezno zagotoviti skladnost med izvozom orožja in verodostojnostjo EU kot svetovne zagovornice človekovih pravic; je trdno prepričan, da bi učinkovitejše izvajanje osmih meril Skupnega stališča pomembno prispevalo k razvoju SZVP in SVOP; poziva, naj se v okviru nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ustrezno obravnavajo vprašanja izvoza orožja glede na spremenjeno varnostno okolje ter s tem povezana tveganja in grožnje za evropske varnostne interese;

12.  obžaluje, da neupravičeni, nezakoniti in neregulirani prenosi orožja še naprej spodkopavajo politično stabilnost ter ogrožajo demokratični, družbeni in/ali gospodarski razvoj v številnih predelih sveta; priznava, da bi enotno tolmačenje in učinkovito izvajanje osmega merila Skupnega stališča 2008/944/SZVP odločilno prispevalo k ciljem glede skladnosti politik EU za razvoj; poziva, naj se še naprej posveča pozornost osmemu merilu, da bi ocenili morebitne negativne učinke izdatkov za orožje na razvojne možnosti revnejših držav prejemnic;

Pogodba o trgovini z orožjem

13.  pozdravlja začetek veljavnosti Pogodbe o trgovini z orožjem; pozdravlja dejavnosti ozaveščanja, s katerimi EU spodbuja splošno ratifikacijo in izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, in poziva k stalnim prizadevanjem v zvezi s tem, zlasti ko gre za države, ki veliko trgujejo z orožjem; poziva države članice, ki Pogodbe o trgovini z orožjem še niso ratificirale, naj to čim prej storijo; priznava, da ima Pogodba o trgovini z orožjem sicer pozitiven učinek, a vseeno vsebuje omejitve in nejasnosti (nejasne koncepte, izjeme pri obveznosti poročanja, pomanjkanje režima za kazni);

14.  pozdravlja uspeh prve konference držav podpisnic v Cancúnu od 24. do 27. avgusta 2015, vendar opozarja, da niso dosegle sporazuma o modelu za letna poročila; meni, da bo pogodba resnično uspešna le, če bodo sprejeti ukrepi za njeno splošno veljavnost in vzpostavljeni zavezujoči ali kazenski mehanizmi za uporabo v primeru nespoštovanja pravil;

15.  pozdravlja zahtevo, da morajo države, ki so podpisale Pogodbo o trgovini z orožjem, pri odločanju o dovoljenjih upoštevati tveganje, da se utegne dobavljeno orožje uporabiti za zagrešitev ali omogočanje hudega nasilja na podlagi spola ali hudega nasilja nad ženskami in otroki; poziva države članice, naj v Skupnem stališču uporabijo odločnejše besede v zvezi z nasiljem na podlagi spola ali hudega nasilja nad ženskami in otroki;

16.  pozdravlja dejstvo, da ima EU pravno zavezujoč okvir, ki je edinstven na svetu in zagotavlja izvajanje nadzora nad izvozom orožja, tudi v kriznih regijah in državah z vprašljivim spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se je sistemu za nadzor nad izvozom orožja na podlagi Skupnega stališča pridružilo več evropskih in tretjih držav;

17.  pozdravlja dejstvo, da so se Albanija, Bosna in Hercegovina, Kanada, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Črna gora in Norveška pridružile merilom in načelom Skupnega stališča 2008/944/SZVP; ugotavlja, da je poseben okvir za izmenjavo informacij med EU in pridruženimi tretjimi državami vzpostavljen od leta 2012;

Skupno stališče

18.  opozarja, da bi moralo Skupno stališče privesti do usklajenega pristopa k trgovini z orožjem, ki ne bi posegal v pravico držav članic, da izvajajo strožje nacionalne politike, kakor je navedeno v členu 3 Skupnega stališča; opozarja tudi, da zavrnitev prenosa vojaške tehnologije ali orožja v vsakem primeru ostaja v izključni pristojnosti držav članic in da je treba skupne standarde iz Skupnega stališča v skladu z uvodno izjavo 3 obravnavati kot minimalne standarde za upravljanje prenosov vojaške tehnologije; opozarja, da se usklajevanje na evropski ravni ne bi smelo uporabljati kot izgovor za omilitev strožjih nacionalnih pravil;

19.  poziva države članice, naj v vseh primerih skladno tolmačijo in strogo izvajajo merila iz Skupnega stališča, ne da bi dopustile, da politični in gospodarski razmisleki prevladajo nad postopkom odločanja; prav tako poziva države članice, naj prekinejo že dogovorjene pogodbe, če dogovor zaradi močno spremenjenih razmer krši Skupno stališče;

20.  meni, da je resnična težava v tem, da države članice ohlapno izvajajo in nedosledno tolmačijo Skupno stališče, zato meni, da si je bistveno prizadevati za dosledno in ambiciozno izvajanje osmih meril; v zvezi s tem opozarja, da kazni za kršenje meril niso predvidene, in meni, da bi bilo priporočljivo urediti izvajanje neodvisnih preverjanj in določiti kazni za primer kršitev Skupnega stališča;

21.  je seznanjen s pregledom Skupnega stališča 2008/944/SZVP, ki ga je opravila delovna skupina COARM, in zaključkom, da le-to ustrezno podpira cilje, ki jih je zastavil Svet, in da je v skladu s Pogodbo o trgovini z orožjem; ugotavlja, da kljub zaskrbljujočim razmeram v Siriji in Iraku, porastu terorističnih dejavnosti, konfliktom in nestabilnosti, ki so se razširili po Bližnjem vzhodu in severni Afriki ter bi lahko vplivali tudi na varnost Unije, ni bilo nikakršnih sprememb;

22.  je seznanjen s posodobljenimi navodili za uporabnike Skupnega stališča Sveta in posodobljenim seznamom vojaškega blaga EU; z zadovoljstvom pričakuje, da bo delovna skupina COARM sprejela nov spletni mehanizem za izmenjavo informacij; pozdravlja nova sklicevanja na vidike iz Pogodbe o trgovini z orožjem, ki še niso vključeni v Skupno stališče, in spremembe pojasnjevalnih smernic za sedmo merilo; poziva k prizadevanjem, zlasti v zvezi s smernicami za učinkovito izvajanje osmega merila;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo strožjo uporabo osmih meril; meni, da bi morale države članice, tudi na evropski ravni v okviru delovne skupine COARM, razširiti svoje ocene ter se med drugim osredotočiti na razmere v ciljni državi in na posamezno zadevno vojaško tehnologijo; spodbuja države članice, naj uporabljajo strožja nacionalna merila;

24.  je zaskrbljen zaradi učinka, ki ga imajo resnične ali domnevne grožnje s pravnimi ukrepi podjetij v nekaterih državah članicah na obravnavanje vlog za dovoljenje za izvoz; opozarja države članice, da strogo in natančno izvajanje osmih meril ustvarja potrebno podlago za zavrnitev dovoljenj;

25.  ugotavlja, da drugo merilo od držav članic zahteva, da zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja le, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija in oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za notranjo represijo; meni, da to merilo dopušča neskladno izvajanje skupnih pravil; poziva k povezovanju s predstavniki Sveta Evrope, Uradom visoke komisarke ZN za človekove pravice in organizacijami za človekove pravice, da bi dodatno razjasnili drugo merilo;

26.  kritično gleda na to, da različne države članice pogosto kršijo osem meril; obžaluje, da ni mehanizmov za naložitev sankcij, kadar država članica krši osem meril, in da tudi niso načrtovani; meni, da bi bilo treba določiti načine in sredstva za neodvisno preverjanje in mehanizme za sankcioniranje kršitev Skupnega stališča;

27.  odločno poziva vse države članice, naj tveganje v postopkih izdajanja dovoljenj za prenos orožja obravnavajo previdnostno, kot je običajno pri obravnavi drugih področij, kot so terorizem, pranje denarja in okoljska vprašanja;

28.  poudarja, da je treba zagotoviti skladnejšo politiko glede embargov in jih začeti nemudoma izvajati; poziva države članice, naj podrobneje opredelijo nacionalne in mednarodne določbe v zvezi z izvozom „vojaškega“ in „nevojaškega“ orožja, zaradi katerih utegnejo prenosi orožja malega kalibra zaobiti sisteme regulacije tako, da se orožje označi kot „nevojaško“;

29.  opozarja, da je Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju člena 10 Protokola ZN o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi namenjena učinkovitemu nadzoru nad prenosi strelnega orožja za civilno uporabo; priznava legitimnost izvoza lovskega in športnega orožja za civilno uporabo v okviru te uredbe; pozdravlja pregled zakonodaje EU o strelnem orožju (tudi glede deaktivacije, upravnih sankcij in signalnega orožja) in namero okrepiti policijsko sodelovanje s sosednjimi državami pri vprašanju tihotapljenja orožja; v skladu s tem poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti Europola;

30.  poziva države članice, naj v Skupno stališče vključijo mehanizem, ki bi samodejno zamrznil obstoječe dovoljenje za izvoz orožja v države, za katere je bil evropski embargo na orožje uveden po izdaji dovoljenja za izvoz;

31.  predlaga, naj se raziščejo možnosti uporabe in razširitve osmih meril, med drugim na prenos z izvozom orožja povezanih storitev, kot je svetovanje, in na dejavnosti zasebnih vojaških družb s sedežem v EU v tretjih državah; poziva k enotnemu pristopu EU k vprašanju plavajočih orožarn;

32.  poziva vse države članice, ki se še niso popolnoma uskladile s Skupnim stališčem Sveta 2003/468/SZVP z dne 23. junija 2003 o nadzoru posredovanja orožja, naj pojasnijo, zakaj niso zagotovile skladnosti ter kakšne ukrepe nameravajo sprejeti in kdaj, da bi izpolnile svoje obveznosti, ki izhajajo iz Skupnega stališča; spodbuja države članice, naj storitve prevoza in financiranja orožja vključijo v svojo zakonodajo o posredovanju orožja;

33.  je zaskrbljen zaradi možnih preusmeritev izvoženega blaga ter poziva države članice, naj vzpostavijo učinkovit nadzorni sistem (sistemi za spremljanje, določba o nezlorabi v potrdilu o končnem uporabniku, pregledi končnih uporabnikov na kraju samem), vključno z okrepitvijo osebja, predvidenega za to nalogo; meni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med državami članicami, med državami članicami ter Europolom in Eurojustom, pa tudi s tretjimi državami, da bi olajšali kazenski pregon posrednikov in tihotapcev zaradi nezakonitega prenosa orožja; poziva Svet, naj sedmo merilo bolje uskladi s členom 11 Pogodbe o trgovini z orožjem;

34.  je zelo zaskrbljen zaradi možnosti, da se nadzor EU nad izvozom zaobide z licenčno proizvodnjo v tretjih državah ali s čezmorskimi podružnicami podjetij s sedežem v EU; poziva delovno skupino COARM, naj v naslednjem letnem poročilu poglobljeno obravnava to vprašanje;

35.  poziva k večjemu usklajevanju na delovni ravni s Svetom in Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi zagotovili ustrezno upoštevanje vidikov, povezanih s preprečevanjem sporov, razvojem in človekovimi pravicami; poziva k rednim posvetovanjem med delovnima skupinama COARM in COHOM ter k povezovanju delovne skupine COARM z vsemi ustreznimi akterji EU, kot so IntCen, koordinator EU za boj proti terorizmu in delegacije EU, da bi izboljšali usklajenost in delili informacije, ki bi lahko bile pomembne za odločitve o dovoljenjih za prenos orožja, zlasti ko gre za tveganja v predlaganih državah prejemnicah, da bi tako izboljšali kakovost odločitev, sprejetih v okviru Skupnega stališča;

Preglednost

36.  obžaluje pozno sprejetje šestnajstega letnega poročila, ki je imelo največjo zamudo doslej;

37.  opozarja, da morajo podatki, predloženi v celoti, vključevati podatke tako o finančni vrednosti izdanih dovoljenj za izvoz orožja kot o finančni vrednosti dejanskega izvoza, razčlenjene po končnih ciljih in kategorijah seznama vojaškega blaga EU; poziva preostale države članice, naj izpolnijo obveznost letnega poročanja in naknadno predložijo podatke za 16. letno poročilo, za prihodnja letna poročila pa naj jih oddajajo pravočasno;

38.  ugotavlja, da poročilo vključuje standardizirane informacije o izdanih izvoznih dovoljenjih, vendar pa ne vključuje izčrpnih informacij o dejanskem izvozu orožja; odločno poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj preučita načine za izboljšanje spoštovanja obveznosti poročanja ter povečanje preglednosti in javnega nadzora okvira za nadzor nad izvozom orožja, s čimer bi zagotovili predvsem, da bi države članice poročale o vseh izvozih orožja; poziva, naj se ta pomanjkljivost odpravi in ustrezno predvidi letno poročilo, ki navaja podatke o dejanskem izvozu, razčlenjene po vrstah in namembnem kraju;

39.  poziva k uvedbi standardiziranega postopka poročanja in predložitve s časovnim rokom za informacije o dejanskem izvozu in podatke o dovoljenjih, ki bi se uporabljal in spoštoval enako v vseh državah članicah; poziva države članice, naj v celoti poročajo o zavrnjenih dovoljenjih ter navedejo tudi informacije o posameznih dovoljenjih, in sicer državo prejemnico in zadevni organ, opis in količino blaga za prenos na podlagi podkategorij seznama vojaškega blaga in natančen razlog za zavrnitev; predlaga, da se oblika letnega poročila spremeni in se poročilo ponovno vzpostavi kot javna, interaktivna spletna zbirka podatkov, ki bi omogočala iskanje;

40.  poziva k okrepljenemu posvetovanju med državami članicami, kar zadeva prenose v ranljive in nestabilne regije in države, zlasti takšne, ki v svojem sosedstvu ravnajo agresivno; poziva k poglobljenemu in sistematičnemu preverjanju izvajanja evropskega režima sankcij proti Rusiji, ko gre za izvoz orožja in prodajo tehnologij z dvojno rabo; poziva posamezne države, naj pripravijo seznam oseb (ki bo vključeval podjetja in posameznike), ki so bile obsojene kršenja zakonodaje, povezane z izvozom orožja, ter primerov ugotovljenih preusmeritev, kakor tudi oseb, ki niso bile obsojene na sodišču, vendar je znano, da so vpletene v nezakonito trgovino z orožjem ali dejavnosti, ki ogrožajo mednarodno varnost; poziva države članice, naj zagotovijo podrobne informacije o postopkih preklica ali začasnega umika izdanih dovoljenj glede držav, za katere velja embargo;

41.  meni, da je bistveno, da države, ki so kandidatke za pristop k EU, ravnajo v skladu s stališči in načeli EU glede izvoza orožja in trgovine z njim;

42.  poziva k spremljanju nezakonite trgovine z orožjem in sodelovanju na tem področju s postopki za sodelovanje, ki vključujejo policijo in obmejne organe, na podlagi izmenjave informacij in zbirk podatkov, da bi kar najbolj zmanjšali varnostno tveganje za EU in njene državljane;

Javni nadzor

43.  opozarja, da so vlade tiste, ki nosijo politično odgovornost za izvoz ali neizvoz vojaškega blaga ali blaga z dvojno rabo; poziva države članice, naj predložijo podrobne informacije o vsakem izdanem dovoljenju in tako omogočijo preverjanja na ravni EU, da bi zagotovili, da države zaradi gospodarskega, političnega ali osebnega interesa ne kršijo meril iz Skupnega stališča; poziva ESZD/COARM, naj sprejmeta nalogo pregledovanja dovoljenj, ki domnevno ne izpolnjujejo meril iz Skupnega stališča;

44.  je trdno prepričan, da imajo državljani in parlamenti pravico, da so natančno obveščeni o odločitvah svojih vlad glede izvoza orožja, saj te vplivajo na varnost in blaginjo njihove in drugih držav, prav tako pa je to v skladu s prizadevanji za preglednost in večji javni nadzor; poziva, naj bodo poročila javna;

45.  poziva Svet in ESZD, naj prav tako izboljšata dostop do informacij v zvezi s sankcijami EU in embargom na orožje, saj te pogosto niso posodobljene ali predstavljene v zlahka dostopni obliki;

46.  poziva k okrepitvi parlamentarnega nadzora tako na nacionalni kot na evropski ravni, in sicer z letnimi poročili v parlamentih; poziva, naj se o evropskem izvozu orožja in evropski politiki obrambne industrije razpravlja na naslednji medparlamentarni konferenci o SZVP/SVOP;

47.  pozdravlja redno posvetovanje s civilno družbo v okviru povečevanja preglednosti; poziva Komisijo in ESZD/COARM, naj nadaljujejo s tem dialogom s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in možganskimi trusti; spodbuja civilno družbo in akademski svet, naj neodvisno nadzirata trgovino z orožjem;

Nove tehnologije in vprašanje blaga z dvojno rabo

48.  meni, da je zaradi tehnološkega razvoja vse težje razlikovati med izključno vojaško in izključno civilno rabo ter da bi bilo zato treba posebno pozornost nameniti seznamu blaga z dvojno rabo v luči Wassenaarskega sporazuma; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da ni vrzeli v Wassenaarskem sporazumu ter med seznamom vojaškega blaga in prilogami uredbe o dvojni rabi, ter naj posebno pozornost namenijo novi tehnologiji strateškega pomena, kot so daljinsko vodeni zrakoplovni sistemi, uporabna robotika in tehnologija za nadzor;

49.  opozarja, da širjenje določenih tehnologij za nadzorovanje in poseganje v zasebnost po svetu ne škoduje le človekovim pravicam, ampak bi lahko pomenilo tudi pomembno grožnjo evropskim strateškim interesom in naši digitalni infrastrukturi;

50.  pozdravlja aktualno pobudo Komisije za posodobitev nadzora EU nad izvozom blaga z dvojno rabo in njeno namero, da v prvi polovici leta 2016 predstavi nov zakonodajni predlog za pametne in učinkovite politike, s katerimi bi uravnavali komercialni izvoz storitev, povezanih z izvajanjem in uporabo tehnologije z dvojno rabo, obenem pa vključili učinkovita varovala, s katerimi bi preprečili, da bi tak nadzor izvoza oviral znanstvene raziskave in raziskave na področju varnosti informacijske tehnologije; poudarja, da bi moral biti cilj predloga tudi izboljšati skladnost in preglednost režima za nadzor izvoza, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati spreminjajoči se značaj varnostnih izzivov in hitrost tehnološkega razvoja, zlasti ko gre za programsko opremo za nadzorovanje in poseganje v zasebnost; pozdravlja dogovor, ki so ga 4. decembra 2013 dosegle države podpisnice Wassenaarskega sporazuma, o začetku nadzora na področjih orodij za nadzor, kazenski pregon in zbiranje obveščevalnih podatkov ter sistemov za mrežni nadzor; poudarja, da je nujno treba obravnavati potencialno škodljiv izvoz izdelkov in storitev IKT, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v zvezi s kršitvami človekovih pravic v določenih tretjih državah, kakor so se v skupni izjavi iz aprila 2014 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija;

51.  poziva države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za učinkovito izvajanje in izvrševanje nadzora nad izvozom, posredništvom in tranzitom blaga z dvojno rabo; pozdravlja trenutne programe za krepitev zmogljivosti, ki jih financira EU in so namenjeni podpiranju sistemov tretjih držav za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo; poziva države članice, naj uporabijo tudi zmogljivosti za usposabljanje znotraj EU;

52.  poudarja, da bi morala biti Komisija zmožna čim prej zagotoviti pravilne in najnovejše informacije o zakonitosti ali morebitnih škodljivih učinkih potencialnih transakcij podjetjem, ki se sprašujejo, ali naj zaprosijo za izvozno dovoljenje;

53.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge o pregledu, kako bi lahko standarde EU glede IKT uporabili za preprečevanje morebitnih škodljivih posledic izvoza teh tehnologij ali drugih storitev v tretje države, kjer konceptov, kot je „zakonito prestrezanje“, ni mogoče obravnavati kot enakovredne tistim v EU ali kjer so na primer razmere na področju človekovih pravic slabe ali ne veljajo načela pravne države;

54.  znova potrjuje, da morajo standardi EU, zlasti tisti, ki so opredeljeni v Listini EU o temeljnih pravicah, pri ocenjevanju incidentov, pri katerih se tehnologije z dvojno rabo uporabljajo tako, da se lahko omejujejo človekove pravice, prevladati nad drugimi vidiki;

55.  obžaluje, da nekatera evropska podjetja in mednarodna podjetja, ki trgujejo s tehnologijami z dvojno rabo, sodelujejo z režimi, ki s svojimi dejanji kršijo človekove pravice, čeprav se zavedajo škodljivih učinkov, ki jih bo to trgovanje imelo na človekove pravice;

56.  poziva Komisijo, naj podjetja, ki sodelujejo pri takšnih dejavnostih, izključi iz postopkov javnih naročil EU, financiranja raziskav in razvoja ter vsakršne druge vrste finančne podpore;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(2) UL C 103, 27.3.2015, str. 1.
(3) Pogodba o trgovini z orožjem, UN, 13-27217.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0081.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0215.
(6) UL L 341, 18.12.2013, str. 56.
(7) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.
(9) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(10) UL L 156, 25.6.2003, str. 79.
(11) http://www.wassenaar.org/controllists/, „seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznam streliv“, Wassenaarski sporazum o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, 25. marec 2015.
(12) A/HRC/RES/24/35
(13) Trendi v mednarodnih prenosih orožja, 2014, preglednica dejstev SIPRI, marec 2015.
(14) IANSA, Oxfam International in Saferworld: „Africa’s missing billions – International arms flows and the cost of conflict“ (Manjkajoče milijarde v Afriki – Mednarodni pretok orožja in strošek sporov), 2007.
(15) ‘Global Burden of Armed Violence 2015: Every Body Counts (Svetovno breme oboroženega nasilja 2015: vsaka žrtev šteje), poročilo v okviru Ženevske deklaracije o oboroženem nasilju in razvoju
(16) Exploring Tomorrow’s Organised Crime (Preučevanje organiziranega kriminala jutrišnjega dne), 2015, Europol

Pravno obvestilo