Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 20. maj 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
 Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju z Južno Afriko (Protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
 Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ***II
 Informacije, ki spremljajo prenose sredstev ***II
 Postopki v primeru insolventnosti ***II
 Sistem Unije za samopotrjevanje potrebne skrbnosti uvoznikov, ki uvažajo nekatere minerale in kovine z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem ***I
 Nasprotovanje delegiranemu aktu: izjeme pri uporabi kadmija za osvetlitev in osvetlitev zaslonov
 Nasprotovanje delegiranemu aktu: dovoljenje za uvoz etanola kmetijskega porekla
 Porodniški dopust
 Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
 Izbruh bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
PDF 244kWORD 65k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (C(2015)02802 – 2015/2673(DEA))
P8_TA(2015)0199B8-0439/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2015)02802),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 3. februarja 2015, v katerem le-ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja predsedniku konference predsednikov odborov z dne 6. maja 2015,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(1), zlasti člena 58(7) in člena 83(5),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 19. maja 2015,

A.  ker člen 19(1) Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 predvideva revizijo večletnega finančnega okvira v primeru, da se po 1. januarju 2014 sprejmejo programi v okviru deljenega upravljanja za, med drugim, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, da se omogoči prenos dodeljenih sredstev, ki niso porabljena v letu 2014, na naslednja leta, in sicer dodatno na ustrezne zgornje meje izdatkov;

B.  ker programi za razvoj podeželja Bolgarije, Češke republike, Irske, Grčije, Španije, Hrvaške, Italije, Cipra, Luksemburga, Madžarske, Malte, Romunije in Švedske ter nekateri regionalni programi Belgije, Nemčije, Francije in Združenega kraljestva do konca leta 2014 niso bili pripravljeni za sprejetje;

C.  ker je bila Uredba (EU, Euratom) št. 1311/2013 ustrezno spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2015/623, ki omogoča prenos ustreznih neporabljenih dodeljenih sredstev iz leta 2014 za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja na zgornje meje izdatkov za leti 2015 in 2016;

D.  ker bi bilo treba Prilogo I k Uredbi (EU) št. 1305/2013, ki določa razdelitev podpore Unije za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, ustrezno spremeniti;

E.  ker je delegirana uredba bistvena za nemoteno in pravočasno sprejetje programov za razvoj podeželja, je primerno, da začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije;

1.  izjavlja, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.


Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju z Južno Afriko (Protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
PDF 241kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (07657/2015 – C8-0103/2015 – 2014/0236(NLE))
P8_TA(2015)0200A8-0146/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07657/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Dodatnega protokola k Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (13175/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0103/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za razvoj (A8-0146/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Južne Afrike.


Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ***II
PDF 240kWORD 63k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (05933/4/2015 – C8-0109/2015 – 2013/0025(COD))
P8_TA(2015)0201A8-0153/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05933/4/2015 – C8-0109/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0045),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0153/2015)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 166, 12.6.2013, str. 2.
(2)UL C 271, 19.9.2013, str. 31.
(3) Sprejeta besedila z dne 11.3.2014, P7_TA(2014)0191.


Informacije, ki spremljajo prenose sredstev ***II
PDF 240kWORD 63k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (05932/2/2015 – C8-0108/2015 – 2013/0024(COD))
P8_TA(2015)0202A8-0154/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05932/2/2015 – C8-0108/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0044),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0154/2015)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 166, 12.6.2013, str. 2.
(2) UL C 271, 19.9.2013, str. 31.
(3) Sprejeta besedila z dne 11.3.2014, P7_TA(2014)0190.


Postopki v primeru insolventnosti ***II
PDF 237kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih v primeru insolventnosti (prenovitev) (16636/5/2014 – C8-0090/2015 – 2012/0360(COD))
P8_TA(2015)0203A8-0155/2015

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (16636/5/2014 – C8-0090/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2012)0744),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za pravne zadeve (A8-0155/2015)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 55.
(2) Sprejeta besedila z dne 5.2.2014, P7_TA(2014)0093.


Sistem Unije za samopotrjevanje potrebne skrbnosti uvoznikov, ki uvažajo nekatere minerale in kovine z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem ***I
PDF 578kWORD 207k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 20. maja 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za samopotrjevanje potrebne skrbnosti odgovornih uvoznikov v oskrbovalni verigi, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude in zlato z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem (COM(2014)0111 – C7-0092/2014 – 2014/0059(COD))(1)
P8_TA(2015)0204A8-0141/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Naravni viri mineralov na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, ali območjih z visokim tveganjem so lahko kljub svojemu velikemu potencialu za razvoj razlog za spor, kadar prihodki, povezani z njimi, podpirajo izbruh ali nadaljevanje nasilnih konfliktov ter s tem izpodbijajo nacionalna prizadevanja za razvoj, dobro upravljanje in pravno državo. Na teh območjih je razbitje povezave med konflikti in nezakonitim izkoriščanjem mineralov ključna za mir in stabilnost.
(1)  Naravni viri mineralov na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, ali območjih z visokim tveganjem so lahko kljub svojemu velikemu potencialu za razvoj razlog za spor, kadar prihodki, povezani z njimi, podpirajo izbruh ali nadaljevanje nasilnih konfliktov ter s tem izpodbijajo prizadevanja za razvoj, dobro upravljanje in pravno državo. Na teh območjih je razbitje povezave med konflikti in nezakonitim izkoriščanjem mineralov ključni element za zagotavljanje miru, razvoja in stabilnosti.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Zlorabe človekovih pravic v ekstraktivnih dejavnostih so pogoste in lahko vključujejo delo otrok, spolno nasilje, prisilna izginotja, prisilno preseljevanje ter uničevanje obrednih ali kulturno pomembnih krajev.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Vprašanje zadeva regije, ki so bogate z viri, v katerih so vlade in mednarodne organizacije izziv, ki ga prinaša želja po čim manjšem financiranju oboroženih skupin in varnostnih sil, sprejele skupaj z nosilci dejavnosti in organizacijami civilne družbe.
(2)  Vprašanje zadeva območja, ki so bogata z viri, v katerih so vlade in mednarodne organizacije izziv, ki ga prinaša želja po preprečevanju financiranja oboroženih skupin in varnostnih sil, sprejele skupaj z nosilci dejavnosti in organizacijami civilne družbe, vključno z organizacijami žensk, ki najbolj odločno opozarjajo na izkoriščevalske pogoje, ki jih vsiljujejo te skupine, pa tudi na posilstva in nasilje, s katerim nadzirajo lokalno prebivalstvo.
(Sprememba, s katero se zamenja beseda "regije" z besedo "območja", velja za celotno besedilo.)
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Ta uredba je eden od načinov za preprečevanje financiranja oboroženih skupin z nadzorom nad trgovino z minerali iz konfliktnih regij, vendar to ne spreminja dejstva, da bi se morali ukrepi zunanje in razvojne politike Evropske unije osredotočati na boj proti lokalni korupciji in prepustnosti mej, pa tudi na usposabljanje lokalnega prebivalstva in njihovih predstavnikov, da bi opozorili na zlorabe.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Evropski parlament je 7. oktobra 2010 sprejel resolucijo, v kateri je pozval Unijo, da izdaja zakonodajne akte v skladu s pravom ZDA o „konfliktnih mineralih“ oziroma oddelkom 1502 Zakona o Dodd-Frankovi reformi Wall Streeta in varstvu potrošnikov, Komisija pa je v svojih sporočilih leta 2011 in 2012 izrazila, da namerava proučiti načine za izboljšanje preglednosti v oskrbovalni verigi, vključno z vidiki potrebne skrbnosti. V slednjem sporočilu in v skladu s svojo zavezo z ministrskega sveta OECD maja 2011 se je Komisija poleg tega zavzela za večjo podporo smernic OECD za mednarodna podjetja in smernic OECD o potrebni skrbnosti ter njihovo uporabo, tudi zunaj članstva OECD.
(7)  Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 7. oktobra 2010, 8. marca 2011, 5. julija 2011 in 26. februarja 2014 pozval Unijo, da izdaja zakonodajne akte v skladu s pravom ZDA o „konfliktnih mineralih“ oziroma oddelkom 1502 Zakona o Dodd-Frankovi reformi Wall Streeta in varstvu potrošnikov, Komisija pa je v svojih sporočilih leta 2011 in 2012 izrazila, da namerava proučiti načine za izboljšanje preglednosti v oskrbovalni verigi, vključno z vidiki potrebne skrbnosti. V slednjem sporočilu in v skladu s svojo zavezo z ministrskega sveta OECD maja 2011 se je Komisija poleg tega zavzela za večjo podporo smernic OECD za mednarodna podjetja in smernic OECD o potrebni skrbnosti ter njihovo uporabo, tudi zunaj članstva OECD.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Državljani Unije in udeleženci civilne družbe so opozorili na vprašanje neodgovornosti družb, ki delujejo v pristojnosti Unije, v zvezi z njihovo potencialno povezavo z nezakonitim pridobivanjem mineralov iz konfliktnih regij in trgovino z njimi. Taki minerali, ki so potencialno prisotni v potrošniških izdelkih, potrošnike posledično povezujejo s konflikti zunaj Unije. Zato državljani predvsem s peticijami zahtevajo, da se Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodaja, ki vključuje odgovornost družb v skladu s smernicami, kakor sta določili OZN in OECD.
(8)  Državljani Unije in udeleženci civilne družbe so opozorili na vprašanje neodgovornosti družb, ki delujejo v pristojnosti Unije, v zvezi z njihovo potencialno povezavo z nezakonitim pridobivanjem mineralov iz konfliktnih regij in trgovino z njimi. Taki minerali, ki so potencialno prisotni v potrošniških izdelkih, potrošnike posledično povezujejo s konflikti zunaj Unije. Potrošniki so tako posredno povezani s konflikti, ki močno vplivajo na človekove pravice, predvsem pravice žensk, saj oborožene skupine pogosto uporabljajo množična posilstva kot namerno strategijo za zastrahovanje lokalnega prebivalstva in nadzor nad njimi, s čimer ščitijo svoje interese. Zato državljani predvsem s peticijami zahtevajo, da se Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodaja, ki vključuje odgovornost družb v skladu s smernicami, kakor sta določili OZN in OECD.
Spremembe 71, 91 in 112
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Uredba odraža potrebo po potrebni skrbnosti vzdolž celotne oskrbovalne verige od mesta pridobivanja do končnega proizvoda, tako da od vseh podjetij, ki kot prva dajejo zajete vire, vključno s proizvodi, ki te vire vsebujejo, na trg Unije, zahteva, da izvajajo potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi in o tem javno poročajo. V skladu z naravo potrebne skrbnosti bi morale posamezne obveznosti potrebne skrbnosti, ki jih vsebuje ta uredba, odražati napredno in prožno naravo procesov potrebne skrbnosti in potrebo po obveznostih, ki so ustrezno prilagojene razmeram v posameznih podjetjih. Obveznosti bi morale biti prilagojene velikosti, vplivu in položaju podjetja v njegovi oskrbovalni verigi.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a od podjetij z več kot 500 zaposlenimi zahteva razkritje informacij o številnih njihovih politikah, vključno s politiko na področju človekovih pravic, protikorupcijsko politiko in politiko potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi. Direktiva nalaga Komisiji, da pripravi smernice za lažje razkrivanje teh informacij. Komisija bi morala razmisliti o tem, da v te smernice vključi kazalnike uspešnosti za odgovorno pridobivanje konfliktnih mineralov in kovin.
__________________
1a Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Številni obstoječi sistemi potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi bi lahko prispevali k uresničevanju ciljev te uredbe. Sektorske sheme, katerih cilj je prekiniti povezavo med konflikti in pridobivanjem kositra, tantala, volframa in zlata, že obstajajo. Te sheme z revizijami neodvisnih tretjih strani potrjujejo talilnice in rafinerije, ki so uvedle sisteme za zagotavljanje le odgovornega pridobivanja mineralov. Te sisteme bi bilo lahko priznali v sistemu Unije. Vendar bi bilo treba pojasniti merila in postopke za priznavanje njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe, da se tako omogoči spoštovanje visokih standardov in izogibanje dvojnim revizijam.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Družbe iz Unije so prek javnega posvetovanja izrazile interes za odgovorno pridobivanje mineralov in poročale o sedanjih industrijskih shemah, katerih namen so doseganje zastavljenih ciljev družbene odgovornosti gospodarskih družb ter sledenje zahtevam strank in varnosti oskrbe. Družbe iz Unije pa so poročale tudi o neštetih težavah pri izvajanju potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, saj dolge in kompleksne globalne oskrbovalne verige vključujejo veliko število gospodarskih subjektov, katerih ozaveščenost pogosto ni dovolj dobra ali pa so etično neobremenjeni. Komisija bi morala spremljati stroške odgovornega pridobivanja in njihov potencialni učinek na konkurenčnost, predvsem na MSP.
(12)  Družbe iz Unije so prek javnega posvetovanja izrazile interes za odgovorno pridobivanje mineralov in poročale o sedanjih industrijskih shemah, katerih namen so doseganje zastavljenih ciljev družbene odgovornosti gospodarskih družb ter sledenje zahtevam strank in varnosti oskrbe. Družbe iz Unije pa so poročale tudi o neštetih težavah in praktičnih izzivih pri izvajanju potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, saj dolge in kompleksne globalne oskrbovalne verige vključujejo veliko število gospodarskih subjektov, katerih ozaveščenost pogosto ni dovolj dobra ali pa so etično neobremenjeni. Komisija bi morala tesno spremljati stroške odgovornega pridobivanja, revizije tretjih strani, njihove upravne posledice in njihov potencialni učinek na konkurenčnost, predvsem na MSP, rezultate pa sporočati. Komisija bi morala mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem zagotoviti tehnično in finančno pomoč in olajšati izmenjavo informacij za izvajanje te uredbe. Mala in srednja podjetja s sedežem v Uniji, ki uvažajo minerale in kovine in ki uporabljajo sisteme potrebne skrbnosti, bi morala od Komisije prejeti finančno pomoč iz programa COSME.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Družbe s sedežem v Uniji, ki delujejo v spodnjem delu oskrbovalne verige in prostovoljno vzpostavijo sistem odgovornega pridobivanja mineralov in kovin, bi morali pristojni organi držav članic certificirati z označbo. Komisija bi se morala pri opredelitvi meril za podelitev certifikata zanašati na smernice OECD o potrebni skrbnosti, pri čemer se lahko posvetuje s sekretariatom OECD. Pogoji za podelitev "evropskega certifikata odgovornosti" bi morali biti enako strogi kot tisti, ki jih zahteva sistem za certifikacijo OECD. Družbe, ki so prejele evropski certifikat odgovornosti, se spodbuja, da ga objavijo na spletnem mestu in vključujejo v informacije, ki jih posredujejo evropskim potrošnikom.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Talilnice in rafinerije so pomembna točka v globalnih verigah oskrbovanja z minerali, saj so običajno zadnji, pri katerih se lahko učinkovito zagotovi potrebna skrbnost z zbiranjem, razkrivanjem in preverjanjem informacij o poreklu minerala in nadzorni verigi. Po tej fazi predelave naj običajno ne bi bilo več mogoče izslediti porekla mineralov. Seznam odgovornih talilnic in rafinerij, ki ga izda Unija, bi tako lahko zagotovil preglednost in zanesljivost družb iz spodnjega dela oskrbovalne verige v zvezi s praksami potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi.
(13)  Talilnice in rafinerije so pomembna točka v globalnih verigah oskrbovanja z minerali, saj so običajno zadnji, pri katerih se lahko učinkovito zagotovi potrebna skrbnost z zbiranjem, razkrivanjem in preverjanjem informacij o poreklu minerala in nadzorni verigi. Po tej fazi predelave naj običajno ne bi bilo več mogoče izslediti porekla mineralov. Enako velja za reciklirane kovine, pri katerih je postopek predelave še daljši. Seznam odgovornih talilnic in rafinerij, ki ga izda Unija, bi tako lahko zagotovil preglednost in zanesljivost družb iz spodnjega dela oskrbovalne verige v zvezi s praksami potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi. V skladu s smernicami OECD o potrebni skrbnosti neodvisni tretji revizijski organ opravi revizijo potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi za podjetja iz zgornjega dela oskrbovalne verige, kot so talilnice in rafinerije, da bi se jih prav tako dodalo na seznam odgovornih podjetij.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Talilnice in rafinerije, ki predelujejo in uvažajo minerale in njihove koncentrate, bi morale biti zavezane k uporabi sistema Unije za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Vsi minerali in kovine v sklopu te uredbe bi se morali uporabljati v skladu z v njej opredeljenimi zahtevami. Bistveno je, da uvozniki upoštevajo določbe te uredbe.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe bi bilo treba določiti dvoletno prehodno obdobje, da se Komisiji omogoči, da vzpostavi sistem revizij, ki bi jih izvajale tretje strani, odgovorni uvozniki pa bi se seznanili z obveznostmi iz te uredbe.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Komisija bi morala redno pregledovati finančno pomoč in politične obveznosti v zvezi z območji, prizadetimi zaradi konfliktov, in območji z visokim tveganjem, v katerih se rudarijo kositer, tantal, volfram in zlato, zlasti na območju Velikih jezer, da bi zagotovila skladnost politik ter spodbujala in krepila spoštovanje dobrega upravljanja, načel pravne države, predvsem pa etičnega rudarjenja.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Komisija bi morala Svetu in Evropskemu parlamentu redno poročati o učinkih sheme. Najpozneje tri leta po začetku veljavnosti in potem vsakih šest let bi morala Komisija pregledati delovanje in učinkovitost te uredbe, vključno s spodbujanjem odgovornega pridobivanja mineralov iz njenega področja uporabe z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem. Poročilom se po potrebi lahko priložijo ustrezni zakonodajni predlogi, ki lahko vključujejo obvezne ukrepe –
(16)  Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o učinkih sheme. Dve leti po začetku uporabe te uredbe in potem vsaka tri leta bi morala Komisija pregledati delovanje in učinkovitost te uredbe, pa tudi najnovejše posledice za shemo na kraju samem, ko gre za spodbujanje odgovornega pridobivanja mineralov iz njenega področja uporabe z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem, rezultate pa sporočati Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilom se po potrebi lahko priložijo ustrezni zakonodajni predlogi, ki lahko vključujejo dodatne obvezne ukrepe.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Komisija in podpredsednica Komisije/visoka predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta se v skupnem sporočilu z dne 5. marca 2014 zavezali izvajanju spremljevalnih ukrepov, ki bi zagotovili celovit pristop EU k odgovornemu pridobivanju v skladu s to uredbo, cilj pa ne bi bil zgolj doseči visoko stopnjo udeleženosti družb v sistemu Unije, ki ga zagotavlja ta uredba, pač pa zagotoviti tudi globalen, skladen in celovit pristop k spodbujanju odgovornega pridobivanja z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.   Ta uredba vzpostavlja sistem Unije za samopotrjevanje potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, katerega cilj je omejiti možnosti za trgovanje oboroženih skupin in varnostnih sil12 s kositrom, tantalom in volframom, njihovimi rudami ter zlatom. Oblikovana je tako, da zagotavlja preglednost in zanesljivost praks oskrbe, ki jo izvajajo uvozniki, talilnice in rafinerije, ki pridobivajo na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, in območjih z visokim tveganjem.
1.   Ta uredba vzpostavlja sistem Unije za potrjevanje potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, katerega cilj je omejiti možnosti za trgovanje oboroženih skupin in varnostnih sil12 s kositrom, tantalom in volframom, njihovimi rudami ter zlatom. Oblikovana je tako, da zagotavlja preglednost in zanesljivost praks oskrbe, ki jo izvajajo uvozniki, talilnice in rafinerije, ki pridobivajo na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, in območjih z visokim tveganjem.
__________________
__________________
12 „Oborožene skupine in varnostne sile“, kot so opredeljene v Prilogi II k smernicam OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem: druga izdaja, OECD Publishing (OECD (2013)), http://dx.doi.org/10.1787/9789264185050-en.
12 „Oborožene skupine in varnostne sile“, kot so opredeljene v Prilogi II k smernicam OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem: druga izdaja, OECD Publishing (OECD (2013)), http://dx.doi.org/10.1787/9789264185050-en.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
2.  Ta uredba določa obveznosti potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi za uvoznike Unije, ki se odločijo, da se bodo samopotrdili kot odgovorni uvozniki mineralov ali kovin, ki vsebujejo kositer, tantal, volfram in zlato ali so zgrajeni iz njih, kot je določeno v Prilogi I.
2.  Ta uredba določa obveznosti potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi za vse uvoznike Unije, ki v skladu s smernicami OECD pridobivajo minerale in kovine, ki jih ureja ta uredba; namen teh smernic je zagotoviti preglednost in sledljivost v zvezi s pridobivanjem v območjih, prizadetih zaradi konfliktov, in območjih z visokim tveganjem, zmanjšati ali preprečiti nasilne konflikte in kršitve človekovih pravic z omejevanjem možnosti za oborožene skupine in varnostne sile, kakor je opredeljeno v prilogi II smernic OECD o potrebni skrbnosti pri trgovanju s temi minerali in kovinami;
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Kovine, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da so reciklirane, so izključene s področja uporabe te uredbe.
Spremembe 76, 97, 117 in 135
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Da se prepreči nenamerno izkrivljanje trga, se v tej uredbi ločuje med vlogami podjetij iz zgornjega dela in tistimi iz spodnjega dela oskrbovalne verige. Izvajanje potrebne skrbnosti mora biti prilagojeno dejavnostim teh podjetij ter njihovi velikosti in njihovemu položaju v oskrbovalni verigi.
Spremembe 77, 98, 118 in 136
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Komisija lahko v skladu s sektorskimi shemami in smernicami OECD zagotovi dodatne smernice o obveznostih, ki jih morajo podjetja izpolnjevati glede na svoj položaj v oskrbovalni verigi, da zagotovi, da bo sistem vključeval prožen postopek, ki bo upošteval položaj malih in srednjih podjetij.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 d (novo)
2d.  Podjetja v spodnjem delu oskrbovalne verige v okviru te uredbe in v skladu s smernicami OECD sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi prepoznala in obravnavala tveganja, povezana z oskrbovalno verigo z minerali in kovinami, ki jih ureja ta uredba. V zvezi s tem so zavezana poročati o praksi potrebne skrbnosti za odgovorno pridobivanje.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 2 – točka b a (novo)
(ba)  „reciklirane kovine“ pomenijo predelane končne ali poporabniške proizvode ali predelane odpadne kovine, ki nastanejo pri izdelavi proizvodov; „reciklirane kovine“ vključujejo presežne, zastarele in odpadne kovinske materiale ter kovinske materiale z napako, ki vsebujejo rafinirane ali predelane kovine, primerne za recikliranje v proizvodnji kositra, tantala, volframa in/ali zlata; minerali, ki so delno predelani ali nepredelani ali stranski proizvod druge rude, niso reciklirane kovine;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 2 – točka e
(e)  „območja, prizadeta zaradi konfliktov, in območja z visokim tveganjem“ pomeni območja, kjer potekajo oboroženi konflikti, nestabilna pokonfliktna območja ter območja s slabim ali neobstoječim upravljanjem, kot so propadle države, ter razširjenimi in sistematičnimi kršitvami mednarodnega prava, vključno s kršitvami človekovih pravic;
(e)  „območja, prizadeta zaradi konfliktov, in območja z visokim tveganjem“ pomeni območja, kjer potekajo oboroženi konflikti z vsesplošnim nasiljem in razpadom civilne infrastrukture, nestabilna pokonfliktna območja ter območja s slabim ali neobstoječim upravljanjem, kot so propadle države, za katera so značilne razširjene in sistematične kršitve človekovih pravic, kakor jih opredeljuje mednarodno pravo;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – točka g
(g)  „uvoznik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki prijavi minerale ali kovine iz področja uporabe te uredbe za sprostitev v prosti promet v smislu člena 79 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/19921313;
(g)  „uvoznik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki prijavi minerale ali kovine iz področja uporabe te uredbe za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere se opravi taka prijava; predstavnik, ki opravi prijavo v imenu druge osebe, ali predstavnik, ki deluje v svojem imenu in v imenu druge osebe, se za namene te uredbe prav tako obravnava kot uvoznik;
__________________
13 Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 2 – točka h
(h)  „odgovorni uvoznik“ pomeni katerega koli uvoznika, ki se odloči za samopotrditev v skladu s pravili iz te uredbe;
črtano
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 2 – točka i
(i)  „samopotrditev“ pomeni razglasitev upoštevanja obveznosti v zvezi s sistemi upravljanja, obvladovanjem tveganja, revizijami tretje strani in razkritjem, kot so opredeljene v tej uredbi;
črtano
(Ta sprememba velja za celotno besedilo.)
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 2 – točka q a (novo)
(qa)  „sektorska shema“ pomeni kombinacijo prostovoljnih postopkov, orodij in mehanizmov potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, ki jo razvijajo in nadzirajo zadevna sektorska združenja, vključno z ocenami skladnosti, ki jih izvedejo tretje strani;
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 2 – točka q b (novo)
(qb)  „oborožene skupine in varnostne sile“ pomeni skupine iz Priloge II k smernicam OECD o potrebni skrbnosti;
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 4 – točka a
(a)  sprejme ter dobaviteljem in javnosti jasno sporoči svojo politiko oskrbovalne verige z minerali in kovinami s potencialnim poreklom z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem;
(a)  sprejme ter dobaviteljem in javnosti jasno in sistematično sporoča svojo politiko oskrbovalne verige z minerali in kovinami s potencialnim poreklom z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem;
Spremembe 85, 126 in 145
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
Kadar lahko podjetje utemeljeno sklepa, da zajeti proizvodi izvirajo samo iz recikliranih ali odpadnih virov, ob ustreznem upoštevanju poslovne zaupnosti in vprašanja konkurenčnosti:
(a)  javno razkrije svojo ugotovitev in
(b)  razumno podrobno opiše ukrepe potrebne skrbnosti, ki jih je izvedlo, da je prišlo do te ugotovitve.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
Potrjeni odgovorni uvozniki taljenih in rafiniranih kovin se izvzamejo iz izvajanja revizij, ki jih v skladu s členom 3(1a) te uredbe izvede neodvisna tretja stran, če predložijo utemeljene dokaze, da vse talilnice in rafinerije v njihovi oskrbovalni verigi izpolnjujejo določbe te uredbe.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Seznam odgovornih uvoznikov
1.  Na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice v svojih poročilih iz člena 15, Komisija sprejme in javno objavi sklep, v katerem navede imena in naslove odgovornih uvoznikov mineralov s področja uporabe te uredbe.
2.  Komisija sprejme seznam ob uporabi predloge iz Priloge Ia in v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 13(2).
3.  Komisija redno posodablja informacije, ki so vključene v seznam, ter jih objavlja, med drugim tudi na spletu. V primeru neustreznih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti odgovornih uvoznikov Komisija odstrani s seznama imena uvoznikov, ki jih države članice v skladu s členom 14(3) ne priznavajo več za odgovorne uvoznike.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 7 b (novo)
Člen 7b
Obveznosti potrebne skrbnosti, ki se uporabljajo za talilnice in rafinerije
1.  Talilnice in rafinerije s sedežem v Uniji, ki predelujejo in uvažajo minerale in njihove koncentrate, so zavezane uporabljati sistem Unije za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi ali sistem potrebne skrbnosti, ki ga Komisija priznava kot enakovrednega.
2.  Pristojni organi držav članic zagotovijo, da talilnice in rafinerije ustrezno uporabljajo evropski sistem potrebne skrbnosti. Če talilnica ali rafinerija ne izpolnjuje teh obveznosti, jo organi obvestijo ter od nje zahtevajo popravne ukrepe, s katerimi bi ponovno izpolnjevala zahteve evropskega sistema potrebne skrbnosti. Če talilnica ali rafinerija tudi zatem stalno krši obveznosti, pristojni organi držav članic izrečejo kazen zaradi kršitve te uredbe. Te kazni se prenehajo izvajati, ko talilnica ali rafinerija ponovno izpolnjuje določbe te uredbe.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Na podlagi informacij, ki jih države članice predložijo v svojih poročilih, kot je določeno v členu 15, Komisija sprejme in javno objavi sklep, v katerem navede imena in naslove odgovornih talilnic in rafinerij mineralov iz področja uporabe te uredbe.
1.  Na podlagi informacij, ki jih države članice predložijo v svojih poročilih, kot je določeno v členu 15, Komisija sprejme in javno objavi sklep, v katerem navede imena in naslove odgovornih talilnic in rafinerij.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Komisija na seznamu iz odstavka 1 opredeli odgovorne talilnice in rafinerije, ki vsaj delno pridobivajo z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem.
2.  Komisija na seznamu iz odstavka 1 opredeli odgovorne talilnice in rafinerije, ki vsaj delno pridobivajo z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem. Ta seznam se pripravi ob upoštevanju že veljavne enakovredne sektorske, vladne ali druge sheme potrebne skrbnosti, ki zajema minerale in kovine iz področja uporabe te uredbe.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Komisija sprejme seznam v skladu s predlogo iz Priloge II in regulativnim postopkom iz člena 13(2). Pri tem se posvetuje s sekretariatom OECD.
3.  Komisija sprejme seznam ob uporabi predloge iz Priloge II in v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 13(2). Pri tem se posvetuje s sekretariatom OECD.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Komisija redno posodablja informacije, ki so vključene v seznam. Komisija s seznama odstrani imena talilnic in rafinerij, ki jih države članice v skladu s členom 14(3) ne priznavajo več kot odgovorne uvoznike, ali imena talilnic in rafinerij v oskrbovalni verigi uvoznikov, ki niso več priznane kot odgovorni uvozniki.
4.  Komisija redno posodablja informacije, ki so vključene v seznam, ter jih objavlja, med drugim tudi na spletu. Komisija s seznama odstrani imena talilnic in rafinerij, ki jih države članice v skladu s členom 14(3) ne priznavajo več kot odgovorne uvoznike, ali imena talilnic in rafinerij v oskrbovalni verigi uvoznikov, ki niso več priznane kot odgovorni uvozniki.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Komisija sklene, da bo objavila, med drugim tudi na spletu, seznam pristojnih organov v skladu s predlogo iz Priloge II in regulativnim postopkom iz odstavka 2 člena 13. Komisija seznam redno posodablja.
2.  Komisija sklene, da bo objavila, med drugim tudi na spletu, seznam pristojnih organov ob uporabi predloge iz Priloge II in v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 13(2). Komisija seznam redno posodablja.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Pristojni organi držav članic izvedejo ustrezne naknadne preglede za zagotovitev, da samopotrjeni odgovorni uvozniki mineralov in kovin iz področja uporabe te uredbe upoštevajo svoje obveznosti iz členov 4, 5, 6 in 7.
1.  Pristojni organi držav članic izvedejo ustrezne naknadne preglede za zagotovitev, da odgovorni uvozniki mineralov in kovin iz področja uporabe te uredbe upoštevajo svoje obveznosti iz členov 4, 5, 6 in 7.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Pregledi iz odstavka 1 se izvedejo na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju. Poleg tega se pregledi lahko izvedejo, ko ima pristojni organ na voljo potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o upoštevanju te uredbe s strani odgovornega uvoznika.
2.  Pregledi iz odstavka 1 se izvedejo na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju. Poleg tega se pregledi izvedejo, ko ima pristojni organ na voljo potrebne informacije, vključno s tistimi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih strani, o upoštevanju te uredbe s strani odgovornega uvoznika.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Da bi zagotovila jasnost, gotovost in skladnost med gospodarskimi subjekti, zlasti MSP, Komisija v posvetovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje in OECD za podjetja pripravi nezavezujoče smernice v obliki priročnika, v njih pa razloži, kako bi bilo najbolje uveljavljati merila za področja, ki bi utegnila spadati v področje uporabe te uredbe. Ta priročnik temelji na opredelitvi območij, prizadetih zaradi konflikta, in območij z visokim tveganjem, kakor so opredeljena v členu 2(e) te uredbe, in upošteva smernice OECD o potrebni skrbnosti na tem področju.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2
Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
črtano
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
(2a)  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Člen 15a
Spremljevalni ukrepi
1.  Komisija v prehodnem obdobju po potrebi predloži zakonodajni predlog, s katerim v skladu s skupnim sporočilom Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Odgovorno pridobivanje mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem: za celostni pristop EU” (JOIN(2014)0008) uvede spremljevalne ukrepe, da bi povečala učinkovitost te uredbe.
Spremljevalni ukrepi za zagotavljanje celostnega pristopa EU do odgovornega pridobivanja zajemajo:
(a)  podporo družbam, ki izvajajo odgovorno pridobivanje, v obliki spodbud, tehnične pomoči in smernic za podjetja, pri čemer se upoštevajo razmere malih in srednjih podjetij ter njihov položaj v oskrbovalni verigi, da se olajša izpolnjevanje zahtev iz te uredbe;
(b)  stalen dialog o politiki s tretjimi državami in drugimi deležniki, vključno z možnostjo harmonizacije z nacionalnimi in regionalnimi sistemi potrjevanja ter sodelovanja z javno-zasebnimi pobudami;
(c)  stalno, usmerjeno razvojno sodelovanje s tretjimi državami, zlasti pomoč za trženje nekonfliktnih mineralov in izboljšanje položaja lokalnih podjetij, da bi lahko spoštovala to uredbo;
(d)  tesno sodelovanje z državami članicami za predložitev dopolnilnih pobud na področju obveščanja potrošnikov, vlagateljev in strank ter dodatne spodbude za odgovorno poslovno ravnanje in klavzule o uspešnosti v pogodbah o javnih naročilih, ki jih podpišejo nacionalni organi v skladu s pogoji iz Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.
2.  Komisija predstavi letno poročilo o uspešnosti spremljevalnih ukrepov, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1, ter o njihovem vplivu in učinkovitosti.
___________________________
1a Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 a (novo)
Ta uredba se uporablja od …*
___________________________
* Dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Priloga II – stolpec C a (novo)
Stolpec Ca: Vrsta minerala

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0141/2015).


Nasprotovanje delegiranemu aktu: izjeme pri uporabi kadmija za osvetlitev in osvetlitev zaslonov
PDF 266kWORD 80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o Delegirani direktivi Komisije z dne 30. januarja 2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri uporabi kadmija za osvetlitev in osvetlitev zaslonov zaradi prilagoditve tehničnemu napredku (C(2015)00383 – 2015/2542(DEA))
P8_TA(2015)0205B8-0464/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane direktive Komisije (C(2015)00383),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, zlasti členov 4, 5(1)(a) in 22(1),

–  ob upoštevanju člena 105(4) Poslovnika,

A.  ker člen 4(1) Direktive št. 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi med drugim omejuje uporabo kadmija v tej opremi (gl. seznam v Prilogi II k direktivi o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi);

B.  ker so v Prilogi III direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi predvidene izjeme od omejitev v členu 4(1);

C.  ker je v točki 39 Priloge III predvideno odstopanje za kadmij v večbarvnih diodah II-VI (LED) (< 10 μg Cd na mm2 svetilne površine) za uporabo v sistemih za osvetlitev ali prikazovanje s sevanjem trdnih teles, ki je prenehalo veljati 1. julija 2014;

D.  ker je v členu 5 predvideno, da se Priloga III prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku z dodajanjem ali brisanjem izjem;

E.  ker je Komisija potrdila, da je decembra 2012 prejela zahtevek za podaljšanje izjeme iz točke 39, maja 2013 pa povezan zahtevek za ožjo, bolj specifično izjemo za kadmij v kvantnih točkah v zaslonih;

F.   ker se izjeme v skladu s členom 5(1)(a) vključijo v Prilogo III, če ne ogrožajo okoljskega in zdravstvenega varstva v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 in če je izpolnjen eden od teh pogojev: njihova odstranitev ali nadomestitev s spremembo konstrukcije ali z nadomestitvijo z materiali in komponentami, ki ne zahtevajo katerega od materialov ali snovi, naštetih v Prilogi II, tehnično ali znanstveno ni izvedljiva; zanesljivost nadomestkov ni zagotovljena; skupni negativni vplivi na okolje, zdravje in varnost potrošnika, ki bi jih povzročila nadomestitev, bi utegnili prevladati nad skupnimi prednostmi za okolje, zdravje in varnost potrošnika;

G.  ker delegirana direktiva Komisije izjemo 39 podaljšuje do 30. junija 2017 kot izjemo 39(a), uvaja pa tudi novo, bolj specifično izjemo 39(b) za kadmij v polprevodniških nanokristalnih kvantnih točkah na osnovi kadmija za pretvorbo dolžine valovanja („downshifting“), namenjenih osvetlitvi zaslonov (< 0,2 µg Cd na mm2 površine zaslona), ki naj bi prenehala veljati 30. junija 2018;

H.  ker se podaljšanje izjeme 39 in nova izjema 39(b) nanašata na kadmij v kvantnih točkah, čeprav so slednje izrecno omenjene samo pri izjemi 39(b);

I.  ker se podaljšanje izjeme 39 nanaša na dva načina uporabe kadmija v kvantnih točkah: pri prvem gre za osvetlitev s sevanjem trdnih teles (v nadaljevanju: osvetlitev), pri drugem za sisteme za prikazovanje;

J.  ker se nova izjema 39(b) nanaša samo na zaslone;

K.  ker je Komisija izrecno navedla, da diode LED s kvantnimi točkami s kadmijem ali brez njega za osvetlitev še niso na voljo, in priznala, da zato ni bilo mogoče dokazati, da imajo pozitiven vpliv na okolje; ker je Komisija splošno izjemo za osvetlitev s kvantnimi točkami, ki vsebujejo kadmij, vseeno podaljšala do 30. junija 2017, da bi proizvajalcem razsvetljave omogočila, da zaprosijo za specifično izjemo, saj naj bi bila takšna svetila že v predproizvodni fazi;

L.  ker so neodvisni svetovalci, ki so v imenu Komisije ocenili zahtevke, sklenili, da na osnovi posredovanih informacij izjema za osvetlitev trenutno ni upravičena, zato so izrecno priporočili, da se je ne uvede(2);

M.  ker neuradne informacije, ki jih je Komisija posredovala 12. maja 2015, situacije ne spremenijo, saj ne vsebujejo nobenega dokaza o razpoložljivosti teh proizvodov na evropskem trgu in tako tudi ne ocene njihovih lastnosti glede na pogoje iz člena 5(1)(a);

N.  ker vlagatelj zahtevka zaradi tega, ker zadevna svetila niso bila na voljo, ni mogel dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz člena 5(1)(a) za uporabo kvantnih točk s kadmijem za osvetlitev; ker zato podaljšanje izjeme za osvetlitev ni upravičeno;

O.  ker bo morda takšna izjema smiselna v prihodnosti, vendar jo bo mogoče odobriti samo na osnovi ustrezne ocene, ki še ni bila opravljena;

P.  ker je Komisija v delegirani direktivi dovolila tudi novo, specifično izjemo za kvantne točke s kadmijem v zaslonih, češ da se tam že uporabljajo in da bo to imelo v splošnem pozitiven učinek zaradi nizke porabe energije ter da tehnologija kvantnih točk brez kadmija še ni na voljo;

Q.  ker so neodvisni svetovalci, ki so v imenu Komisije ocenili zahtevke, aprila 2014 priporočili, da se specifična izjema za kvantne točke s kadmijem za uporabo v zaslonih odobri za krajše obdobje, kot je bilo zaprošeno (do 30. junija 2017 – eno leto manj, kot je potrdila Komisija), saj so rešitve z manjšimi količinami kadmija in celo brez njega že v zadnji fazi raziskav; ker je to priporočilo torej izhajalo iz dejstva, da takrat zasloni še niso vsebovali kvantnih točk brez kadmija;

R.  ker so bile od takrat na trgu predstavljene pomembne novosti; ker je v letu 2015 eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev televizorjev na trgu Unije ponudil serijo novih modelov s kvantnimi točkami brez kadmija, ki jih je že mogoče kupiti v največjih prodajalnah v več državah članicah (vsaj Nemčiji, Združenem kraljestvu in Belgiji);

S.  ker po drugi strani na trgu Unije ni več mogoče najti televizorjev s kvantnimi točkami s kadmijem in ker zelo redki prodajalci še ponujajo edini model prenosnega računalnika, ki vsebuje to tehnologijo;

T.  ker je mogoče pričakovati, da so kvantne točke brez kadmija približno tako varčne z energijo kot tiste s kadmijem; ker glede na podatke na ekološki oznaki televizijski zaslon s kvantnimi točkami brez kadmija porabi manj energije kot enako velik model s kvantnimi točkami, ki kadmij vsebujejo; ker se je po podatkih industrije pri testiranju učinkovitosti prikazovanja barv glede na ustrezne standarde pokazalo, da so zasloni s kvantnimi točkami brez kadmija povsem enakovredni, če ne še boljši;

U.  ker je glavna utemeljitev Komisije, zakaj je odobrila novo specifično izjemo, to, da „tehnologija kvantnih točk brez kadmija še ni na voljo“;

V.  ker je ta utemeljitev očitno napačna, saj ne drži samo to, da je tehnologija kvantnih točk brez kadmija na voljo, temveč da je na trgu Unije pri najbolj znanih večjih prodajalcih mogoče kupiti široko paleto televizorjev, ki jo vsebujejo;

W.  ker neuradne informacije, ki jih je Komisija posredovala 12. maja 2015, te situacije ne spremenijo; ker izdelki z zasloni, ki vsebujejo kvantne točke s kadmijem in ki jih je kot zgled navedla Komisija, trenutno niso na voljo (televizor TCL s 55-palčnim zaslonom), so naprodaj samo v ZDA (prenosnik ASUS, televizorji Sony) ali pa sploh še niso v prodaji (Konka, Philips, AOC);

X.  ker podaljšanje obstoječe izjeme 39 in uvedba nove izjeme 39(b) ne izpolnjujeta niti enega od pogojev iz člena 5(1)(a), zato sta neupravičena; ker razmeroma kratka roka, v katerih bosta izjemi potekli, ne upravičujeta neskladnosti s pogoji iz člena 5(1)(a);

Y.  ker bo obstoječa izjema 39 v skladu s členom 5(5) direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi ostala veljavna, dokler ne bo Komisija odločila o tem, ali bo zahtevek za podaljšanje odobren;

Z.  ker obdobje veljavnosti izjeme v primeru, da je zahtevek za podaljšanje zavrnjen ali da je izjema preklicana, v skladu s členom 5(6) direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi poteče najprej 12 mesecev ali najpozneje 18 mesecev po datumu sklepa;

AA.  ker z zavrnitvijo delegirane direktive kvantne točke s kadmijem ne bodo prepovedane, temveč bo samo začeta nova ocena; ker tako ne bo prišlo do izkrivljanja trga, saj bo obstoječa izjema ostala veljavna do preklica, potem pa bo odobreno še dodatno prehodno obdobje;

AB.  ker je bil dosežen pomemben napredek, kar zadeva komercialno razpoložljivost izdelkov s tehnologijo kvantnih točk brez kadmija, zaradi česar je potrebna nova ocena;

1.  nasprotuje delegirani direktivi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana direktiva ne more začeti veljati;

3.  meni, da delegirana direktiva Komisije ne izpolnjuje pogojev iz člena 5(1)(a) Direktive 2011/65/EU glede obeh izjem, ki jih vnaša v točki 39(a) in 39(b) Priloge III k Direktivi 2011/65/EU;

4.  zlasti meni, da se utemeljitev za izjemo iz točke 39(b) opira na zastarele podatke o tem, ali je nadomestitev kadmija v kvantnih točkah izvedljiva; zato poziva k čimprejšnji ponovni oceni, ali obstoječa izjema iz točke 39 Priloge III k Direktivi 2011/65/EU izpolnjuje pogoje iz člena 5(1)(a), z namenom njenega preklica;

5.  poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, v katerem bo upoštevano stališče Parlamenta;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.

(1) UL L 174, 1.7.2011, str. 88.
(2) Öko-Institut, Fraunhofer, Eunomia (2014): Assistance to the Commission on technological socio-economic and cost-benefit assessment related to exemptions from the substance restrictions in electrical and electronic equipment (str. 89) –http://rohs.exemptions.oeko.info/fileadmin/user_upload/RoHS_IX/20140422_RoHS2_Evaluation_Ex_Requests_2013-1-5_final.pdf


Nasprotovanje delegiranemu aktu: dovoljenje za uvoz etanola kmetijskega porekla
PDF 243kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o delegirani uredbi Komisije z dne 20. februarja 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 376/2008, kar zadeva obveznost predložitve dovoljenja za uvoz etanola kmetijskega porekla, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2336/2003 o uvedbi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 670/2003 o določitvi posebnih ukrepov glede trga z etanolom kmetijskega porekla (C(2015)00861 – 2015/2580(DEA))
P8_TA(2015)0206B8-0440/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2015)00861),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(1), zlasti členov 177(1)(a), 223(2) ter 227(5),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker nadaljnji ukrepi glede podatkov v zvezi z etanolom kmetijskega porekla zagotavljajo preglednost in znanje glede razvoja trga, ki je še vedno nestabilen in se sooča z močno konkurenco, zlasti zaradi uvoza iz tretjih držav;

B.  ker so takšne informacije tudi zelo uporabne pri pogajanjih o mednarodnih sporazumih in protidampinških preiskavah;

C.  ker Eurostat ne zagotavlja tako natančnih podatkov, kar pomeni, da izvajalci dejavnosti, države članice in institucije EU nimajo na voljo drugega načina, preko katerega bi se popolnoma zavedali razmer na trgu;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.


Porodniški dopust
PDF 246kWORD 70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu (2015/2655(RSP))
P8_TA(2015)0207B8-0453/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8 in 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo(1) (direktiva o porodniškem dopustu),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0637),

–  ob upoštevanju stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 20. oktobra 2010, z namenom sprejetja Direktive 2011/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu(2),

–  ob upoštevanju večkratnih izjav o tem vprašanju, vključno z resolucijo z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(3),

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(4) in prihodnjega sporazuma o istem vprašanju;

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o porodniškem dopustu (O-000049/2015 – B8-0119/2015 in O-000050/2015 – B8-0120/2015),

–  ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča z dne 14. aprila 2015, ki se med drugim nanaša na pravico Komisije, da umakne predlog (zadeva C-409/13),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker načelo enakega obravnavanja žensk in moških izključuje vsakršno diskriminacijo, posredno ali neposredno, tudi kar zadeva materinstvo, očetovstvo in prevzem družinskih odgovornosti;

B.  ker strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast vključuje ambiciozne cilje, kot sta doseči 75-odstotno stopnjo zaposlenosti in zmanjšati število ljudi, ki trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti ali jim ti grozita, za najmanj 20 milijonov do leta 2020;

C.  ker več žensk kot moških živi v revščini in na robu družbe, kar velja zlasti za starejše ženske, ki imajo v povprečju 39 % nižjo pokojnino od moških, in za matere samohranilke; ker ženske pogosteje kot moški delajo s krajšim delovnim časom ali so zaposlene za določen čas oziroma imajo pogodbo o začasni zaposlitvi; ker je negotova zaposlitev glavni razlog za revščino žensk;

D.  ker kriza še slabša vse nižjo stopnjo rodnosti v EU, saj pari in zlasti mlade ženske zaradi brezposelnosti, negotovih razmer in negotovosti glede prihodnosti in gospodarstva odlašajo s starševstvom, zaradi česar se dodatno širi trend staranja prebivalstva v EU;

E.  ker ženske v primerjavi z moškimi vsak teden namenijo trikrat več časa za gospodinjske obveznosti (vključno z nego in varstvom otrok, starejših in invalidov ter opravljanjem gospodinjskih del); ker je stopnja brezposelnosti žensk višja od ocenjene, saj se mnoge ne prijavijo na zavodu za zaposlovanje, zlasti tiste, ki se posvečajo izključno gospodinjskim obveznostim ter negi in varstvu otrok;

F.  ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami bistven pogoj za doseganje enakosti spolov; ker v četrtini držav članic očetovski dopust ni omogočen;

G.  ker se Svet še vedno ni uradno odzval na stališče Evropskega parlamenta iz prve obravnave z dne 20. oktobra 2010 o predlogu direktive o porodniškem dopustu;

1.  obžaluje blokado v Svetu pri direktivi o porodniškem dopustu; poziva države članice, naj ponovno začnejo pogajanja;

2.  obžaluje nestabilnost na medinstitucionalni ravni zaradi neukrepanja Sveta, saj je Parlament zaključil prvo obravnavo, razprave v Svetu pa so ustavljene, kar ogroža celotni zakonodajni postopek;

3.  ponovno poudarja svojo pripravljenost za odpravo blokade in poziva Komisijo, naj prevzame vlogo „poštenega posrednika“ in konstruktivno sodeluje z sozakonodajalcema, da bi dosegli uskladitev stališč Parlamenta in Sveta, pri čemer naj se upošteva ravnovesje med institucijami in vloga, ki jo imajo na podlagi Pogodb;

4.  obžaluje, da lahko Komisija kot del programa REFIT prekliče predlagan pregled direktive; če bo temu tako, poziva, naj se v času luksemburškega predsedovanja Svetu kot takojšnja alternativa poda zakonodajna pobuda za pregled Direktive Sveta 92/85/EGS, da bi izboljšali zdravje in varnost nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, s čimer bi se soočili z demografskimi izzivi in hkrati zmanjšali neenakosti med moškimi in ženskami;

5.  je seznanjen s sodbo Evropskega sodišča z dne 14. aprila 2015 glede pravice Komisije, da umakne predlog (zadeva C-409/13), ki ponovno potrjuje posebne pogoje, ki jih mora izpolniti Komisija, med drugim obveznost, da Parlamentu in Svetu navede razloge za umik ter da upošteva načelo prenosa pristojnosti, institucionalnega ravnovesja in lojalnega sodelovanja, kot je določeno v PEU;

6.  ponovno poudarja svojo pripravljenost, da pripravi ločeno direktivo o uvedbi plačanega očetovskega dopusta vsaj 10 delovnih dni in o spodbujanju zakonodajnih in drugih ukrepov, ki bodo omogočili moškim, zlasti očetom, da uveljavijo svojo pravico do usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja;

7.  pričakuje končno oceno Direktive Sveta 2010/18/EU o starševskem dopustu in glede na razpoložljive vmesne študije poziva k pregledu te direktive, saj ne dosega svojega cilja o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja za oba starša, zlasti ženske, ki občutijo razlike med spoloma v smislu plač, pokojnin in revščine;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.
(2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 163.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.
(4) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.


Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov
PDF 265kWORD 86k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o seznamu zadev, ki ga je sprejel Odbor za pravice invalidov, in začetnem poročilu Evropske unije (2015/2684(RSP))
P8_TA(2015)0208B8-0460/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti(1),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo(2),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom „Poročilo o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske unije“ (SWD(2014)0182),

–  ob upoštevanju seznama zadev, ki ga je sprejel odbor Združenih narodov za pravice invalidov, in začetnem poročilu Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(4),

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2013,

–  ob upoštevanju členov 2, 9, 10, 19 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 3, 15, 21, 23 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker imajo invalidi kot polnopravni državljani enake pravice kot drugi in imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enakega obravnavanja ter neodvisnega življenja in polne udeležbe v družbi;

B.  ker se ocenjuje, da je v Evropski uniji 80 milijonov invalidov;

C.  ker agencija EU za temeljne pravice nenehno dokazuje, da invalidi doživljajo diskriminacijo in se pri uresničevanju svojih pravic, kjer naj bi imeli enake pogoje kot drugi, soočajo z ovirami;

D.  ker so invalidi ena najranljivejših skupin v naši družbi, njihovo vključevanje na trg dela pa je eden največjih izzivov pri socialnih politikah in politikah trga dela;

E.  ker je popolno vključenost in enakopravno udeležbo invalidov mogoče doseči samo na podlagi pristopa k invalidnosti, ki bo temeljil na človekovih pravicah, in sicer na vseh ravneh oblikovanja politik EU, njihovega izvajanja in spremljanja, tudi znotraj institucij, in ker mora Komisija to ustrezno upoštevati pri novih predlogih;

F.  ker po navedbah agencije za temeljne pravice v 21 od 28 držav članic še vedno veljajo omejitve za popolno uveljavljanje pravne in poslovne sposobnosti;

G.  ker je Komisija leta 2008 predlagala direktivo EU o preprečevanju diskriminacije, vendar je Svet ustavil njeno sprejetje;

H.  ker se načela konvencije o pravicah invalidov ne nanašajo zgolj na diskriminacijo, temveč zagotavljajo smernice, na podlagi katerih bi dosegli, da bi vsi invalidi v celoti uživali človekove pravice v vključujoči družbi, njihov namen pa je tudi zagotoviti ustrezno zaščito in pomoč, da bi družinam omogočili prispevanje k polnemu in enakopravnemu uživanju pravic invalidov;

I.  ker je EU formalno ratificirala konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 28 držav članic EU, ratificiralo pa 25;

J.  ker odbor Parlamenta za peticije vsako leto prejme peticije, ki se nanašajo na diskriminacijo na podlagi invalidnosti pri zaposlovanju, samozaposlovanju, javnih storitvah in izobraževanju;

K.  ker invalidi niso homogena skupina in ker bi morale načrtovane politike in ukrepi na tem področju upoštevati to nehomogenost in dejstvo, da se nekatere skupine, kot so invalidne ženske, otroci in posamezniki, ki potrebujejo več podpore, soočajo z dodatnimi težavami in različnimi oblikami diskriminacije;

L.  ker mora Parlament upoštevati, da so določbe konvencije o pravicah invalidov minimalni standardi, ki evropskim institucijam omogočajo, da jih presežejo in tako zaščitijo invalide ter preprečijo diskriminacijo;

M.  ker sta dostop do dela in nediskriminacija na delovnem mestu temelja za samostojno in neodvisno življenje; ker je splošna stopnja zaposlenosti oseb med 20. in 64. letom kljub vsem obstoječim programom, pobudam in strategijam na ravni EU več kot 70-odstotna, stopnja zaposlenosti invalidov pa manj kot 50-odstotna; ker je stopnja zaposlenosti neinvalidnih žensk 65-odstotna, invalidk pa 44-odstotna;

N.  ker je plačana zaposlitev osnova za neodvisno življenje invalidov in ker bi se morale države članice zavzemati za to, da bi invalidi imeli več dostopa do zaposlitve, da bi lahko prispevali k družbi, v kateri živijo, in bi morale kot predpogoj zagotoviti vključujoče izobraževanje za vse invalidne otroke, tudi tiste z učnimi težavami, da bi jim pomagali pri doseganju dobre izobrazbe vse od osnovne šole dalje, da bi sledili ustreznemu učnemu programu glede na njihove učne sposobnosti in jim tako omogočili, da pridobijo zanesljivo izobrazbo, ki jim bo lahko pomagala pri razvoju poklicne poti ali pri iskanju zaposlitve, ki jim bo omogočila, da bodo po šolanju zaživeli neodvisno;

O.  ker se koncept invalidnost razvija in je posledica medsebojnega delovanja med invalidi ter ovirami zaradi stališč v družbi in ovirami v okolju, ki onemogočajo, da bi invalidi pod enakimi pogoji in z enako dostojnostjo sodelovali v družbi;

P.  ker je treba zlasti na podlagi člena 7 uredbe o skupnih določbah pri pripravi in izvajanju programov, ki jih financirajo evropski strukturni in investicijski skladi, upoštevati dostop za invalide in ker je treba ta vprašanja upoštevati tudi pri pripravi in izvajanju drugih skladov EU;

Q.  ker v nekaterih državah članicah zaradi demografskih in družbenih sprememb narašča povpraševanje po socialnih storitvah, več je brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, primanjkuje pa tudi kakovostnih storitev za invalide, kar negativno vpliva na njihove možnosti za neodvisno življenje in vključevanje pod enakimi pogoji;

R.  ker bi bilo treba veljavno zakonodajo EU o pravicah invalidov bolje izvajati in izvrševati, da bi v vsej EU povečali dostopnost za vse invalide;

S.  ker je Parlament po členu 33(2) konvencije o pravicah invalidov vključen v okvir EU za spodbujanje, varovanje in spremljanje njenega izvajanja;

T.  ker je več civilnodružbenih organizacij Odboru za pravice invalidov posredovalo informacije o seznamu zadev, ki se nanašajo na pravice invalidov;

U.  ker je Komisija kot organ za stike iz prvega odstavka 33. člena konvencije o pravicah invalidov pristojna za odziv na seznam zadev, ki jih zbere Odbor za pravice invalidov in se nanašajo na izvajanje konvencije;

V.  ker je Parlament edini neposredno izvoljeni organ Evropske unije, zastopa evropske državljane in zato v celoti izpolnjuje pariška načela, navedena v 33. členu konvencije o pravicah invalidov;

1.  se zavezuje Odboru za pravice invalidov, da bo na vprašanja, ki bodo naslovljena neposredno na Evropski parlament, odgovoril, obenem pa poziva Komisijo, naj stališča Parlamenta upošteva tudi pri oblikovanju svojih odzivov za Odbor;

2.  obžaluje, da sta Komisija in Svet sprejela kodeks ravnanja brez sodelovanja Parlamenta, zaradi česar so njegove pristojnosti pri spremljanju konvencije o pravicah invalidov omejene;

3.  poziva Komisijo, naj se pred odzivom na seznam zadev uradno posvetuje z vsemi ustreznimi institucijami in agencijami, med drugim s Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij, varuhinjo človekovih pravic in agencijo EU za temeljne pravice;

4.  poziva Komisijo, naj udeležence okvira EU uradno povabi k sodelovanju v konstruktivnem dialogu;

5.  poudarja, da je namen predlagane direktive EU o preprečevanju diskriminacije zaščititi invalide pred diskriminacijo, jim omogočiti socialno varstvo, zdravstveno oskrbo in (re)habilitacijo, izobraževanje ter zagotovitev in dostop do blaga in storitev – stanovanj, prevoza in zavarovanja; obžaluje, da v Svetu ni napredka pri tem predlogu, in poziva države članice, naj si prizadevajo za čimprejšnje sprejetje skupnega stališča;

6.  ugotavlja, da pomanjkanje razčlenjenih podatkov in statističnih podatkov o posameznih skupinah invalidov onemogoča oblikovanje ustreznih politik; zato poziva Komisijo, naj zbere in razgrne statistične podatke o invalidih, razčlenjene po starosti in spolu, da bi pridobili pregled nad položajem invalidov v EU na vseh pomembnih področjih vsakodnevnega življenja, ne zgolj v zaposlovanju;

7.  je seznanjen, da je več civilnodružbenih organizacij Odboru za pravice invalidov posredovalo informacije za seznam zadev, ki se nanašajo na pravice invalidov; zato poziva Komisijo, naj v sklopu procesa pregleda še bolj razvije strukturirani dialog, se posvetuje in sodeluje z organizacijami, ki zastopajo invalide, med drugim pri oblikovanju odziva za Odbor za pravice invalidov v zvezi z omenjenim seznamom zadev pa tudi pri razvoju, izvajanju in spremljanju politik EU s tega področja;

8.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma ratificirajo konvencijo o pravicah invalidov;

9.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno zastavljen predlog evropskega akta o dostopnosti, v kar naj v vsem zakonodajnem ciklu vključi invalide, in poudarja, da mora predlog zajeti vsa področja politik za dostop do blaga in storitev za vse državljane EU, da bi spodbudili neodvisno življenje in popolno vključitev invalidov ter vzpostavili stalen, učinkovit in neodvisen mehanizem spremljanja in izvrševanja;

10.  poziva države članice, naj v nacionalno pravo prenesejo obveznosti, ki izhajajo iz člena 21 konvencije o pravicah invalidov – predvsem naj odpravijo omejitve pri njihovi pravici voliti in biti izvoljen;

11.  poziva Svet, naj pospeši svoje delo za predlog direktive o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, da bi dosegli skupno stališče in še bolj napredovali k sprejetju tega zakonskega akta ter tako povečali dostopnost dokumentov, videoposnetkov in spletnih mest ter zagotovili alternativne formate in komunikacijska sredstva;

12.  priporoča, naj se za uveljavljanje dostopnosti in e-dostopnosti za invalide uporabijo sredstva EU, da bi spodbujali prehod od institucionalizirane k skupnostni oskrbi, razvili kakovostne socialne in zdravstvene storitve ter vlagali v gradnjo zmogljivosti za organizacije, ki zastopajo invalide;

13.  želi spomniti na svoje odzive in ukrepe, ki so povezani z zgoraj omenjenim seznamom zadev in so navedeni v začetnem poročilu Evropske unije v okviru pregleda konvencije o pravicah invalidov:

   a. ustanovil je medodborsko delovno skupino, sestavljeno iz članov vseh ustreznih odborov, ki je organizirala prireditve za ozaveščanje osebja in poslancev, v okviru strokovnega usposabljanja pa tudi tečaje znakovnega jezika;
   b. v svoji resoluciji z dne 5. julija 2011(6) in svoji izjavi z dne 17. novembra 2011(7) je poudaril, da je treba zagotoviti dostopnost univerzalne storitve in številke 112 za klic v sili, kar je bil prvi korak k razvoju sistema eCall v vozilih;
   c. število invalidnih poslancev se je po volitvah 2014 močno povečalo;
   d. zavezuje se, da bo v sodelovanju z ustreznimi akterji poiskal pragmatično rešitev za pristop k Marakeški pogodbi;
   e. poudarja, da je treba izboljšati izvajanje zakonodaje EU in tako zagotoviti, da bodo lahko invalidi neodvisno potovali z vsemi načini prevoza, tudi javnim prevozom;
   f. poziva Komisijo, naj, kakor je bila zaprošena, pojasni, kako bo v sedanji in prihodnji zakonodaji invalidom zagotovila enake možnosti, temeljne pravice, enak dostop do storitev in trga dela kot državljanom držav članic, kjer so zavarovani, pa tudi enake pravice in dolžnosti pri dostopanju do socialne varnosti, kar je v skladu z načelom enakega obravnavanja in nediskriminacije, tako da bodo lahko vsi invalidi uveljavljali pravico do prostega gibanja, ki jo imajo vsi državljani EU;
   g. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bo pri dostopu do pravnega varstva, kar zadeva zakonodajo EU, popolnoma spoštovana konvencija o pravicah invalidov, tako da bodo temeljne pravice dostopne vsem;

14.  poudarja, da je potrebno okrepljeno politično sodelovanje znotraj okvira EU, tudi s potrebnimi finančnimi in človeškimi viri, zato da bo lahko okvir opravil svoje naloge, določene v zgoraj navedenem sklepu Sveta, in poziva akterje tega okvira, naj za to nalogo namenijo potrebne vire;

15.  pozdravlja pobudo evropskih poslancev, naj Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbor za peticije redno skupaj poročajo v odziv na priporočila Odbora za pravice invalidov;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru za pravice invalidov ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 23, 27.1.2010, str. 35.
(2) UL C 340, 15.12.2010, str. 11.
(3) CRPD/C/EU/Q/1.
(4) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(5) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(6) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 1.
(7) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 165.


Izbruh bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke
PDF 164kWORD 75k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2015 o izbruhu bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke (2015/2652(RSP))
P8_TA(2015)0209RC-B8-0451/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih za preprečevanje vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti(1),

–  ob upoštevanju znanstvenih mnenj Evropske agencije za varnost hrane z dne 26. novembra 2013 in 6. januarja 2015 o tveganju za zdravje rastlin, ki ga na ozemlju EU predstavlja bakterija Xylella fastidiosa, v katerih so predstavljene in ocenjene možne rešitve za zmanjšanje tveganja,

–  ob upoštevanju izvedbenih sklepov Komisije z dne 13. februarja 2014, 23. julija 2014 in 28. aprila 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije,

–  ob upoštevanju poročil Urada za prehrano in veterinarstvo o revizijah, ki sta bili opravljeni februarja in novembra 2014,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o izbruhu bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke (O-000038/2015 – B8-0117/2015),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(2),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker bakterija Xylella fastidiosa predstavlja veliko nevarnost in neposredno ogroža gojenje nekaterih kmetijskih rastlin v južni Evropi, med katerimi so drevesa oljk, mandljev in breskev ter okrasne rastline; ker bakterija, odvisno od vrste, potencialno ogroža tudi trte, drevesa agrumov in druge kmetijske rastline ter bi lahko povzročila neprimerljive in katastrofalne izgube s hudimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi posledicami; ker se sev bakterije, s katerim so okužene oljke v Apuliji, razlikuje od izolatov, ki povzročajo bolezni vinske trte ali agrumov v drugih delih sveta;

B.  ker bakterija že povzroča hudo škodo na oljčnih nasadih v južnoitalijanski deželi Apulija, potencialno pa ogroža še druge kmetijske rastline in območja;

C.  ker je pridelava oljk med najpomembnejšimi kmetijskimi panogami v deželi Apulija, saj predstavlja 11,6 % (oz. 522 milijonov EUR) skupne vrednosti kmetijske proizvodnje v tej deželi in 30 % vrednosti italijanske pridelave oljk leta 2013;

D.  ker navzočnost bakterije Xylella fastidiosa povzroča resno gospodarsko škodo ne le pridelovalcem oljk, ampak tudi v celotni proizvodni verigi, vključno z zadružnimi in zasebnimi oljarnami, turizmom in dejavnostjo trženja;

E.  ker so italijanski organi na izbruh bakterije Xylella fastidiosa prvič opozorili 21. oktobra 2013, od takrat pa je bilo okuženo zaskrbljujoče število dreves;

F.  ker so inšpekcijski pregledi, ki jih je v Italiji februarja in novembra 2014 opravil Urad za prehrano in veterinarstvo generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane, potrdili, da so se razmere močno poslabšale in da ni mogoče izključiti nadaljnjega širjenja bakterije;

G.  ker zaenkrat ni sredstva za zdravljenje obolelih rastlin na terenu in ker prizadete rastline pogosto ostanejo okužene vso življenjsko dobo ali pa hitro propadejo;

H.  ker se bolezen lahko pojavi na velikem številu različnih gostiteljskih rastlin v Evropski uniji, med njimi tudi na asimptomatičnih divjih rastlinah;

I.  ker Evropska agencija za varnost hrane poudarja, da bi bilo treba glede na težavno preprečevanje širjenja bakterije Xylella fastidiosa, ko ta enkrat prizadene določeno pridelovalno območje, prednost nameniti preventivnim ukrepom in okrepiti izmenjavo dognanj na področju raziskav;

1.  ugotavlja, da so se izvedbeni sklepi, ki jih je Komisija sprejela pred aprilom 2015, osredotočali predvsem na notranje ukrepe za preprečevanje izbruha in niso vključevali odločnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v EU iz tretjih držav;

2.  poziva Komisijo, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe proti bakteriji Xylella fastidiosa, s katerimi se bo preprečil uvoz okuženega blaga v EU; pozdravlja odločitev, ki jo je aprila 2015 sprejela Komisija, o ustavitvi uvoza okuženih sadik kavovca iz Kostarike in Hondurasa, in sprejete omejitve v zvezi z uvozom rastlin s prizadetih območij iz drugih tretjih držav; poziva, naj se po potrebi uporabijo strožji ukrepi, med njimi dovoljenje zgolj za uvoz iz območij pridelave brez škodljivcev;

3.  obžaluje dejstvo, da se Komisija zelo pogosto ne odzove dovolj hitro, da bi preprečila vnos rastlinskih bolezni iz tretjih držav v EU; zato Komisijo poziva, naj preveri vir okužbe in pregleda uradni fitosanitarni nadzorni sistem EU, na ta način pa zaščiti in obvaruje naše ozemlje;

4.  odločno poziva Komisijo, naj zlasti zaradi skorajšnjega poletja sprejme učinkovite ukrepe za preprečitev širjenja bakterije Xylella fastidiosa znotraj EU, ki naj bodo v prvi vrsti usmerjeni v najbolj ogrožene kmetijske rastline, čeprav se ne sme zanemariti drugih kultur, ki jih bolezen prav tako lahko resno prizadene, in v zvezi s tem poudarja pomen določb člena 9 izvedbenega sklepa iz leta 2015;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj proizvajalcem povrnejo škodo, ki so jo utrpeli zaradi ukrepov izkoreninjanja, in izgubo dohodka – kamor ne šteje le izguba kmetijske proizvodnje, ampak tudi kulturna dediščina, zgodovina in turistična dejavnost;

6.  poziva Komisijo in pristojne organe, naj izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva in instrumente, da bi pomagali pri oživitvi gospodarstva na prizadetih območjih; poziva Komisijo, naj opredeli spodbude za proizvajalce, ki izvajajo preventivne ukrepe;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj finančnih in človeških virov za izvajanje zadevnih strategij, vključno s finančno podporo kmetom za izvajanje ustreznih kmetijskih praks za boj proti bakteriji Xylella fastidiosa in njenim prenašalcem; odločno poziva Komisijo, naj nemudoma spodbudi okrepljeno raziskovalno delo, vključno z večjim mednarodnim povezovanjem in tudi tako, da za raziskovalne inštitute zagotovi razpoložljiva sredstva, s čimer bi se izboljšalo naše znanstveno poznavanje bakterije Xylella fastidiosa in se dejansko ugotovila povezava med patogenim organizmom, simptomi in razvojem bolezni;

8.  poudarja potrebo po kampanjah za osveščanje na potencialno prizadetih območjih EU, da bi osvestili vse, ki delujejo v kmetijskem sektorju pa tudi v hortikulturi, vključno s prodajalci okrasnih rastlin na drobno, poklicnimi vrtnarji in njihovimi strankami;

9.  meni, da bi morala Komisija in države članice, zlasti zaradi bližajočega se poletja, potnike opozarjati na tveganje pri vnosu okuženih rastlin iz držav, ki jih je prizadela bakterija Xylella fastidiosa, v EU;

10.  poziva k temu, naj se zagotovi več sredstev za odkrivanje škodljivih organizmov na vstopnih točkah v EU; poleg tega spodbuja države članice, naj povečajo število rednih inšpekcij, da bi na ta način preprečile širjenje bakterije Xylella fastidiosa izven razmejenih območij;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi odprto zbirko podatkov s seznamom ustanov in pristojnih organov na ravni Unije in držav članic za izmenjavo informacij, izkušenj in primerov dobre prakse, pa tudi za hitro opozarjanje pristojnih organov in sprejemanje potrebnih ukrepov;

12.  poziva Komisijo, naj na pregleden način pripravi celovite smernice za izvajanje preventivnih ukrepov in ukrepov za nadzorovanje bolezni, z jasno navedbo njihovega obsega in trajanja in ob upoštevanju obstoječih izkušenj in primerov dobre prakse, da jih bodo pristojni organi in službe v državah članicah lahko uporabljali kot podporni instrument;

13.  poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto – ali kadarkoli glede na razvoj dogodkov – poroča o grožnji, ki jo za proizvajalce v EU predstavljajo bakterija Xylella fastidiosa in drugi organizmi, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
(2) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.

Pravno obvestilo