Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2728(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1346/2015

Predložena besedila :

B8-1346/2015

Razprave :

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0475

Sprejeta besedila
PDF 269kWORD 96k
Četrtek, 17. december 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Varstvo narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo
P8_TA(2015)0475B8-1346/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o varstvu narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo (2015/2728(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je generalna konferenca Unesca sprejela 16. novembra 1972 v Parizu,

–  ob upoštevanju dejstva, da je Unesco leta 1979 imenoval narodni park Virunga za območje svetovne dediščine, leta 1994 pa za ogroženo območje svetovne dediščine,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejete 5. junija 1992 na vrhu o okolju v Riu de Janeiru,

–  ob upoštevanju Konvencije o mokriščih mednarodnega pomena, zlasti habitatu vodnih ptic, ki je bila sprejeta leta 1971 v Ramsarju,

–  ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja, sprejetih leta 1976, in njihovih posodobitev ter vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, sprejetih leta 1971,

–  ob upoštevanju zaključne izjave k dogovoru, doseženem po pritožbi organizacije WWF International proti podjetju SOCO International julija 2014,

–  ob upoštevanju pravnega in pogodbenega okvira za sektor ogljikovodikov v Demokratični republiki Kongo, vključno z zakonom št. 81-013 o rudnikih in ogljikovodikih, rudarskim zakonikom in morebitnim prihodnjim kongovskim zakonikom o ogljikovodikih, pa tudi javnih pogodb o skupnem pridobivanju ogljikovodikov,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o varstvu narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo (O-000108/2015 – B8-1111/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je narodni park Virunga, ki se leži v Severnem Kivuju in Vzhodni provinci Demokratične republike Kongo, na meji z Ruando in Ugando, najstarejši narodni park v Afriki, svetovna dediščina Unesca in v svetu slovi po edinstvenih habitatih in bogati biotski raznovrstnosti, zaradi česar je najbolj biotsko raznovrsten park v Afriki; ker je park še posebej znan po gorskih gorilah, izjemno ogroženi vrsti iz priloge I h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) iz leta 1973;

B.  ker je po konvenciji o biotski raznovrstnosti, ki jo je Demokratična republika Kongo podpisala in ratificirala, ohranjanje te raznovrstnosti skupnega pomena za vse človeštvo in eden od sestavnih delov razvojnega procesa; ker je ta konvencija pravno zavezujoča in podpisnice zavezuje k izvajanju njenih določb;

C.  ker narodni park Virunga varujeta tudi ramsarska konvencija in zakonodaja Demokratične republike Kongo; ker Evropska komisija in nekatere države članice EU že 25 let podpirajo varstvo tega parka;

D.  ker je narodni park Virunga eno od treh območij v Demokratični republiki Kongo, navedenih v ramsarski konvenciji (št. 787); ker ima Demokratična republika Kongo po tej konvenciji številne obveznosti v zvezi z območji, vključenimi na seznam iz te konvencije, in sicer oblikovanje in tudi izvajanje načrtovanja za spodbujanje ohranjanja mokrišč, vključenih na seznam, in kolikor mogoče smotrno uporabo mokrišč na svojem ozemlju (1. odstavek 3. člena ramsarske konvencije);

E.  ker ima narodni park Virunga po poročilu organizacije WWF iz leta 2013 z naslovom „The economic value of Virunga park“ (Gospodarska vrednost parka Virunga) letno gospodarsko vrednost 48,9 milijona USD; ker bi lahko park v stabilnih razmerah prispeval k rasti gospodarstva in turizma ter bi lahko dosegel letno vrednost ene milijarde USD in ustvaril 45 000 delovnih mest;

F.  ker park kljub statusu zavarovane divjine že desetletja ogrožajo oborožene skupine, ki se ukvarjajo s krivolovom, krčenjem gozdov in drugimi oblikami netrajnostnega in nezakonitega izkoriščanja virov; ker je bil narodni park Virunga zaradi tega vključen na seznam območij ogrožene svetovne dediščine; ker bi naftna mrzlica ob množični revščini, šibki državi, neuspešnem upravljanju in negotovim razmeram v vsej regiji utegnila imeti hude družbene in okoljske posledice in bi razmere še destabilizirala;

G.  ker je vlada Demokratične republike Kongo decembra 2007 podelila koncesije za nafto, ki zajemajo 85 % parka; ker dejavnosti iskanja nafte v parku zaenkrat izvaja samo podjetje SOCO International PLC (SOCO);

H.  ker kljub temu, da zakonodaja Demokratične republike Kongo prepoveduje okolju škodljive dejavnosti na zavarovanih območjih, je bila podjetju SOCO z dovoljenjem za dejavnosti iskanja nafte podeljena izjema za „znanstvene dejavnosti“ na zavarovanih območjih;

I.  ker SOCO International nima več dovoljenja za blok V v narodnem parku Virunga;

J.  ker je sistemska študija pokazala, da so v narodnem parku Virunga nahajališča nafte; opominja, da izkoriščanje (in iskanje) nafte ni združljivo z varovanjem parka, saj gre za območje svetovne dediščine;

K.  ker za vsa podjetja, ne glede na to, kje delujejo, velja svetovni standard pričakovanega ravnanja in so dolžna spoštovati človekove pravice, kakor določajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za večnacionalna podjetja;

L.  ker v narodnem parku Virunga in okoli njega že več kot dvajset let potekajo nasilni konflikti; ker se z nezakonitim rudarjenjem, nezakonitim izkoriščanjem naravnih virov (les, oglje itd.) in krivolovom ogroženih živali ter drugo nezakonito trgovino z naravnimi viri financirajo tako uporniki kot uradne vojaške sile, iskanje in izkoriščanje nafte pa bo najverjetneje podžigalo nadaljnje nasilje in hude kršitve človekovih pravic ter na tem območju povzročilo hudo onesnaženje;

M.  ker območja, kjer ni dobrega upravljanja, zaradi dejavnosti pridobivanja nafte ogrožajo najhujša okoljska tveganja: množično krčenje rastja, uvajanje invazivnih rastlin, drobitev habitatov, povečana nevarnost krivolova ter onesnaženje zaradi razlite nafte, sežiganja plina in odlaganja odpadkov; ker bi lahko tako imenovano „naftno prekletstvo“ poslabšalo kazalnike revščine in neenakosti, kar so pokazale tudi študije primerov, na primer za Nilovo delto;

N.  ker bo trajnostno upravljanje zemljišč, voda in prostoživečih živali na območju parka Virunga prineslo neposredne in posredne gospodarske koristi skupnostim, ki so močno odvisne od tamkajšnjih naravnih virov; ker bi lahko po podatkih organizacije WWF že samo turizem, povezan z gorskimi gorilami, ustvaril 30 milijonov USD letno in pomagal odpreti na tisoče delovnih mest;

1.  poudarja, da je treba nujno preprečiti nepopravljivo škodo v narodnem parku Virunga, ki ga je Unesco leta 1979 imenoval za območje svetovne dediščine, leta 1994 pa za ogroženo območje svetovne dediščine;

2.  obžaluje, da je park postal tudi eno najnevarnejših območij na svetu glede ohranjanja prostoživečih vrst; z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da oborožene skupine nezakonito izkoriščajo naravne vire parka – z rudarskimi dejavnostmi in proizvodnjo oglja – za financiranje svojih vojaških operacij in za osebno korist; obžaluje tudi, da so te skupine vpletene v obsežen krivolov za prehrambne namene in za trgovino s slonovino ter da svoje vojaške dejavnosti financirajo iz trgovine s slonovino in mesom divjih živali; poleg tega z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaradi slabe discipline, nerednih plač in pomanjkanja hrane vse več vojaškega osebja sodeluje v nezakonitih dejavnostih – pri malem rudarjenju, proizvodnji oglja in krivolovu; park je obsežno območje divjine in ga je zaradi velikosti (790 000 hektarjev) težko učinkovito varovati, zlasti z omejenim vladnim financiranjem; je obveščen, da so 15. aprila 2014 tri oborožene osebe streljale na vodjo tega narodnega parka, belgijskega princa Emmanuela de Meroda, med opravljanjem službe pa je bilo v zadnjem desetletju ubitih več kot 140 čuvajev;

3.  poudarja, da bi lahko dejavnosti iskanja in izkoriščanja nafte ali druge nezakonite dejavnosti narodnemu parku Virunga povzročile nepopravljivo škodo; meni, da je nesprejemljivo, da so bile leta 2007 francoskemu naftnemu podjetju Total in britanskemu naftnemu podjetju SOCO International podeljene koncesije v narodnem parku Virunga, kar pomeni kršitev pariške konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, konvencije o biotski raznovrstnosti iz leta 1992 in kongovske zakonodaje; opominja, da se je Total strinjal, da nikoli ne bo izvajal dejavnosti iskanja na območju narodnega parka Virunga (tudi če se kongovska vlada odloči spremeniti njegove meje), da pa je podjetje SOCO International v parku iskalo nafto in julija 2014 izvedlo seizmografsko raziskavo, katere rezultati so bili posredovani kongovski vladi in ki so pokazali, da je tam nafta; poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj drugim izvajalcem ne podeli dovoljenja;;

4.  poudarja, da namerava ugandska vlada podeliti dovoljenje za blok Ngaji, ki meji na narodni park Virunga in zajema tudi Edvardovo jezero, ter poudarja, da bi lahko iskanje in izkoriščanje nafte parku povzročilo škodo;

5.  je seznanjen s sporazumom, ki je bil junija 2014 sklenjen med podjetjem SOCO International in naravovarstveno skupino Svetovni sklad za naravo (WWF), in sicer v zvezi s pritožbo organizacije WWF pri britanski nacionalni kontaktni točki, da podjetje SOCO ne spoštuje smernic OECD za večnacionalna podjetja, po katerih je zavezano, da ne bo izvajalo ali naročalo ali kako drugače iskalo ali vrtalo za nafto v nacionalnem parku Virunga, razen če bi vlada Demokratične republike Kongo in Unesco potrdila, da te dejavnosti niso nezdružljive s statusom svetovne dediščine; meni, da pogojni dogovor ne jamči konca dejavnosti iskanja nafte v parku; poudarja, da dvoumni položaj podjetja SOCO International kaže na možnost, da bi narodni park Virunga delno ali popolnoma sprostili za naftne vrtine; ugotavlja, da se koncesija, po kateri je podjetje SOCO iskalo nafto, nanaša na Edvardovo jezero in njegovo okolico, kjer domuje na desetine znamenitih (in nekaj ogroženih) vrst, vključno s šimpanzi, sloni, krokodili in levi; zato poziva podjetje SOCO International in njeno hčerinsko družbo, registrirano v Demokratični republiki Kongo, naj dokončno ustavita vse dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja v parku Virunga in naj spoštujeta veljavne meje parka; poleg tega poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj prekliče dovoljenja za iskanje in izkoriščanje nafte znotraj meja narodnega parka Virunga, kakor poziva Odbor za svetovno dediščino;

6.  poudarja, da lokalna skupnost, ki živi v bližini nacionalnega parka Virunga, na letu ustvari približno 30 milijonov USD z ribolovom v Edvardovem jezeru, poleg tega pa je po podatkih neodvisne študije, ki jo je naročila organizacija WWF, od jezera kot vira pitne vode odvisnih več kot 50 000 družin;

7.  poudarja, da so v poročilu organizacije Global Witness, objavljenem septembra 2014 v revijah Spiegel, Telegraph in New York Times, navedene domneve, da naj bi podjetje SOCO International in njegovi pogodbeniki nakazali nezakonita plačila, domnevno podkupili oborožene upornike in izkoristili strah in nasilje, ki so ga vladne varnostne sile povzročale na vzhodu Demokratične republike Kongo, saj so si prizadevali dobiti dostop do najstarejšega afriškega narodnega parka za iskanje nafte;

8.  izreka pohvalo strateški presoji vplivov na okolje pri iskanju/izkoriščanju nafte na severnem območju severnega dela Albertinskega tektonskega jarka, kjer leži tudi narodni park Virunga; na podlagi te ocene meni, da bi morale imeti udeležene vlade, tudi vlada Demokratične republike Kongo, možnost informiranega odločanja na podlagi ustrezne analize vpliva iskanja in izkoriščanja nafte; obžaluje pa velike zamude v procesu strateške presoje vplivov na okolje in da se je iskanje nafte v narodnem parku Virunga že začelo, čeprav proces strateške presoje vplivov še ni bil končan;

9.  poudarja, da k problematiki izkoriščanja nafte v Demokratični republiki Kongo prispeva neustrezen in neučinkovit zakonodajni in regulativni sistem; poziva vlado Demokratične republike, naj uveljavlja in spoštuje svojo zakonodajo in predpise, ki na zaščitenih območjih, kakršno je Virunga, prepovedujejo okolju škodljive dejavnosti, kot sta iskanje in izkoriščanje nafte, vlada pa naj odpravi tudi vrzeli v osnutkih zakonov o ogljikovodikih in varstvu narave, ki omogočajo iskanje in izkoriščanje naravnih virov v narodnih parkih in na območjih svetovne dediščine;

10.  izraža pohvalo upravnim organom parka za prizadevanja za zagotovitev trajnostnih prihodkov velikemu delu lokalnega prebivalstva od pridobivanja naravne sončne in vodne energije, saj so se mu tako izboljšali prihodki brez uničevanja narave in ob spoštovanju dovoljene razvojne dejavnosti na tem območju svetovne dediščine;

11.  poudarja, da hude kršitve človekovih pravic in večina nasilja, ki se tam dogajajo že od začetka 90. let 20. stoletja, izhajajo iz konfliktov z oboroženimi gverilci, ki živijo v narodnem parku in njegovi okolici; poudarja, da gverilska skupina Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR), obtožena grozodejstev med genocidom v Ruandi spomladi leta 1994, ki se je razširil tudi na vzhod Demokratične republike Kongo, že od leta 1996 živi v narodnem parku in se še vedno skriva na tem območju v bližini meje, poleg tega pa tudi milice Mai-Mai na območju narodnega parka pobijajo, posiljujejo in ranijo mnogo ljudi ter uničujejo cele vasi; poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj razoroži upornike in obnovi varnost na območju parka; poleg tega obžaluje, da v Demokratični republiki Kongo vse bolj zatirajo zagovornike človekovih pravic in novinarje; ponovno poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj spoštuje svobodo tiska in medijev ter načelo pravne države in človekove pravice;

12.  opominja, da iskanje in izkoriščanje nafte po pariški konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ni združljivo s statusom območja svetovne dediščine; poudarja tudi, da je narodni park Virunga dom mnogim ogroženim vrstam, kot so slovite gorske gorile, ki so med zadnjimi na svetu, in okapiji, in da bi bilo treba strogo varovati habitate ogroženih vrst; pozdravlja odločitev vlade Demokratične republike Kongo o ustanovitvi posebne protikrivolovne brigade, poziva pa jo, naj s sekretariatom konvencije CITES opredeli in uporabi dodatne pravne ukrepe proti kriminalnim mrežam, vpletenim v nezakonito trgovino; na splošno poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj okrepi vlogo čuvajev parka in kaznuje nezakonite dejavnosti, ki se dogajajo na območju parka;

13.  poudarja, da iz poročil izhaja, da se kongovska vlada in podjetje SOCO International pogovarjata o spremembi meja narodnega parka Virunga, da bi del parka ali celo ves park zakonsko sprostili za naftne vrtine, čeprav vlada doslej Unesca še ni uradno zaprosila za takšno spremembo;

14.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj usklajuje diplomatski odziv držav članic EU in morebitnih drugih donatorjev, dejavnih v Demokratični republiki Kongo, da bi njeni vladi pomagali zavrniti iskanje in izkoriščanje nafte na območju narodnega parka, razveljaviti podeljena dovoljenja za izkoriščanje nafte na ozemlju narodnega parka Virunga, kakor poziva Odbor za svetovno dediščino, in na drugih kongovskih območjih Unescove svetovne dediščine ter zavrniti tudi spreminjanje in zoževanje meja parka;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo celovitost parka, in sicer naj se zavežejo večjemu financiranju trajnostnega ohranjanja okolja, gospodarskega razvoja in diverzifikacije okoliških območij, še posebej poziva EU, naj podpira vlado Demokratične republike Kongo pri razvoju trajnostnih virov energetskih in gospodarskih alternativ ekstraktivnim panogam, pri izboljševanju uporabe domačih virov (zlasti s sistemom pravične in progresivne obdavčitve), upravljanju in boju proti krivolovu, nezakoniti sečnji, nezakonitemu rudarstvu in korupciji, saj zaradi teh trdovratnih dejavnikov parku grozi nepopravljiva škoda;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi bi projekt strateške presoje vplivov na okolje postal resnično orodje za odločanje;

17.  poudarja, da so države članice po mednarodnem in evropskem pravu človekovih pravic dolžne zagotoviti, da podjetja, ki delujejo v njihovi sodni pristojnosti, pri poslovanju (neposredno ali posredno) ne povzročajo kršitev človekovih pravic in ne prispevajo k njim in da delujejo v skladu s sprejetim kodeksom ravnanja, v katerem so nadrobno določeni standardi družbenega in okoljskega delovanja, ter instrumenti, kot so konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169, smernice OECD za večnacionalna podjetja in vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pravno zavezujoče ukrepe, s katerimi bodo lahko terjale odgovornost od podjetij, ki so dokazano skušala obiti nacionalno zakonodajo in mednarodne sporazume;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj resnično ukrepajo za nadaljnje spoprijemanje z vzroki oboroženih konfliktov in korupcije ter naj podpirajo trajnostni razvoj in strategije za gradnjo miru pa tudi projekte v narodnem parku Virunga in njegovi okolici;

19.  poziva Komisijo, države članice, Demokratično republiko Kongo in naftne družbe, ki se zanimajo za pridobivanje nafte, naj sedanje meje in sosednja območja narodnega parka Virunga zaščitijo pred izkoriščanjem fosilnih goriv;

20.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme vse potrebne pobude, s katerimi bi vlado Demokratične republike Kongo prepričali, da bi preiskala nasilje nad zagovorniki človekovih pravic, ki so dejavni v tej državi, zlasti v narodnem parku Virunga, in tudi nad čuvaji tega parka, ter da bi si po vseh močeh prizadevala, da bi preprečila ponavljanje tako krutih dejanj;

21.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme vse potrebne ukrepe in zagotovi, da bo britanski urad za boj proti resnim goljufijam kot prvi pristojni organ (pa tudi drugi pristojni organi) popolnoma raziskal vse posredovane domneve podkupovanja in korupcije v zvezi s podjetjem SOCO International in njegovo hčerinsko družbo SOCO Exploration and Production DRC SPRL (SOCO), registrirano v Demokratični republiki Kongo;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Demokratične republike Kongo, Republike Ugande in Republike Ruande, Odboru za svetovno dediščino v okviru Unesca, Programu Združenih narodov za okolje in sekretariatu ramsarske konvencije.

Pravno obvestilo