Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 9. julij 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Učinkovita raba virov: prehod na krožno gospodarstvo
 Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ***I
 Oblikovanje unije kapitalskih trgov
 Evropska agenda za varnost
 Razmere v Jemnu
 Varnostni izzivi na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter obeti za politično stabilnost
 Pregled evropske sosedske politike
 Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi
 Ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo
 Razmere v Burundiju
 Spominska slovesnost v Srebrenici
 Kamboški osnutki zakonov za nevladne organizacije in sindikate
 Demokratična republika Kongo, zlasti primer dveh pridržanih aktivistov za človekove pravice, Yvesa Makwambale in Freda Bauma
 Bahrajn, zlasti primer Nabila Radžaba
 Stanje dveh krščanskih pastorjev v Sudanu

Učinkovita raba virov: prehod na krožno gospodarstvo
PDF 381kWORD 142k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI))
P8_TA(2015)0266A8-0215/2015

Evropski parlament,

‒  ob upoštevanju sporočila Komisije „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

‒  ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Zeleni akcijski načrt za MSP: omogočiti MSP, da spremenijo okoljske izzive v poslovne priložnosti“ COM(2014)0440),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

‒  ob upoštevanju sporočila Komisije „Oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode – Izboljšanje obveščanja o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij“ (COM(2013)0196),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

‒  ob upoštevanju sporočila Komisije „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

‒  ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

‒  ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju(2),

‒  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(3),

‒  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo(4),

‒  ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa,

–   ob upoštevanju strategije EU za trajnostni razvoj iz leta 2006 in njenega pregleda iz leta 2009,

‒  ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 28. oktobra 2014 „Okolju prijaznejša evropski semester in strategija Evropa 2020 – vmesni pregled“,

–   ob upoštevanju zbirnega poročila Evropske agencije za okolje „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“,

‒  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti,

‒  ob upoštevanju preiskave zasnove vzdržnega finančnega sistema, ki jo je opravil program Združenih narodov za okolje (UNEP),

‒  ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2013 o okoljskih tveganjih in izzivih, ki so povezani z antropogenimi tokovi in kroženjem kovin,

‒  ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2011 o ločevanju rabe naravnih virov in okoljskih učinkov od gospodarske rasti,

–  ob upoštevanju peticije „Stop Food Waste in Europe!“ (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!);

‒  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(5),

‒  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015(6),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0215/2015),

A.  ker je netrajnostna raba virov temeljni vzrok različnih nevarnosti za okolje, kot so podnebne spremembe, dezertifikacija, krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti in slabljenje ekosistemskih storitev; ker svetovno gospodarstvo za namene svetovne proizvodnje in absorpcije odpadkov uporablja vire v obsegu poldrugega planeta, do 30. let 21. stoletja pa naj bi se ta obseg povečal na dva planeta;

B.  ker je Evropa bolj odvisna od uvoženih virov kot katera koli druga regija na svetu in ker bo veliko virov izčrpanih v razmeroma kratkem času; ker se lahko konkurenčnost Evrope precej izboljša z boljšim izkoriščanjem dodane vrednosti virov v gospodarstvu in spodbujanjem trajnostne preskrbe s surovinami evropskega izvora; ker bi bilo treba poleg tega za zagotavljanje zanesljive preskrbe s surovinami okrepiti tudi partnerstva za inovacije med industrijo in sektorjem ravnanja z odpadki ter raziskave za izboljšanje potenciala recikliranja pomembnih surovin;

C.  ker je prehod na krožno gospodarstvo v bistvu vprašanje ekonomičnosti, ki zadeva dostop do surovin ali njihovo trajnostno razpoložljivost, ponovno industrializacijo in nadaljnjo digitalizacijo Evrope, ustvarjanje novih delovnih mest ter izzive na področju podnebnih sprememb, nezanesljivosti oskrbe z energijo in redkih virov; ker so lahko naložbe v krožno gospodarstvo zato popolnoma skladne z agendo Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost ter koristne za vse udeležene deležnike;

D.  ker je treba pri učinkoviti rabi virov upoštevati tudi širša trajnostna vprašanja, vključno z okoljskimi, etičnimi, gospodarskimi in socialnimi razsežnostmi, ter biti usklajena z njimi;

E.  ker so cilji in dokončni prednostni ukrepi, opredeljeni v sedmem okoljskem akcijskem programu, zavezujoči;

F.  ker je v okoljskem programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) navedeno, da je okoljska učinkovitost prostovoljnih pristopov pogosto vprašljiva, njihova gospodarska učinkovitost pa na splošno nizka(7);

G.  ker so za prehod na krožno gospodarstvo potrebne sistemske spremembe, ki vplivajo na vse deležnike v vrednostni verigi, ter znatne inovacije v tehnologiji, podjetništvu in družbi kot celoti;

H.  ker imajo državljani, mala podjetja in lokalni javni organi posebno vlogo pri zagotavljanju učinkovite rabe virov in spodbujanju ločevanja gospodarske rasti od porabe virov;

I.  ker dobro delujoče krožno gospodarstvo potrebuje konkurenčna podjetja in ker so podjetja sama gonilna sila pri prehodu na krožno gospodarstvo;

J.  ker je pomembno, da se v središče strategije EU za učinkovito rabo virov postavijo mala in srednja podjetja, saj predstavljajo 99 % podjetij v EU in zaposlujejo dve tretjini delovne sile;

K.  ker ambiciozen sveženj ukrepov za evropsko krožno gospodarstvo ustvarja poslovne priložnosti, zagotavlja dostop do primarnih surovin, podaljšuje njihovo učinkovito rabo (s ponovno uporabo, predelavo, recikliranjem ali kot rezervni deli), zagotavlja visoko kakovostne postopke recikliranja, ko se izrabijo, ter obravnava vse stranske proizvode in odpadke kot dragocene vire za nadaljnjo uporabo;

L.  ker trajnostna in odgovorna nabava primarnih surovin odločilno vpliva na doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva;

M.  ker je treba za doseganje ciljev učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva razviti trge za sekundarne surovine;

N.  ker je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj določi kazalnike in cilje za učinkovito rabo virov;

O.  ker ima odstranjevanje strupenih kemičnih snovi, za katere obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative, v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, osrednjo vlogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva;

P.  ker podatki Eurostata o ravnanju s komunalnimi odpadki v 28 državah članicah EU jasno kažejo, da na področju politike odpadkov še vedno ni enakih pogojev ter da izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje predstavljata znatne izzive;

Q.  ker se povprečno le 40 % trdnih odpadkov ponovno uporabi ali reciklira, ostali odpadki pa se odpeljejo na odlagališče ali sežgejo;

R.  ker proizvodnja in poraba kmetijskih živilskih proizvodov predstavlja velik delež rabe virov ter pomembno vpliva na okolje, javno zdravje ter zdravje in dobro počutje živali; ker so za celovito reševanje neučinkovitosti virov hrane potrebne trajnostne rešitve;

S.  ker bi odprava okolju škodljivih subvencij, vključno z neposrednimi in posrednimi subvencijami za fosilna goriva, občutno zmanjšala emisije toplogrednih plinov, pomagala v boju proti podnebnim spremembam in omogočila prehod na krožno gospodarstvo;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398)“; podpira pristop Komisije k snovanju in inovacijam za krožno gospodarstvo, s katerim v sporočilu vzpostavlja politični okvir, ki bo spodbujal učinkovito rabo virov, in poseben politični okvir, da bodo mala in srednja podjetja lahko okoljske izzive spremenila v trajnostne poslovne priložnosti; poudarja, da so za prehod h krožnemu gospodarstvu potrebni zakonodajni ukrepi, ter poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 pripravi ambiciozen predlog o krožnem gospodarstvu, kot je napovedala v svojem delovnem programu za leto 2015;

2.  poudarja, da je treba za reševanje problema omejenih virov zmanjšati skupno črpanje in porabo virov ter absolutno ločiti rast od rabe naravnih virov – gre za sistemsko spremembo, za katero je treba opraviti retrospektivno analizo ukrepov, potrebnih z vidika okoljske, gospodarske, družbene in tehnološke trajnosti leta 2050, in nemudoma ukrepati;

3.  poudarja, da je treba proizvodnjo in porabo obravnavati tako, da se zagotovi skladnost s širšimi cilji trajnostnega razvoja;

4.  opozarja, da je nenehna rast proizvodnje prehitela pridobitve že uvedenih izboljšav pri učinkoviti rabi virov, pridobivanje virov pa po vsem svetu še naprej strmo narašča, zato je treba skupno pridobivanje in rabo virov nujno zmanjšati, da bi odpravili povratni učinek; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe v skladu s tem;

5.  opozarja, da bi bilo treba pri izračunavanju porabe surovin upoštevati tudi vodo – kot naravni vir, ki se uporablja v proizvodnih procesih, in kot javno dobrino – ter jo uporabljati učinkovito;

6.  poudarja, da bi lahko učinkovitejša raba virov na podlagi zahtev po boljši zasnovi in na podlagi zakonodaje o odpadkih, ki bi zagotovila gibanje navzgor v hierarhiji ravnanja z odpadki (kar bi povečalo preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje), prinesla znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v EU; ti bi po ocenah znašali 600 milijard EUR ali 8 % letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 do 4 %; poudarja, da bi povečanje produktivnosti virov za 30 % do leta 2030 lahko povečalo BDP za skoraj 1 % in ustvarilo 2 milijona dodatnih trajnostnih delovnih mest(8); opozarja, da je učinkovita raba virov prednostna naloga sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem je poudarjena potreba po spodbujanju proizvodnje in povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah, in sicer s politikami, ki spodbujajo njihovo dostopnost, cenovno ugodnost, funkcionalnost in privlačnost;

7.  je prepričan, da so za izboljšanje učinkovite rabe virov potrebni zakonodajni ukrepi in ekonomske spodbude, internalizacija zunanjih stroškov, nadaljnje naložbe v raziskave in inovacije, družbene spremembe in spremenjen življenjski slog; poudarja, da so potrebni različni instrumenti na različnih političnih ravneh, ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

8.  meni, da je treba za polno uvedbo krožnega gospodarstva vključiti vse deležnike, regije, mesta, lokalne skupnosti, mala in srednja podjetja, nevladne organizacije, predstavnike industrije, sindikate in državljane;

9.  poziva Komisijo, naj v pripravo svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo vključi lokalne in regionalne organe;

10.  poudarja, da so za uspešen prehod na krožno gospodarstvo bistvenega pomena ozaveščenost javnosti ter seznanjanje in vključevanje državljanov; ugotavlja, da je treba izobraževanju in obveščanju nameniti potrebno pozornost in sredstva ter tako spodbujati vzorce trajnostne porabe in proizvodnje, poleg tega pa opozarja na prednosti prehoda na krožno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri;

11.  poudarja, da je za prehod na krožno gospodarstvo potrebna strokovno usposobljena delovna sila ter da je treba pri izobraževanju in usposabljanju upoštevati potrebo po zelenih znanjih in spretnostih;

12.  poudarja, da je EU že vzpostavila nekatere finančne instrumente v podporo krožnemu gospodarstvu, zlasti programa Obzorje 2020 in Life +, in da lahko ti instrumenti, če se pravilno uporabljajo, prispevajo k spodbujanju ekoinovacij in industrijske ekologije v državah članicah in regijah EU;

13.  poudarja, da sta pravna varnost in dolgoročna predvidljivost ključnega pomena za sprostitev potenciala za krožno gospodarstvo, ki ga ima Evropski sklad za strateške naložbe, da bi naložbe usmerili v trajnostno gospodarstvo;

14.  poudarja, da bi morali pri prehodu na trajnostno in krožno gospodarstvo ambiciozne okoljske cilje združevati z močnimi socialnimi zahtevami, med drugim s spodbujanjem dostojnega dela ter zdravih in varnih delovnih razmer (tj. da delavci na delovnem mestu ne bodo izpostavljeni škodljivim snovem);

15.  poudarja, da je treba oblikovati bolj usklajen pravni okvir za trajnostno proizvodnjo in porabo, ki bo upošteval celoten proizvodni cikel – od trajnostne nabave do ponovne uporabe izrabljenih proizvodov;

Kazalniki in cilji

16.  poudarja, da mora biti do leta 2050 raba virov v EU trajnostna in da je treba za to med drugim zmanjšati absolutno porabo virov na vzdržno raven, ki bo temeljila na zanesljivih merjenjih porabe virov v celotni dobavni verigi, dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki, izvajanju kaskadne rabe virov, zlasti pri uporabi biomase, odgovorni in trajnostni oskrbi z viri, ustvarjanju sklenjenih krogov neobnovljivih virov, povečanju uporabe obnovljivih virov energije v mejah njihove obnovljivosti, postopni odpravi strupenih snovi, zlasti če obstajajo varnejše nadomestne snovi ali pa bodo pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, da bi zagotovili razvoj ciklov nestrupenih materialov in izboljšali kakovost storitev ekosistemov;

17.  želi spomniti, da je Parlament že leta 2012 pozval k jasnim, zanesljivim in merljivim kazalnikom za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega cikla proizvodov, in k uporabi teh kazalnikov kot podlage za zakonodajne pobude in konkretne cilje glede zmanjševanja porabe virov;

18.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga vodilni kazalnik ter več podkazalnikov glede učinkovite rabe virov, vključno s storitvami ekosistemov; poudarja, da bi morala biti uporaba teh usklajenih kazalnikov od leta 2018 pravno zavezujoča, meriti pa bi morali porabo virov, vključno z uvozom in izvozom, na ravni EU, držav članic in industrije ter upoštevati celoten življenjski cikel proizvodov in storitev; kazalniki bi morali temeljiti na metodologiji odtisa in meriti vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter ogljik;

19.  poziva Komisijo, naj do leta 2015 predlaga cilj, da se do leta 2030 na ravni EU 30-odstotno poveča učinkovitost rabe virov glede na ravni iz leta 2014, pa tudi posamezne cilje za vsako državo članico; poudarja, da je treba pred izvajanjem ciljev za učinkovito rabo virov te podpreti s kazalniki;

20.  odločno poziva Komisijo, naj z mednarodnimi konvencijami spodbuja uporabo ustreznih kazalnikov učinkovite rabe virov ter tako omogoči primerjavo med sektorji in gospodarstvi, zagotovi enake konkurenčne pogoje ter podpre dialog in sodelovanje s tretjimi državami;

21.  poudarja, da bi bilo treba te kazalnike vključiti v evropski semester in v vse ocene učinka;

Politika do proizvodov in okoljsko primerna zasnova

22.  poudarja, kako pomembna je premišljena politika do proizvodov, ki povečuje njihovo pričakovano življenjsko dobo, trajnost ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja; poudarja, da sta količina virov, potrebnih v življenjskem ciklu proizvoda, ter možnost popravila, ponovne uporabe in recikliranja proizvoda v veliki meri določena v fazi zasnove; poziva Komisijo, naj v politikah do proizvodov spodbuja pristop, ki bo bolj usmerjen v življenjski cikel, zlasti z oblikovanjem harmoniziranih metod za ocenjevanje okoljskega odtisa proizvodov;

23.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen delovni program ter zahteve po okoljsko primerni zasnovi iz obstoječe direktive o okoljsko primerni zasnovi na celosten in ambiciozen način uvede v nove in posodobljene izvedbene ukrepe, začne pa naj s takojšnjim sprejetjem obstoječih osnutkov ukrepov;

24.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predlaga pregled zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi in politiki do proizvodov, ki bo temeljil na oceni učinka, vanj pa naj vključi naslednje pomembne spremembe: razširitev področja uporabe zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bo vključevalo vse glavne skupine proizvodov, ne samo proizvodov, povezanih z energijo; postopna vključitev vseh ustreznih lastnosti za učinkovito rabo virov v obvezne zahteve glede zasnove proizvodov; uvedba obveznega potnega lista proizvoda na osnovi teh zahtev; izvajanje notranjega spremljanja in zunanjih revizij, da bi zagotovili skladnost proizvodov s temi standardi; določitev horizontalnih zahtev, med drugim glede trajnosti, popravljivosti ter možnosti večkratne uporabe in recikliranja;

25.  poziva Komisijo, naj na podlagi analize stroškov in koristi oceni, ali bi v okviru prihodnje revizije direktive o okoljsko primerni zasnovi lahko določili minimalno vsebnost recikliranih materialov v novih izdelkih;

26.  poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe proti načrtovanemu zastaranju ter dodatno razvije sklop standardov glede proizvodov za krožno gospodarstvo, ki bodo vključevali obnovo, popravilo in lažje razstavljanje proizvodov ter učinkovito rabo surovin, obnovljivih virov in recikliranih materialov v proizvodih;

27.  opozarja, da imajo pri vzpostavitvi uspešnega krožnega gospodarstva pomembno vlogo tudi razpoložljivost standardiziranih in modularnih sestavnih delov, zasnova, ki omogoča razstavljanje in dolgotrajno rabo proizvodov, ter učinkoviti proizvodni procesi; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo proizvode mogoče enostavno nadgraditi, znova uporabiti, zamenjati njihove dele, jih popraviti, reciklirati in razstaviti v nove vire ter da bodo deli, ki vsebujejo nevarne snovi, jasno navedeni v priročnikih proizvodov, da jih bo tako lažje odstraniti pred recikliranjem;

28.  opozarja, da je zelo pomembno povečati ozaveščenost potrošnikov in njihovo proaktivno vlogo;

29.  poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo, da bi podaljšala pričakovani življenjski cikel proizvodov, in pojasni, da morajo v skladu z direktivo 1999/44/ES prodajalci blaga za široko porabo preučiti okvare v prvih dveh letih pravne garancije in potrošniku izstaviti račun le, če je okvaro povzročila neustrezna uporaba;

30.  poziva Komisijo, naj predloži ustrezne ukrepe za razpoložljivost rezervnih delov, da bi zagotovila možnost popravila proizvodov v njihovem življenjskem ciklu;

31.  poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru uredbe REACH okrepijo svoja prizadevanja za nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in omejitev snovi, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, nenazadnje zaradi izpolnitve zahteve sedmega okoljskega akcijskega programa, da se razvijejo cikli nestrupenih materialov, da bo mogoče reciklirane odpadke uporabljati kot pomemben in zanesljiv vir surovin v Uniji; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj takoj konča enostranski odlog obravnavanja priporočil Evropske agencije za kemikalije v zvezi z vključitvijo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v Prilogo XIV uredbe REACH, ter naj jih hitro vključi v uredbo; v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki poudarja, da je preprečevanje pomembnejše od recikliranja in da zato recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi v prihodnosti;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za nadomestitev nevarnih snovi okviru Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, da bi vzpostavili cikle nestrupenih materialov;

33.  poziva države članice, naj izvajajo učinkovit nadzor trga ter tako zagotovijo skladnost evropskih in uvoženih proizvodov z zahtevami politike do proizvodov in okoljsko primerne zasnove; poziva države članice, naj nemudoma nadaljujejo zakonodajni postopek o pregledu uredbe o nadzoru trga, da bi zagotovile učinkovit nadzor nad njim; ugotavlja, da bi nadaljnje odlašanje škodilo interesom podjetij in državljanov;

Cilj „nič odpadkov“

34.  opozarja na analizo Komisije, ki kaže, da bi sprejetje novih ciljev glede odpadkov ustvarilo 180 000 delovnih mest, s čimer bi EU postala konkurenčnejša, povpraševanje po dragih in redkih virih pa bi se zmanjšalo(9); obžaluje umik zakonodajnega predloga o odpadkih(10), hkrati pa meni, da je napoved podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa na plenarnem zasedanju decembra 2014 priložnost za nov in ambicioznejši sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo;

35.  poziva Komisijo, naj predloži napovedani predlog o pregledu zakonodaje o odpadkih do konca leta 2015 in pri tem skrbno uporabi hierarhijo ravnanja z odpadki ter vanj vključi naslednje točke:

   jasne in nedvoumne opredelitve;
   razvoj ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov;
   določitev zavezujočih ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadkov za komunalne, komercialne in industrijske odpadke, ki naj bi jih dosegli do leta 2025;
   določitev jasnih minimalnih standardov zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca, da bi zagotovili preglednost in stroškovno učinkovitost shem razširjene odgovornosti proizvajalca;
   izvajanje načela „odvrzi in plačaj“ za ostanek odpadkov skupaj s sistemi za obvezno ločeno zbiranje papirja, kovine, plastike in stekla, da bi zagotovili, da bodo materiali za recikliranje visoke kakovosti; uvedba obveznega ločenega zbiranja bioloških odpadkov do leta 2020;
   povečanje ciljev glede recikliranja in priprave za ponovno uporabo na vsaj 70 % trdnih komunalnih odpadkov in 80 % recikliranja odpadne embalaže do leta 2030 na podlagi zanesljive metode poročanja, ki bo preprečila poročanje o odvrženih odpadkih (odloženih na odlagališče ali sežganih) kot o recikliranih odpadkih, pri čemer naj se za vse države članice uporabi ista harmonizirana metoda z neodvisno preverjenimi statističnimi podatki; uvedba obveznosti za izvajalce recikliranja, da poročajo o vhodnih količinah odpadkov in izhodnih količinah recikliranih materialov, ki jih proizvajajo obrati za recikliranje odpadkov;
   stroga omejitev sežiga odpadkov (s pridobivanjem energije ali ne), do leta 2020 na odpadke, ki jih je ni mogoče reciklirati ali niso biorazgradljivi;
   zavezujoče postopno zmanjšanje vsega odlaganja na odlagališčih, ki naj se izvaja v skladu z zahtevami glede recikliranja in naj bo sestavljeno iz treh faz (do leta 2020, do leta 2025 in do leta 2030), kar bo vodilo k dokončni prepovedi odlaganja na odlagališčih, razen za nekatere nevarne odpadke in ostanek odpadkov, za katera je odlaganje na odlagališčih okolju najprijaznejša možnost;
   spodbujanje držav članic k uvedbi dajatev za odlaganje na odlagališčih in sežiganje;

36.  poudarja pomen in dodano vrednost ciljev evropske politike na področju odpadkov, ne le z vidika pravne gotovosti, predvidljivosti in ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, temveč tudi z vidika zagotavljanja varovanja in izboljševanja življenjskega okolja vseh državljanov EU;

37.  poziva Komisijo, naj določi enake cilje za vse države članice, da bi zagotovili enako visoko raven varstva okolja po vsej EU in ne bi spodkopavali enotnega trga;

38.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se obstoječa zakonodaja o odpadkih in njeni cilji, zlasti obvezni sistemi ločenega zbiranja, v celoti in ustrezno izvajajo in da države članice okrepijo prizadevanja za dosego obstoječih ciljev, ter vzpostavi ukrepe za podpiranje držav članic pri oblikovanju pravih orodij za dosego ciljev v zadanih časovnih rokih;

39.  poudarja, da sta za najboljšo možno uporabo razpoložljivih zmogljivosti za ravnanje z odpadki v EU potrebna boljša načrtovanje in izmenjava informacij, da bi preprečili presežne zmogljivosti;

40.  poziva Komisijo, naj dodatno preuči izvedljivost predloga zakonodajnega okvira za razširjeno rudarjenje na odlagališčih, da bi omogočila pridobivanje sekundarnih surovin, ki se nahajajo na obstoječih odlagališčih, in preučila razvoj sistema okoljskih dovoljenj za industrijo recikliranja;

41.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost in boljši nadzor, da bi preprečili pošiljanje odpadkov državam, v katerih so okoljski in socialni standardi nižji kot v EU;

42.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami okrepi prizadevanja za boj proti nezakonitemu izvažanju odpadkov, ki jih zavržejo potrošniki;

43.  poziva Komisijo, naj v okvirni direktivi o odpadkih določi minimalne zahteve za nacionalne programe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter opredeli cilje in kazalnike, s pomočjo katerih bo mogoče primerjati rezultate posameznih držav članic;

44.  poziva Komisijo, naj obravnava posebne izzive, povezane z odpadki, in naj ukrepa v skladu s svojim poročilom o krožnem gospodarstvu (COM(2014)0398); spodbuja države članice in Komisijo, naj zagotovijo uporabo sredstev EU za dosego ciljev na področju celovitega ravnanja z odpadki, kot sta ločeno zbiranje in razvoj infrastrukture za recikliranje;

45.  poziva Komisijo, naj predlaga cilj, da se do leta 2025 količina morskih odpadkov zmanjša za 50 % glede na ravni iz leta 2014;

46.  poudarja, da je treba oblikovati cilje glede zbiranja in recikliranja posebnih ključnih kovin glede na njihovo vse večjo omejenost in z namenom zmanjšati odvisnost;

47.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga cilje, ukrepe in instrumente za učinkovito preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, vključno z zavezujočim ciljem zmanjšanja količine živilskih odpadkov za vsaj 30 % do leta 2025 v sektorjih proizvodnje, maloprodaje/distribucije, prodaje hrane/gostinstva in gospodinjstva; poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev praks v državah članicah, pri katerih bi prodajalci živil na drobno neprodane proizvode razdelili dobrodelnim organizacijam; poziva Komisijo naj pri izvajanju ocene učinka novih zadevnih zakonodajnih predlogov oceni njihov morebitni učinek na nastajanje živilskih odpadkov;

Trajnostne stavbe

48.  pozdravlja sporočilo Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445); meni, da mora pristop k stavbnemu sektorju temeljiti na časovnem načrtu in dolgoročnih ciljih;

49.  poziva Komisijo, naj predlaga celovito izvajanje načel in zahtev krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju in naj še naprej razvija politični okvir za učinkovito rabo virov v stavbah – to vključuje razvoj kazalnikov, standardov, metod in zahtev glede kakovosti kar zadeva rabo prostora v urbanističnem načrtovanju, arhitekturi, gradbenem projektiranju, gradnji, vzdrževanju, prilagodljivosti, energetski učinkovitosti, obnovi, ponovni rabi ter recikliranju; opozarja, da bi morali kazalniki glede trajnostnih stavb vključevati tudi zeleno infrastrukturo, na primer zelene strehe; poudarja pomen celostne vizije za evropske stavbe z jasnimi in ambicioznimi srednje- in dolgoročnimi cilji ter časovnimi načrti za izvajanje te vizije;

50.  meni, da je treba kakovost zraka v zaprtih prostorih ter dobro počutje in socialne potrebe uporabnikov vključiti v oceno trajnosti stavb;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru splošnih kazalnikov za učinkovito rabo virov razvije kazalnike za oceno trajnosti stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri tem pa naj uporabi veljavne standarde in metode na podlagi pristopa, ki bo temeljil na okoljski, gospodarski in socialni trajnosti;

52.  poziva Komisijo, naj ugotovi, ali bi načela in standarde najboljše razpoložljive tehnologije lahko razširili, tako da bi zajemali vse materiale in dele stavb, poleg tega pa naj razvije potni list stavb, ki bo temeljil na njihovem celotnem življenjskem ciklu;

53.  meni, da bi bilo treba glede na to, da 90 % zgrajenega okolja, ki bo obstajalo v letu 2050, obstaja že danes, opredeliti posebne zahteve in pobude za obnovo stavb, da bi do leta 2050 izboljšali njihov energetski odtis; zato poziva Komisijo, naj izdela dolgoročno strategijo obnove obstoječih stavb ter okrepi vlogo nacionalnih strategij obnove, uvedenih z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti;

54.  poziva države članice, naj z razvojem infrastrukture za ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov v gradbeništvu spodbujajo izboljšanje recikliranja;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost pregledov pred rušenjem (pri katerih se stavba pred razgradnjo ali rušenjem oceni, da se popišejo vsebovani materiali in opredeli, kaj je mogoče ločiti za recikliranje) ter možnost razvrščanja materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na kraju samem (s čimer je običajno mogoče pridobiti sekundarne surovine večje čistosti kot pri recikliranju drugje, obenem pa je tako mogoče prispevati k zmanjšanju okoljskega vpliva prevoza, npr. z drobljenjem oziroma stiskanjem na kraju samem);

56.  ugotavlja, da je beton eden od najbolj uporabljenih materialov v gradbeništvu; poziva Komisijo, naj oceni možnosti, da bi beton v gradbeništvu reciklirali v večji meri, kot to že počnejo v Nemčiji in Švici;

Razvoj trgov za sekundarne surovine

57.  poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, s katerimi bo spodbujala in lajšala razvoj trgov za visokokakovostne sekundarne surovine in razvoj poslovnih dejavnosti, ki temeljijo na ponovni uporabi sekundarnih surovin;

58.  meni, da bo dolgoročen in predvidljiv okvir politike prispeval k povečanju ravni naložb in ukrepov, ki so potrebni za popoln razvoj trgov za bolj zelene tehnologije, ter spodbudil trajnostne poslovne rešitve; poudarja, da bi s kazalniki in cilji glede učinkovite rabe virov, podprtimi z doslednim zbiranjem podatkov, zagotovili potrebne smernice za javne in zasebne nosilce odločitev pri preoblikovanju gospodarstva;

59.  poudarja, da je pomembno, da Komisija in države članice spodbujajo oblikovanje programov za industrijsko simbiozo, ki bi podprli industrijske sinergije za ponovno uporabo in recikliranje ter podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagali opredeliti, kako lahko njihovo energijo, odpadke in stranske proizvode drugi uporabljajo kot vir; opozarja na podobne koncepte, kot sta pristop „od zibelke do zibelke“ in industrijska ekologija;

Drugi ukrepi

60.  poziva Komisijo, naj predlaga postopke javnega naročanja , v katerih bo dana prednost ponovno uporabljenim, popravljenim, predelanim, obnovljenim ali drugim trajnostnim proizvodom in rešitvam, ki so gospodarni z viri, v nasprotnem primeru pa bi bilo treba uporabiti načelo „upoštevaj ali pojasni“ ;

61.  poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo pravi znak za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; poziva države članice, naj si tudi v okviru evropskega semestra(11) prizadevajo za napredek na tem področju;

62.  poziva Komisijo, naj preuči in predlaga ukrepe, povezane z obdavčitvijo, na primer nižjo stopnjo DDV za reciklirane in ponovno uporabljene proizvode ter proizvode, gospodarne z viri;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zeleni akcijski načrt za mala in srednja podjetja;

64.  poziva Komisijo, naj razvije okvir politike o hranilih za povečanje njihovega recikliranja, spodbujanje inovacij, izboljšanje razmer na trgu ter vključitev trajnostne rabe hranil v zakonodajo EU o gnojilih, hrani, vodi in odpadkih;

65.  poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2016 predloži sporočilo o trajnostni preskrbi s hrano, ki je pripravljeno že od leta 2013 in katerega sprejetje je bilo večkrat preloženo; ker proizvodnja in poraba hrane predstavljata velik delež rabe virov, poudarja, da bi moralo sporočilo celovito obravnavati neučinkovito rabo virov v prehranski verigi in spodbujati razvoj trajnostne prehranske politike; poziva Komisijo, naj oceni uporabo ekološke embalaže za hrano, pa tudi možnost postopnega nadomeščanja te embalaže z biološkimi in biorazgradljivimi materiali, ki jih je mogoče kompostirati v skladu z evropskimi standardi;

66.  poziva Komisijo, naj vzpostavi trajno platformo za učinkovito rabo virov, ki bo vključevala vse zainteresirane strani ter spodbujala in olajšala uporabo najnovejših izsledkov znanstvenih raziskav, izmenjavo najboljše prakse ter nove oblike združevanja v industriji in oblikovanje industrijskih ekosistemov;

67.  poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za trajnostno financiranje, pri kateri bodo sodelovali vsi direktorati in katere namen bo vključiti kazalnike učinkovite rabe virov v celovito poročanje in računovodenje na ravni podjetij ob spoštovanju tajnosti določenih poslovnih informacij; nadalje poziva Komisijo, naj z ustrezno oceno učinka preuči, kako med drugim vključiti učinkovito rabo virov in okoljska tveganja v bonitetne ocene in kapitalske zahteve bank, oblikuje celovit sistem zavarovanj za nevarnosti za okolje ter določi zahteve glede informacij za naložbene produkte; meni, da bi bilo za Komisijo dobro, če bi v zvezi s tem sodelovala s Programom Združenih narodov za okolje in njegovo preiskavo zasnove vzdržnega finančnega sistema; poziva Komisijo, naj preuči obstoječe prostovoljne pobude v državah članicah z namenom morebitne izmenjave najboljše prakse;

68.  poziva Komisijo, naj glede na izreden pomen trajnostne in odgovorne nabave primarnih surovin za doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva, pregleda priporočila Evropske platforme za učinkovito rabo virov glede razvoja standardov za trajnostno nabavo prednostnih surovin in izdelkov; v zvezi s tem ugotavlja, da Parlament in Svet podpirata predloge Komisije o odgovorni nabavi kovin in mineralov iz območij konfliktov;

69.  poziva Komisijo, naj ponovno preuči opredelitev „ključnih“ surovin ter v večji meri upošteva okoljske vplive in tveganja, ki so povezani z njihovim pridobivanjem in predelavo, ter potencial za njihovo nadomestitev s sekundarnimi surovinami;

70.  poudarja, da je treba vsa sredstva EU, vključno s sredstvi iz Evropskega sklada za strateške naložbe, programa Obzorje 2020, kohezijskih skladov in Evropske investicijske banke, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki mobilizirati za spodbujanje učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo ter države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju škodljive subvencije, tudi tiste za pridobivanje energije iz biološko razgradljivega dela industrijskih in komunalnih odpadkov s sežiganjem iz Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ter neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;

71.  poziva, naj se sredstva iz programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), programa Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj usmerijo v razvoj trajnostnih, inovativnih in z viri gospodarnih rešitev ter v nove poslovne modele (kot je zakup ali sistem kombiniranih proizvodov in storitev), pa tudi v izboljšanje zasnove proizvodov in učinkovitosti materialov pri uporabi proizvodov in procesov;

72.  poudarja, da morajo raziskave in inovacije podpirati prehod na krožno gospodarstvo v Evropi ter da je treba v okviru programa Obzorje 2020 nameniti sredstva za raziskovalne in inovacijske projekte, s katerimi se lahko dokaže in v praksi preveri gospodarska in okoljska trajnost krožnega gospodarstva; hkrati meni, da lahko s temi projekti s sistemskim pristopom olajšamo pripravo uredbe, ki bo spodbujala inovacije in jo bo lažje izvajati, in sicer tako, da se z njimi opredelijo morebitne regulativne negotovosti, ovire in/ali vrzeli, ki bi lahko ovirale razvoj poslovnih modelov, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov;

73.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na krožno gospodarstvo v celoti izkoristi potencial digitalne agende in informacijske tehnologije;

74.  poudarja, da je EU odprto gospodarstvo, ki sodeluje pri uvozu in izvozu na svetovnem trgu; opozarja, da se je treba tudi na mednarodni ravni spoprijeti z globalnim izzivom izčrpavanja virov; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo delo mednarodnega foruma za vire, ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) in raziskuje vprašanja glede ključnih virov na svetovni ravni in razvoj praktičnih rešitev za oblikovalce politike, industrijo in družbo;

75.  poziva Komisijo, naj na mednarodni ravni sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje sledljivosti proizvodov;

76.  poudarja, da lahko povečanje energetske učinkovitosti prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti EU in energetske revščine, ki prizadene okoli 125 milijonov evropskih državljanov; ugotavlja, da je smiselno energetsko učinkovitost obravnavati kot ločen vir energije, katerega rast znatno prispeva k razvoju industrije EU, ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju računov gospodinjstev za električno energijo;

77.  poziva Komisijo, naj preuči, ali obstoječa in predvidena zakonodaja ovira krožno gospodarstvo, obstoječe inovativne poslovne modele ali nastajanje novih, kot je zakupno gospodarstvo ali sodelovalno gospodarstvo oz. ekonomija delitve, in ali pri tem obstajajo finančne ali institucionalne ovire; poziva Komisijo, naj to zakonodajo izboljša in ovire po potrebi odpravi; poziva Komisijo, naj pregleda sorodno zakonodajo z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in gospodarnosti proizvodov z viri skozi njihov življenjski cikel ter povečanja usklajenosti med obstoječimi instrumenti in razvoja pristopa vodilnega na področju;

78.  poziva Komisijo, naj pojasni ustrezne vidike konkurenčne politike EU, ki se navezujejo na krožno gospodarstvo, ter tako pojasni zlasti razmerje med tveganjem nedovoljenega dogovarjanja na trgu in potrebo po poglobitvi sodelovanja med proizvajalci in njihovimi dobavitelji;

79.  poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o vseh zgoraj omenjenih ukrepih in predlaga nadaljnje korake do leta 2018;

o
o   o

80.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0584.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0016.
(3) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 59.
(4) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 21.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(6) UL C 140, 28.4.2015, str. 37.
(7) The OECD Environment Programme „Voluntary approaches to environmental policy” (Okoljski program OECD „Prostovoljni pristopi k okoljski politiki“), 2003.
(8) Sporočilo Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398).
(9) Delovni dokument služb Komisije z dne 2. julija 2014, ki vsebuje povzetek ocene učinka, priložen k predlogu direktive o spremembi direktiv o odpadkih (SWD(2014)0208).
(10) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2014)0397).
(11) Budget Europe, 2015, Country-Specific Recommendations in Support of the European Semester Process (Priporočila za posamezne države v podporo evropskemu semestru), str. 6, http://www.foes.de/pdf/2015-02-25_CSR%20Recommendations_FINAL.pdf.


Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ***I
PDF 461kWORD 206k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o predlogu uredbe Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku (COM(2013)0943 – C7-0045/2014 – 2013/0451(COD))
P8_TA(2015)0267A8-0176/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0943),

–  ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0045/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 168(4)(b) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014(1),

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0176/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 9. julija 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku [Sprememba 1(Sprememba velja za vso besedilo)]

P8_TC1-COD(2013)0451


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi delovanju Evropske skupnosti za atomsko energijo unije ter zlasti členov 31 in 32 168(4)(b) in 114 Pogodbe, [Sprememba 2]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je izmed znanstvenih strokovnjakov iz držav članic imenoval Znanstveno-tehnični odbor(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta(4) v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5), [Sprememba 3]

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva Sveta  96/29/Euratom Sveta 2013/59/Euratom(6) določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja , ki izhajajo iz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

(1a)  V skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. [Sprememba 5]

(2)  Ob nesreči v černobilski jedrski elektrarni dne 26. aprila 1986 je prišlo do sprostitve velikih količin so se v ozračje sprostile velike količine radioaktivnih snovi v ozračje, ki so onesnažile živila in krmo v več evropskih državah do tiste meje, ki take mere, da z zdravstvenega vidika ni zanemarljiva, saj bi lahko povzročile življenjsko nevarne bolezni in zdravstvene težave. Še vedno je zaznati visoke ravni radioaktivnega onesnaženja. Glede na to, da so te radioaktivne snovi onesnažile zrak, vodo, tla in vegetacijo, Sprejeti so bili sprejeti ukrepi, ki naj bi zagotovili, da so se nekateri kmetijski proizvodi smejo smeli uvoziti v Unijo le v skladu s skupnimi ureditvami, ki varujejo da bi se zaščitilo zdravje prebivalstva, ob tem pa obdržali enotnost trga in se izognili motnjam preprečile motnje v trgovini. [Sprememba 6]

(2a)  Države članice so pristojne za spremljanje skladnosti z ravnmi, ki so določene v tej uredbi, zlasti z izvajanjem nadzora nad varnostnimi standardi za živila in krmo. Člen 168(4)(b) PDEU določa sprejetje skupnih ukrepov na veterinarskem področju, katerih neposredni cilj je varovanje zdravja ljudi. Člen 114 pa zagotavlja ustrezno harmonizacijo za nemoteno delovanje notranjega trga.[Sprememba 7]

(2b)  Dokazano je, da imajo višje doze sevanja škodljive in uničujoče posledice za telesne celice ter lahko povzročijo raka.[Sprememba 8]

(2c)  Določiti je treba nizke mejne vrednosti za najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, da se upošteva višja kumulativna doza, ki je posledica uživanja onesnaženih živil v daljšem časovnem obdobju.[Sprememba 9]

(3)  Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87(7) kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (Euratom) št. 2218/89 (8)določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja po jedrski nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme. Navedene najvišje dovoljene stopnje še vedno sledijo najnovejšim znanstvenim nasvetom, ki so na voljo mednarodni skupnosti, ter bi jih bilo treba redno pregledovati in posodabljati, da se upoštevajo novi znanstveni dokazi. Najvišje dovoljene stopnje, navedene v prilogah I in II, so pregledane in določene v publikaciji mednarodne komisije št. 105 o varstvu pred sevanjem. Temeljijo na referenčni stopnji 1 mSv na leto poleg doze, ki jo posameznik prejme z zaužitjem, in na predpostavki, da je 10 % letno zaužite hrane onesnažene. [Sprememba 10]

(4)  Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle mejne vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo uporabljajo za živila na Japonskem. Takšno onesnaženje lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato so bili sprejeti ukrepi, ki določajo posebne pogoje za uvoz živil in krme, ki izvirajo ali so dostavljena iz Japonske, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali. Uvesti bi bilo treba tudi ukrepe, s katerimi bi spremljali in čim bolj zmanjšali tveganje uživanja živil iz drugih držav, ki so jih prizadele radioaktivne padavine kot posledica jedrske nesreče v drugi državi. [Sprememba 11]

(5)  Obstaja potreba po vzpostavitvi sistema, ki bi Evropski skupnosti za atomsko energijo Uniji omogočal, da po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, določi najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, da bi zavarovala prebivalstvo visoko raven varovanja javnega zdravja. [Sprememba 12]

(6)  Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja bi morale veljati za živila in krmo, ki izvirajo iz Unije ali pa so uvoženi iz tretjih držav, glede na kraj in okoliščine jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka, pri čemer bi bilo treba upoštevati učinek naravnega in kumulativnega sevanja v vsej prehranski verigi. Izvajati bi bilo treba redne preglede teh stopenj.[Sprememba 13]

(7)  Komisijo se obvesti o jedrski nesreči ali neobičajno visokih stopnjah radioaktivnosti v skladu z Odločbo Sveta 87/600/Euratom(9) ali v skladu s Konvencijo IAEA o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči z dne 26. septembra 1986.

(8)  Da se upošteva dejstvo, da se lahko prehrana dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja znatno razlikuje in da se upoštevajo negotovosti v njihovem metabolizmu v naslednjih šestih mesecih življenja, je smiselno razširiti uporabo nižjih najvišjih dovoljenih stopenj za živila za dojenčke na prvih 12 mesecev starosti. Za nosečnice in doječe matere bi morale veljati nižje najvišje dovoljene stopnje za živila. [Sprememba 14]

(9)  Zato da se olajša prilagoditevZa lažje prilagajanje najvišjih dovoljenih stopenj, zlasti glede na znanstvene izsledke in tehnični napredek na mednarodni ravni, bi morali postopki za določitev morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti nov predlog za prilagoditev najvišjih dovoljenih stopenj vključiti posvetovanja skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe. [Sprememba 15]

(9a)  Za lažje prilagajanje najvišjih dovoljenih stopenj bi bilo treba zagotoviti postopke, ki bi dopuščali redno posvetovanje s strokovnjaki. Komisija bi morala na podlagi znanstvenih meril in meril poklicne etike oblikovati skupino strokovnjakov. Objaviti bi morala njeno sestavo in izjave njenih članov o interesu. Komisija bi se morala pri prilagajanju najvišjih dovoljenih stopenj posvetovati tudi s strokovnjaki mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pred sevanjem. [Sprememba 16]

(9b)  Skupina strokovnjakov bi morala ocenjevati tudi kumulativni učinek radioaktivnega onesnaženja. [Sprememba 17]

(9c)  Najvišje dovoljene stopnje bi bilo treba objaviti in redno revidirati, da se ustrezno upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in priporočila na mednarodni ravni, da se javnost pomiri in se ji zagotovi visoka raven zaščite ter da se preprečijo razlike v mednarodni regulativni praksi [Sprememba 18]

(10)  Da se zagotovi, da se živila in krma, ki presegajo najvišje dovoljene stopnje, ne dajo v promet v EUUniji, bi bilo treba morale države članice in Komisija s temeljitimi pregledi preverjati skladnost s temi stopnjami preverjati s primernimi pregledi; v primeru neskladnosti bi bilo treba uporabiti kazni, javnost pa ustrezno obveščati.[Sprememba 19]

(10a)  Pravila za preverjanje skladnosti z ukrepi, namenjenimi preprečevanju, odpravljanju ali zmanjšanju tveganja onesnaženja za ljudi in živali na sprejemljivo raven, so določena v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(10). [Sprememba 20]

(11)  Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe v zvezi z uveljavljanjem predhodno določenih najvišjih dovoljenih stopenj, je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(12)  Za sprejetje aktov, ki uveljavljajo predhodno določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda. V primeru jedrske nesreče ali druge radiološke nevarnosti je treba natančno upoštevati posebne okoliščine in pogoje posamezne nesreče in vzpostaviti postopek, ki bo omogočil hitro znižanje teh vnaprej določenih najvišjih dovoljenih stopenj in po potrebi uvedbo najvišjih dovoljenih stopenj za druge radionuklide (predvsem za tritij), ki se pojavijo pri nesreči, da se javnosti zagotovi kar najvišja raven zaščite. Javnost bi bilo treba nemudoma obvestiti o tem ukrepu in najvišjih stopnjah. [Sprememba 21]

(12a)  Komisiji bi moral pomagati Stalni odbor za rastline, živali, živila in krmo, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(12). Države članice bi morale zagotoviti, da bodo imeli njihovi predstavniki v tem odboru ustrezno znanje o varstvu pred sevanjem. [Sprememba 22]

(13)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ko v ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na določene radiološke izredne dogodke, ki lahko pripeljejo ali so pripeljali do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, to zahtevajo nujni razlogi. Javnost bi bilo treba nemudoma obvestiti o tem ukrepu in o najvišjih stopnjah. [Sprememba 23]

(13a)  Sprejetje najvišjih dovoljenih stopenj iz te uredbe bi moralo temeljiti na zahtevah za zaščito najbolj ogroženega in ranljivega dela prebivalstva, zlasti otrok in oseb, ki živijo na odročnih geografskih območjih ali se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo za lastno porabo. Najvišje dovoljene stopnje bi morale biti enake za vse prebivalstvo in temeljiti na najnižjih stopnjah. [Sprememba 24]

(13b)  Kadar živila ali krma s poreklom iz Unije ali uvožena iz tretjih držav predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje, bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti dodatne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002, da bi zagotovila visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali. Najvišje dovoljene stopnje in dodatni nujni ukrepi bi morali biti po možnosti določeni v eni sami izvedbeni uredbi. [Sprememba 25]

(13c)  Komisija bi morala pri pripravi ali pregledu izvedbenih aktov najprej upoštevati naslednje okoliščine: kraj, naravo in obseg jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka; naravo in obseg izpusta radioaktivnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, pa tudi v živila in krmo, v Uniji in zunaj nje; tveganje dejanskega ali morebitnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme ter povzročene doze sevanja; vrsto in količino onesnaženih živil in krme, ki bi bila lahko dana v promet v Uniji, in najvišje dovoljene stopnje za onesnažena živila in krmo v tretjih državah. [Sprememba 26]

(13d)  Ob jedrski nesreči ali radiološki nevarnosti, zaradi katere je treba uporabiti najvišje dovoljene stopnje, bi morale Komisija in države članice obvestiti javnost o veljavnih stopnjah. Poleg tega bi bilo treba javnosti obvestiti o živilih in krmi, ki bi lahko vsebovala višje koncentracije radioaktivnih snovi. [Sprememba 27]

(13e)  Skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami bi bilo treba ugotavljati z ustreznimi pregledi, poleg tega pa bi bilo treba določiti kazni za namerni izvoz, uvoz ali trženje živil, pri katerih onesnaženost presega najvišje dovoljene stopnje – [Sprememba 28]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, kot so določene v Prilogi I, najvišje dovoljene stopnje za manj pomembna živila, kot so določene v Prilogi II, in najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme, kot so določene v Prilogi III, ki se lahko dajo v promet po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, ter postopke za uveljavitev teh najvišjih dovoljenih stopenj. [Sprememba 54]

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „živila“ pomeni katero koli vsako snov ali izdelek kakor je opredeljen v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za, ali pa se to razumno pričakuje, človeško prehrano, vključno s pijačami, žvečilnimi gumiji in katero koli snovjo, vključno z vodo, ki je namenoma dodana živilom med proizvodnjo, pripravo ali obdelavo; „živila“ ne vključujejo:

(a)  krme;

(b)  živih živali, razen tistih, ki so pripravljene za dajanje v promet za človeško prehrano;

(c)  rastlin pred žetvijo;

(d)  zdravil v smislu člena 1(2) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13);

(e)  kozmetičnih izdelkov v smislu člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(14);

(f)  tobaka in tobačnih izdelkov v smislu Direktive 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15);

(g)  narkotičnih ali psihotropnih snovi v smislu Enotne konvencije Združenih narodov o narkotikih, 1961, in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh, 1971;

(h)  ostankov in onesnaževal. [Sprememba 29]

(2)  „manj pomembna živila“ pomeni živila, ki so s prehranskega vidika manj pomembna in ki predstavljajo majhen delež v porabi hrane prebivalstva; [Sprememba 55]

(3)  „krma“ pomeni katero koli snov ali izdelek, vključno z aditivi, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za krmljenje živalikakor je opredeljen v členu 3 Uredbe (ES) št. 178/2002; [Sprememba 30]

(4)  „dajanje v promet“ pomeni imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem v prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov dejavnost, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 178/2002. [Sprememba 31]

(4a)  „materiali, namenjeni za stik z živili/krmo“ pomeni embalažo in druge materiale, namenjene za stik z živili; [Sprememba 32]

(4b)  „radiološki izredni dogodek“ pomeni neobičajen dogodek, ki vključuje vir sevanja in zahteva takojšnje ukrepe za ublažitev vseh resnih zdravstvenih ali varnostnih tveganj ali škodljivih posledic za kakovost življenja, lastnino ali okolje ali pomeni nevarnost, da bi lahko prišlo do takih škodljivih posledic. [Sprememba 33]

Člen 2a

Mešanje živil z višjo koncentracijo, kot jo dovoljujejo pravila o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme, z neonesnaženimi ali manj onesnaženimi, zato da bi proizvod postal skladen s pravili določenimi v tej Uredbi, ni dovoljeno. [Sprememba 34]

Člen 3

1.  V primeru da Komisija prejme — še posebej v skladu bodisi s programom Evropske skupnosti za atomsko energijo za zgodnje izmenjevanje informacij v primeru radiološkega izrednega dogodka bodisi po Konvenciji IAEA z dne 26. septembra 1986 o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči — uradno informacijo o jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku, z utemeljitvijo, da obstaja verjetnost, da bodo dosežene ali so bile dosežene najvišje dovoljene stopnje za živila, manj pomembna živila ali krmo, ki povzroči onesnaženje živil in krme, v najkrajšem možnem času sprejme, če tako zahtevajo okoliščine, izvedbeno uredbo za uporabo teh najvišjih dovoljenih stopenj. Naveden\i izvedbeni akt, ki določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti, ki ne smejo biti višje od stopenj, določenih v prilogah k tej uredbi. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2). [Sprememba 35]

1a.  Najvišje dovoljene stopnje so objavljene in se redno revidirajo, da se ustrezno upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in priporočila na mednarodni ravni, da se javnost pomiri in se ji zagotovi visoka raven zaščite, hkrati pa se prepreči vsakršno odstopanje od mednarodnih regulativnih praks, ki zagotavljajo višje ravni zaščite. [Sprememba 36]

2.  Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z okoliščinami jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka sprejme izvedbene akte izvedbeni akt v skladu s postopkom iz člena 5(3), ki se začnejo začne uporabljati takoj. [Sprememba 37]

3.  Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta izvedbenih aktov iz odstavkov 1 in 2 tega členater pri posvetovanju z odborom iz člena 5 upošteva osnovne standarde, določene v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Direktivo 2013/59/Euratom, vključno z načelom, da je treba vsako izpostavljenost sevanju obdržati na najnižji ravni, ki jo je možno doseči, predvsem ob upoštevanju zaščite varovanja javnega zdravja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov, zlasti v najbolj ranljivih plasteh družbe. Pri pripravi teh aktov ji pomaga neodvisna skupina strokovnjakov za javno zdravje, ki jih izberejo države članice na podlagi njihovega znanja in izkušenj na področju varstva pred sevanjem in varnosti hrane ("skupina strokovnjakov"). Komisija javno objavi sestavo skupine strokovnjakov in izjave njenih članov o interesih. [Sprememba 38]

3a.  Izvedbena uredba iz odstavkov 1 in 2 se sprejme v skladu z naravo in obsegom sevanja ter se pregleda tolikokrat, kot je potrebno glede na potek onesnaženja. Komisija najkasneje v roku enega meseca po jedrski nesreči ali radiološkem izrednem dogodku izvede prvi pregled, da po potrebi spremeni najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti in seznam radionuklidov. [Sprememba 39]

Člen 4

1.  Takoj ko Komisija sprejme izvedbeno uredbo izvedbeni akt za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj, se živila, manj pomembna živila in krma, ki ne ustrezajo navedenim najvišjim dovoljenim stopnjam, ne dajo v promet. [Sprememba 40]

Komisija zaradi pomislekov vseh držav članic, ki bi jih utegnila prizadeti jedrska nesreča, uvede ureditev odgovornosti za jedrsko škodo; v tej ureditvi se določijo ustrezna nadomestila za primer jedrskih nesreč. [Sprememba 41]

Za namene uporabe te uredbe za živila, manj pomembna živila ali krmo, uvožena uvožene iz tretjih držav, velja, da so dana dani v promet, če so bila na carinskem ozemlju Unije v carinskem postopku, ki ni tranzitni postopek. [Sprememba 42]

Države članice spremljajo skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami radioaktivnega onesnaženja na svojem ozemlju. V ta namen vzpostavijo sistem uradnih pregledov živil in krme ter izvajajo druge primerne dejavnosti v danih okoliščinah, vključno z javnim obveščanjem o varnosti in tveganju živil in krme, v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 178/2002. [Sprememba 43]

2.  Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti v primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami.

a)  načrtovanih rednih pregledih najvišjih dovoljenih stopenj na svojem ozemlju;

b)  primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami;

c)  imenovanju pristojnih nacionalnih služb, ki so odgovorne za preglede.

Komisija v najkrajšem možnem času bo te informacije posredovala posreduje drugim državam članicam.

Obveščanje o primerih nespoštovanja najvišjih dovoljenih stopenj poteka prek sistema hitrega obveščanja iz Uredbe (ES) št. 178/2002.

Komisija naloži kazni za države članice, ki same ne uvedejo kazni za dajanje v promet ali izvoz živil ali krme, ki presegajo najvišjo dovoljeno stopnjo onesnaženja.[Sprememba 44]

3.  Države članice javnost obveščajo, zlasti s spletno storitvijo, o najvišjih dovoljenih stopnjah, izrednih okoliščinah in primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Javnost se obvesti tudi o živilih, v katerih bi se utegnile kopičiti višje koncentracije radioaktivnosti, zlasti o vrsti proizvoda, znamki, izvoru in datumu analize. [Sprememba 45]

4.  Najvišje dovoljne stopnje iz prilog k tej uredbi upoštevajo učinek delnega razpada radioaktivnih izotopov v obdobju uporabnosti konzervirane hrane. Glede na vrsto onesnaženja, na primer z izotopi joda, se radioaktivnost teh izdelkov stalno spremlja.[Sprememba 46]

5.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca 2017 predloži poročilo o primernosti mehanizma odškodnin kmetom, katerih živila so onesnažena nad najvišjo dovoljeno stopnjo radioaktivne onesnaženosti, in jih zato ni mogoče dati v promet. Mehanizem temelji na načelu „onesnaževalec plača“. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog za vzpostavitev takega mehanizma.[Sprememba 47]

Člen 4a

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca 2017 predloži poročilo o primernosti najvišjih dovoljenih stopenj radioaktivnega onesnaženja, določenih v prilogah.

2.  Na podlagi poročila mora biti mogoče preveriti, ali najvišje dovoljene stopnje onesnaženja omogočajo spoštovanje mejne efektivne doze 1 mSv/leto za javnost, pri čemer so doze za zaščito ščitnice dovolj pod referenčno dozo 10 mGy, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča za dajanje stabilnega joda najbolj ogroženim skupinam.

3.  Poročilo predvideva možnost pregleda klasifikacije radionuklidov in vključitve tritija in ogljika 14 v priloge k tej uredbi. Pri oceni najvišjih dovoljenih stopenj se poročilo osredini na zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok, in na podlagi tega preuči, ali bi bilo na tej podlagi utemeljeno določiti najvišje dovoljene stopnje za vse kategorije prebivalstva. [Sprememba 48]

Člen 5

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živalirastline, živali, živila in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16). Ta odbor velja kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 49]

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 6

Da se zagotovi, da najvišje dovoljene stopnje, določene v prilogah I, II in IIIte uredbe, upoštevajo vse nove ali dodatne podatke, ki postanejo razpoložljivi, zlasti glede na najnovejše znanstvene izsledke, spremembe prilog predlaga Komisija predloži Parlamentu in Svetu poročilo, ki mu po potrebi in po posvetovanju s skupino strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo3(3) priloži predlog za spremembo prilog in po potrebi za pregled seznama radionuklidov. [Sprememba 50]

Člen 6a

V primeru jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka, ki povzroči onesnaženje živil in krme, Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem navede ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo, in informacije, posredovane v skladu s členom 4(2). [Sprememba 51]

Člen 7

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 kot je bila sprememnjena z Uredbo (Euratom) št. 2218/1989 in Uredbi Komisije (Euratom) št. 944/89(17) in št. 770/90(18) se razveljavijo.

Sklici na razveljavljene uredbe se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.

Člen 8

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Predsednik

Za Svet Predsednik

PRILOGA I

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA ŽIVIL

Za živila se uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje:

Živila (Bq/kg)(19)

 Živila za dojenčke(20)

Mlečni izdelki(21)

Druga živila, razen manj pomembnih(22)

Tekoča živila(23)

Izotopi stroncija, zlasti

Sr-90

75

125

750

125

Izotopi joda, zlasti I-131

150

500

2 000

500

Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti

Pu-239, Am-241

1

20

80

20

Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti

Cs-134, Cs-137(24)

400

1 000

1 250

1 000

PRILOGA II

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA MANJ POMEMBNIH ŽIVIL

1.  Seznam manj pomembnih živil

Oznaka KN

Opis

0703 20 00

česen (svež ali ohlajen)

0709 59 50 

gomoljike (sveže ali ohlajene)

0709 99 40

kapre (sveže ali ohlajene)

0711 90 70 

kapre (začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano)

bivša 0712 39 00

gomoljike (sušene, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene)

0714

manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

0814 00 00

lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

0903 00 00

maté čaj

0904

poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

0905 00 00

vanilija

0906

cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0907 00 00

klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

0908

muškatni orešček, macis in kardamom

0909

seme janeža, baldrijana, komarčka, koriandra, kumine ali orientalske kumine brinove jagode

0910

ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe:

1106 20 

moka, zdrob in prah iz saga ali korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714

1108 14 00

škrob iz manioke

1210

hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih, lupulin

1211

rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu

1301

šelak, naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)

1302

rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani

1504

masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

1604 31 00 

kaviar

1604 32 00

kaviarjevi nadomestki

1801 00 00

kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena

1802 00 00

kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava

1803

kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

2003 90 10

gomoljike (pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini)

2006 00 

vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

2102

kvas (aktiven ali neakitven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (brez cepiv pod tarifno številko 3002), pripravljeni pecilni praški

2936

provitamini in vitamini, naravni ali sintetični (vključno z naravnimi koncentrati), njihovi derivati, ki se uporabljajo predvsem kot vitamini, in medsebojne mešanice navedenih proizvodov, vključno s tistimi, ki so v kakršnem koli topilu

3301

eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), zgoščena in čista olja; rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v maščobah, v fiksiranih oljih in voskih ali podobnem, dobljenih z ekstrakcijo eteričnih olj z enfleražo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpinacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

(1)  

2.  Za manj pomembna živila iz seznama v odstavku 1 se uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje:

(Bq/kg)

Izotopi stroncija, zlasti Sr-90

7 500

Izotopi joda, zlasti I-131

20 000

Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239,

Am-241

800

Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137(25)

12 500

[Sprememba 57]

PRILOGA III

Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme

Najvišje dovoljene stopnje za cezij‑134 in cezij-137 so naslednje:

Krma za

Bq/kg(26), (27)

prašiče

1 250

perutnino, jagnjeta, teleta

2 500

drugo

5 000

PRILOGA IV

RAZVELJAVLJENE UREDBE

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87

(UL L 371, 30.12.1987, str. 11)

Uredba Sveta (Euratom) št. 2218/89

(UL L 211, 22.7.1989, str. 1)

Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89

(UL L 101, 13.4.1989, str. 17)

Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90

(UL L 83, 30.3.1990, str. 78)

PRILOGA V

KORELACIJASKA TABELA

Uredba (Euratom) št. 3954/87

Uredba (Euratom) št. 944/89

Uredba (Euratom) št. 770/90

Ta uredba

člen 1(1)

člen 1

člen 1

člen 1

člen 1(2)

člen 2

člen 2(1)

člena 3(1) in 3(2)

člen 2(2)

-

člen 3(1)

-

člen 3(2)

člen 3(3)

člen 3(3) in (4)

-

člen 4

-

člen 5(1)

člen 6

člen 5(2)

-

člen 6(1)

člen 4(1)

člen 6(2)

člen 4(2)

člen 2

Priloga II (2)

---

---

člen 1

---

Priloga III

člen 5

člen 7

-

---

---

---

člen 7

člen 8

člen 8

priloga

Priloga I

priloga

Priloga II (1)

priloga

Priloga III

---

---

---

Priloga IV

---

---

---

Priloga V

(1) UL C 226, 16.7.2014, str. 68.
(2)UL C, , str. .
(3)UL C, , str. .
(4)UL C, , str. .
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta z dne ...
(6)Direktiva Sveta 96/29/Euratom 2013/59/Euratom z dne 13. maja 1996 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 159, 29.6.1996, str. 1UL L 13, 17.1.2014, str. 1). [Sprememba 4]
(7)Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 371, 30.12.1987, str. 11).
(8) Uredba Sveta (Euratom) št. 2218/89 z dne 18. julija 1989 o spremembi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o maksimalnih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči (UL L 211, 22.7.1989, str. 1).
(9)Odločba Sveta 87/600/Euratom z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij o radiološkem izrednem dogodku (UL L 371, 30.12.1987, str. 76).
(10) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
(11)Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(12) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(13)Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(14)Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkov (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).
(15)Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18.7.2001, str. 26).
(16)Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(17) Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči (UL L 101, 13.4.1989, str. 17).
(18) Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 83, 30.3.1990, str. 78).
(19)Vrednost, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene izdelke, se ustrezno izračuna na podlagi izdelka, pripravljenega za neposredno uporabo. Države članice lahko dajejo priporočila glede načina redčenja, da bi zagotovili upoštevanje maksimalnih dovoljenih ravni ki jih določa ta Uredba.
(20)Živila za dojenčke pomenijo živila, ki so namenjena posebej za prehrano dojenčkov v prvih dvanajstih mesecih starosti in v celoti zadovoljujejo njihove prehranjevalne potrebe ter so za prodajo na drobno zapakirana v embalaži, ki je jasno prepoznavna in označena z enim izmed naslednjih napisov: „začetna formula za dojenčke“, „nadaljevalna formula za dojenčke“, „začetno mleko za dojenčke“ in „nadaljevalno mleko za dojenčke“, in sicer v skladu s členoma 11 in 12 Direktive Komisije št. 2006/141/ES.
(21)Mlečni izdelki pomenijo izdelke, ki sodijo pod naslednje oznake KN, po potrebi pa se vključijo tudi njihove morebitne poznejše spremembe: 0401, 0402 (razen 0402 29 11).
(22)Manj pomembna živila in ustrezne stopnje, ki se zanje uporabljajo, so določene v Prilogi II.
(23)Tekoča živila pomenijo proizvode iz tarifne številke 2009 in poglavja 22 kombinirane nomenklature. Vrednosti se izračunajo ob upoštevanju porabe tekoče vode, iste vrednosti pa se uporabljajo za pitno vodo.
(24)Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.
(25)Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.
(26)Namen navedenih ravni je prispevati k upoštevanju najvišjih dovoljenih stopenj za živila, ki pa same po sebi ne zagotavljajo upoštevanja v vseh okoliščinah, in ne zmanjšujejo obveze po nadzorovanju ravni kontaminacije živalskih izdelkov, namenjenih za prehrano ljudi.
(27)Te stopnje veljajo za krmo, pripravljeno za porabo.


Oblikovanje unije kapitalskih trgov
PDF 278kWORD 128k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov (2015/2634(RSP))
P8_TA(2015)0268B8-0655/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. februarja 2015 z naslovom „Oblikovanje unije kapitalskih trgov“ (COM(2015)0063),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2014 z naslovom „Reformiran finančni sektor za Evropo“ (COM(2014)0279),

–  ob upoštevanju svoje resolucija z dne 11. marca 2014 s priporočili Komisiji o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS)(1),

–  ob upoštevanju poročil Komisije o pregledu evropskega sistema finančnega nadzora (COM(2014)0509) o evropskih nadzornih organih in (COM(2014)0508) o evropskem odboru za sistemska tveganja (ESRB)),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2014)0168),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o zeleni knjigi o oblikovanju evropske bančne unije (O-000075/2015 – B8 -0564/2015),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva poudaril, da je treba izboljšati dostop do kapitalskih trgov z novimi viri financiranja ter hkrati ugotovil, da bodo komercialne banke verjetno ostale glavni vir financiranja in da je za EU bistvenega pomena, da zagotovi nove vire, ki bodo dopolnjevali vzpostavljene mehanizme in zapolnili vrzel v financiranju, pri čemer pa je treba zagotoviti ustrezen regulativni in nadzorni okvir, prilagojen potrebam realnega sektorja;

B.  ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ preučila možnosti, kako s konkretnimi ukrepi povečati raznovrstnost virov financiranja, razviti evropske kapitalske trge in izboljšati dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, na primer na področju trgov lastniških vrednostnih papirjev in podjetniških obveznic, enostavnega in preglednega listinjenja, kritih obveznic in prodaje zaprtemu krogu vlagateljev;

C.  ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker izjavil, da je prva strateška prednostna naloga Komisije okrepiti evropsko konkurenčnost in spodbuditi naložbe zaradi ustvarjanja delovnih mest;

D.  ker so bili nezadostno regulirani in nadzorovani kapitalski trgi eden od večjih vzrokov za izbruh finančne krize; ker morajo vsi novi predlogi, zlasti glede listinjenja, to ustrezno odražati;

E.  ker so po finančni krizi institucije EU sprejele številne zakonodajne akte, katerih namen je preprečiti ponovitev krize in vzpostaviti okolje finančne stabilnosti, ki je nujno potrebno za resnično trajnostno rast; ker bi bilo treba to zakonodajo obravnavati kot okvir, v katerem se unija kapitalskih trgov oblikuje, ne pa kot oviro zanjo;

F.  ker bi manjša razdrobljenost kapitalskih trgov lahko privedla do nižjih stroškov kapitala, hkrati pa do njegove boljše razporeditve, in bi lahko tako podpirala rast podjetij, zlasti malih in srednjih, ter ustvarjanje delovnih mest v EU;

G.  ker v različnih institucijah EU in zasebnem sektorju sedaj oblikujejo rešitve ali priporočila z namenom nadaljnjega razvoja kapitalskih trgov, na primer na področju enostavnega in preglednega listinjenja, prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, lastniškega financiranja, evropskih kritih obveznic in prve javne ponudbe;

H.  ker je treba vsa prejšnja prizadevanja glede regulacije (direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD), direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID II)/uredba o trgih finančnih instrumentov (MIFIR)) dopolniti in naprej razvijati z unijo kapitalskih trgov;

Gospodarski okvir

1.  ugotavlja, da se naložbe v realni sektor že več desetletij relativno zmanjšujejo in to kljub velikemu povečanju obsega evropskega in globalnega finančnega sektorja v istem obdobju; poudarja, da je realni sektor še zmeraj močno odvisen od bank, zaradi česar je gospodarstvo ranljivo, če pride do zaostritve pogojev za pridobivanje bančnih posojil;

2.  opaža, da so večji javni posegi v času od začetka krize, do katerih je prišlo zaradi odpovedi finančnega sektorja, za seboj pustili izdatno likvidnost, kar pa ni imelo za posledico povečanje povpraševanja po finančnih sredstvih v realnem sektorju;

3.  opozarja, da je bilo v Evropi pred krizo dovolj čezmejnih finančnih tokov, vendar je res, da je šlo pretežno za medbančna posojila in dolg, pogosto v imetništvu močno zadolženih vlagateljev, zaradi česar je na notranjem trgu prišlo do prenosa tveganj;

4.  ugotavlja, da je ponovna vzpostavitev stabilnosti bančnega sektorja v EU imela prednost pred financiranjem dolgoročnih naložb in realnega sektorja;

5.  opozarja na velike zaloge neizkoriščenega kapitala, ki ga hrani zavarovalniški sektor in ki bi ga bilo treba učinkoviteje uporabiti, in sicer z izboljšanjem regulativnega okvira po ponovni preučitvi kapitalskih zahtev za nekatere naložbe zavarovalniškega sektorja;

6.  poudarja, da se kljub priložnostim, ki jih ponuja dobro zasnovan kapitalski trg EU, ni mogoče izogniti ogromnim oviram na drugih področjih, kot je na primer obdavčevanje, zlasti praksam, ki dajejo prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim, insolventnosti in računovodske zakonodaje; meni, da harmonizacija na ravni EU ne bi samodejno prinesla dodanih koristi na teh področjih, zato v Evropi ni potrebno razširiti mednarodnih standardov računovodskega poročanja;

7.  poudarja, da se obseg finančnega povezovanja od nastopa krize zmanjšuje ter da se banke in vlagatelji vračajo na domače trge;

8.  poudarja, da je mogoče ponudbo in povpraševanje spodbujati z vzpostavitvijo zaupanja v realni sektor, in sicer z jasnimi zavezami na ravni držav članic in Unije o spodbujanju pozitivnega okolja za naložbe in pravne varnosti za vlagatelje, oblikovanju dolgoročnih ciljev za pravni okvir, ki bo spodbujal stabilnost in konkurenčnost ter bo naklonjen rasti, pa tudi pospeševanju in diverzifikaciji naložb v infrastrukturo, kar bi podjetjem omogočilo dolgoročno načrtovanje;

9.  priznava, da je prihodnost Evrope odvisna od njene sposobnosti za inovacije; meni, da je poleg inovacijam naklonjenega regulativnega okvira za ustvarjanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ključnega pomena lahek, ustrezen in raznovrsten dostop do finančnih sredstev;

10.  opozarja, da je treba za izboljšanje finančnih pogojev za evropska podjetja utrditi gospodarsko in finančno stabilnost, kar vključuje izvajanje reform v vseh državah članicah;

11.  opozarja, da je zaradi nepopolnih kapitalskih trgov prišlo do napačne ocene tveganja in do nepovezanosti med pričakovanimi donosi in dejanskimi tveganji, zaradi česar so bili trgi do subjektov, kot so mala in srednja podjetja, pristranski in nenaklonjeni; verjame, da bi moral biti eden od ciljev unije kapitalskih trgov izboljšanje učinkovitosti trgov in zagotavljanje poštenega, ustreznega in gospodarsko donosnega odnosa med tveganji in donosi na kapitalskih trgih EU;

Izvirni evropski pristop

12.  meni, da mora EU ne glede na to, da so ZDA hitreje okrevale po finančni krizi, za kar je delno zaslužen njihov raznovrsten finančni sistem, zgraditi svojo lastno, izvirno različico unije kapitalskih trgov, pri čemer lahko izkoristi izkušnje iz drugih delov sveta, ne da bi jih preprosto ponavljala; pri tem pa poudarja, da je treba oblikovati pameten pristop za priznanje enakih ali podobnih standardov tretjih držav, da bi zagotovili združljivost evropskih in mednarodnih finančnih trgov;

13.  meni, da je bi bilo treba pri izvirnem evropskem pristopu do kapitalskih trgov ustrezno upoštevati razvoj dogodkov na mednarodni ravni in se izogibati nepotrebnih odstopanj in podvajanj glede zakonodaje, da bo Evropa še naprej privlačna za mednarodne vlagatelje;

14.  poudarja, da je v Evropi več prihrankov kot v ZDA (izraženo v odstotnem deležu BDP 20 % odnosno 17 %), vendar jih je v vzajemnih skladih EU za 50 % manj kot v ZDA, prihranki v pokojninskih skladih pa dosegajo le 35 % raven takih prihrankov v ZDA; opozarja tudi, da trgi lastniških vrednostnih papirjev in podjetniških obveznic ter listinjenje v EU dosegajo le 60 %, 35 % odnosno 20 % raven enakovrednih transakcij v ZDA;

15.  poudarja, da mora Komisija upoštevati različno gospodarsko in kulturno sestavo sektorja malih in srednjih podjetij v državah članicah, da bi preprečili vse nenamene posledice izvajanja unije kapitalskih trgov, ki bi lahko še povečale obstoječa neravnovesja pri dostopu do finančnih sredstev med državami članicami;

16.  poziva Komisijo, naj oblikuje evropski pristop za okrepitev raznovrstnosti virov financiranja in naložb v evropska podjetja, in sicer z unijo kapitalskih trgov, ki bo izhajala iz značilnosti in medsebojne odvisnosti evropskega bančništva in kapitalskih trgov, ob upoštevanju posebnosti evropskega modela financiranja podjetij ter potrebe po razvijanju zanesljivih nebančnih virov finančnih sredstev za rast, k temu pa naj doda še načine, kako bi se lahko udeleženci na trgu zadolževali in zbirali lastniški in tvegani kapital neposredno na trgu; ugotavlja, da se Komisija ne bi smela nujno zanašati zgolj na medsebojne preglede z drugimi jurisdikcijami; jo opozarja, da ne bi smeli zanemariti kulturnih razlik in da bi bilo treba zagotoviti ustrezne odgovore, da bi te razlike premagali; verjame, da bi morala Komisija pri reformah kapitalskih trgov upoštevati najnovejši tehnološki razvoj;

17.  poziva Komisijo, naj prizna, da je raznolikost poslovni modelov in finančnih trgov držav članic lahko prednost, ki bi jo bilo za Evropo kot celoto treba zaščititi;

18.  poudarja, da bi morali biti uvedba unije kapitalskih trgov in zakonodaja, na kateri temelji, osredotočeni na delovanje kapitalskih trgov po vsej EU, ter da bi morali dopolniti enotni trg in okrepiti trajnostno rast; poudarja tudi, da so bili po finančni krizi sprejeti ukrepi glede nadzora bančnega sektorja, ki za sedaj še ne vključujejo kapitalskih trgov; opozarja, da so med finančnimi sektorji razlike, zato so potrebne različne rešitve; vseeno poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje med udeleženci za podobne finančne dejavnosti, glavni cilj vseh sektorjev pa mora biti boljša razporeditev kapitala v evropskem gospodarstvu in boljša uporaba osnovnega kapitala, ki je še neizkoriščen;

19.  poudarja, da je treba v ta namen izvesti preudarno in celovito ugotavljanje stanja ter pri tem upoštevati kumulativni učinek vseh sprejetih dosjejev na evropske kapitalske trge; opozarja, da to pomeni tudi natančen pregled, ali bi bila potrebna ponovna preučitev strogih kapitalskih zahtev, ki veljajo v bančnem in zavarovalniškem sektorju;

20.  poudarja, da pobude, ki vodijo v unijo kapitalskih trgov, ne bi smele odkrivati že odkritega, temveč bi morale priznati, da financiranje podjetij v Evropi temelji na dognanih, že dolgo prisotnih strukturah, ki so se ne glede na svoje omejitve izkazale za uspešne in odporne proti krizi; še večja raznolikost in razvoj novih kanalov bi lahko pomagala zagotoviti, da bodo imele različne vrste podjetij dodaten dostop do finančnih sredstev;

21.  ugotavlja, da tradicionalni kanali financiranja prek bank pogosto ne podpirajo inovativnih poslov ter srednjih in malih podjetij; poudarja, da je pomanjkanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja ena največjih ovir za rast v EU; poudarja, da mala in srednja podjetja sicer še vedno težko dobijo bančni kredit, vendar bi poleg bančnega financiranja potrebovali alternativne rešitve, ki bi jih zagotovili zlasti z ugodnejšim poslovnim okoljem za tvegani kapital, skladi po načelu peer-to-peer, prodajo zaprtemu krogu vlagateljev, listinjenjem posojil malim in srednjim podjetjem in spodbujanjem kreditnih zadrug, pa tudi s standardizacijo pravil glede javno-zasebnih partnerstev v vsej EU;

22.  poudarja, da učinkovitejša razporeditev kapitala v EU ne vodi nujno do močnejših čezmejnih kapitalskih tokov; opozarja, da je je nastanek nepremičninskih balonov v nekaterih državah članicah pred krizo delno povzročil prevelik dotok kapitala v te države;

23.  poudarja, da je treba opredeliti obstoječe finančne strukture, ki so se izkazale za učinkovite in bi jih bilo zaradi tega treba obdržati, ter strukture, ki jih je treba bistveno izboljšati; meni, da bi bilo treba učinkovite strukture spodbujati tudi v lokalnih in decentraliziranih finančnih institucijah;

24.  se spominja uspeha pobud na ravni EU, na primer glede enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki so v državah članicah s potnim listom omogočile rast investicijskih skladov EU za skoraj 8 bilijonov EUR; meni, da je dober primer tudi direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov;

25.  pozdravlja sprejetje uredbe o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih; meni, da bi ta uredba lahko ponovila napredek, ki je bil dosežen z KNPVP, in sicer s spodbujanjem dodeljevanja kapitala dolgoročnim projektom, ki potrebujejo financiranje, na primer v sektorju infrastrukture in energetskemu sektorju, zlasti na čezmejni ravni; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko dolgoročno učinkovito povezali izredne naložbene programe, kot je evropski sklad za strateške naložbe, z rednimi naložbenimi programi EU; meni, da bi bilo treba povabiti institucionalne vlagatelje, naj prispevajo sredstva, ki jih upravljajo, k evropskim kapitalskim trgom; je prepričan, da morajo imeti institucionalni vlagatelji in pogoji, pod katerimi lahko vstopajo na trg, pomembno vlogo pri razvoju unije kapitalskih trgov;

26.  se spominja opravljenega dela v zvezi s povezovanjem finančnih trgov, na primer akcijskega načrta za finančne storitve (1999) ter poročil Giovannini in de Larosière, in poziva Komisijo, naj pri akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov izhaja iz teh poročil;

27.  poziva Komisijo, naj v okviru celostne ekonomske analize globinsko preuči trenutni položaj kapitalskih trgov po posameznih državah, da oceni, kje so prepreke za vlaganja prek kapitalskih trgov na ravni EU in kolikšen je njihov obseg, ter nakaže, na kateri način (vključno z nezakonodajnimi in na trgu temelječimi pristopi) bi lahko te prepreke odstranili ali zmanjšali; je prepričan, da je ta analiza pogoj za uspeh unije kapitalskih trgov; poziva Komisijo, naj ta proces pospeši;

28.  poziva Komisijo, naj opredeli čezmejna tveganja na finančnih in kapitalskih trgih EU, ki so posledica institucionalnih, pravnih in regulativnih razlik med državami članicami, ter jih rešuje z učinkovitimi ukrepi z namenom, da naredi čezmejne tokove kapitala učinkovitejše in med vlagatelji zmanjša obstoječo pristranskost v korist domače države;

29.  poziva Komisijo, naj upošteva tudi stran ponudbe ter naj zlasti preuči in obravnava temeljne vzroke, zakaj mali in institucionalni vlagatelji ne morejo uporabiti in preoblikovati zadostnega kapitala, da bi okrepili posamezne finančne storite in dolgoročna vlaganja v realni sektor;

30.  svetuje Komisiji, naj spodbuja finančno izobraževanje vlagateljev in družb kot uporabnikov kapitalskih trgov, ter s standardizacijo in boljšim zbiranjem podatkov poveča dostopnost podatkov in raziskav EU, s čimer bi tako družbam kot vlagateljem omogočila dojemanje primerjalnih stroškov in koristi različnih storitev, ki jih nudijo udeleženci na kapitalskih trgih.

31.  poziva Komisijo, naj preišče možnosti za zmanjšanje nesimetričnosti informacij na kapitalskih trgih za mala in srednja podjetja, pri tem pa naj podrobneje pregleda trg bonitetnih agencij in ovire za nove udeležence na tem trgu; poudarja zamisel o neodvisnih evropskih bonitetnih agencijah, ki bi ponujale tudi stroškovno učinkovite ocene za manjše naložbe;

32.  pozdravlja napoved Komisije o reviziji direktive o prospektu, da bi odpravila pomanjkljivosti sedanjega okvira na tem področju; poudarja, kako pomembno je poenostaviti postopke na tem področju, in sicer z zmanjšanjem upravnega bremena za izdajatelje in družbe, ki želijo kotirati na borzi, zlasti pa za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; meni, da bi bilo vredno preučiti načine za boljše prilagajanje zahtev glede na vrsto sredstev in/ali vlagatelja in/ali izdajatelja; poudarja, da bi lahko povečali preglednost in zmanjšali stroške transakcij, če bi bile informacije, ki jih je treba zagotoviti, standardizirane in dostopne v digitalni obliki;

33.  poziva Komisijo, naj bolje pojasni, kako bo unija kapitalskih trgov povezana z drugima dvema stebroma evropskega naložbenega načrta, in sicer Evropskim skladom za strateške naložbe in evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe;

34.  poudarja pomen vključevanja pobud o kapitalskih trgih v druge politične agende, kot je razvoj enotnega digitalnega trga in reform, ki sedaj potekajo na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij, da bi dosegli usklajenost in doslednost različnih regulativnih in neregulativnih pobud, s tem pa čim več pozitivnih stranskih učinkov različnih politik na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

Temelji unije kapitalskih trgov

35.  meni, da bi bilo treba pri uniji kapitalskih trgov napredovati postopoma in da bi morale biti prednostne naloge pri njenem oblikovanju tri: prvič, spodbuditi čim učinkovitejše dodeljevanje prihrankov s poglabljanjem in diverzifikacijo finančnih virov, ki so na voljo podjetjem, in ponujati več naložbenih možnosti, večjo preglednost in diverzifikacijo portfelja za varčevalce in vlagatelje; drugič, omogočiti večjo mero ublažitve tveganj z vzpostavitvijo poglobljenih čezmejnih trgov, povečanjem odpornosti finančnega sistema na škodljive učinke hudih finančnih kriz in izravnavanjem učinka nesistematičnih šokov; tretjič, zagotoviti obstoj učinkovitega dopolnilnega kanala financiranja realnega gospodarstva;

36.  poziva Komisijo, naj po potrebi pripravi predloge za revizijo sedanje zakonodaje, zlasti glede bonitetnih agencij in revizijskih podjetij, da bi povečali in dopolnili varstvo vlagateljev;

37.  poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire za čezmejno financiranje, zlasti za mala in srednja podjetja, da bi spodbudili koristi unije kapitalskih trgov za podjetja vseh velikosti in v vseh geografskih regijah;

38.  poudarja, da mora biti ključno načelo pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov večje osredotočanje na končne uporabnike kapitalskih trgov, in sicer podjetja in vlagatelje, ter zavedanje, da so trgi namenjeni podjetjem in vlagateljem; zato meni, da se morajo politike EU osredotočati na zagotavljanje, da kapitalski trgi podjetjem omogočajo boljši dostop do kapitala, vlagateljem pa raznolike, pregledne in cenovno dostopne možnosti za varčevanje;

39.  poziva Komisijo, naj pripravi dosledne predloge za zagotovitev, da bo unija kapitalskih trgov usklajena z jasno strategijo za boj proti škodljivim učinkom sistema bančništva v senci;

40.  poudarja, da bi moral biti cilj pobud v okviru unije kapitalskih trgov, če naj pripomorejo k izpolnjevanju zgoraj omenjenih prednostnih nalog, omejiti zapletenost, hkrati pa povečati učinkovitost in znižati stroške posredniške verige med varčevalci in naložbami, povečati ozaveščenost končnih uporabnikov o posredniški verigi in njeni stroškovni sestavi, povečati varstvo vlagateljev, zagotoviti stabilnost posredniške verige z ustreznimi bonitetnimi pravili in zagotoviti, da propad in zamenjava posrednika potekata tako, da sta finančni sistem in realno gospodarstvo čim manj motena;

41.  pozdravlja načrt Komisije, da bo preučila splošni učinek finančnih predpisov, zlasti tistih iz zadnjih petih let; poudarja, da je treba upoštevati zgoraj omenjene prednostne naloge pri revizijah obstoječih finančnih predpisov;

42.  poudarja, da sta financiranje, ki ga zagotavljajo banke, in njihova posredniška vloga na kapitalskih trgih pomembna stebra financiranja podjetij; poudarja, da bi morala unija kapitalskih trgov temeljiti na dopolnitvi vloge bank, ne na njihovem izpodrivanju, saj bi moralo biti financiranje, ki ga zagotavljajo banke, še naprej ključnega pomena za financiranje evropskega gospodarstva; poudarja, da ima bančništvo odnosov pomembno vlogo pri financiranju mikro, malih in srednjih podjetij ter bi se lahko uporabljalo tudi za zagotovitev alternativnih načinov financiranja; ponovno poudarja strateško razsežnost močnega in diverzificiranega bančnega sektorja; poziva Komisijo, naj preuči dostop do bančnih posojil za mala in srednja podjetja po vsej Uniji in odpravi neustrezne ovire;

43.  poudarja, da bi morala mala in srednja podjetja imeti na voljo najširši izbor struktur financiranja, da bi lahko izbirala med različnimi možnostmi financiranja, ki imajo različne stroške in so različno kompleksne, vključno s hipotekarnimi posojili in financiranjem na podlagi listinjenja;

44.  poudarja, da je treba spodbujati okolje, kjer bo več prihrankov gospodinjstev in podjetij usmerjenih v instrumente za naložbe v kapitalske trge in v katerem se vlagatelje spodbuja, da dodelijo kapital preko meja držav članic; poudarja, da so potrebna ustrezna varovala, zlasti za gospodinjstva, da bi zagotovili polno ozaveščenost o prednostih in slabostih naložb v kapitalske trge; poudarja, kako pomembno je omogočiti večji dostop do finančnega izobraževanja, katerega namen je povečati zaupanje vlagateljev, zlasti malih vlagateljev, v kapitalske trge; poudarja tudi, da bi moralo biti finančno izobraževanje namenjeno malim in srednjim podjetjem in jih naučiti, kako se uporabljajo kapitalski trgi;

45.  poudarja, da bi morale pobude za unijo kapitalskih trgov omogočiti posojilojemalcem, da dostopajo do sredstev iz tržnih virov, in podpirati raznolike oblike posojil, kot so lastniški instrumenti in podjetniške obveznice ter posredne oblike financiranja, pri katerih banke in trgi sodelujejo;

46.  poudarja, kako pomembno je olajšati razumljivo primerjavo naložbenih možnosti, ki so na voljo finančnim akterjem, da bi vzpostavili učinkovito unijo kapitalskih trgov; v zvezi s tem poziva k okrepitvi skupnega okvira za zagotavljanje primerljivosti in preglednosti različnih finančnih instrumentov, zlasti s pravilnim izvajanjem za to predvidenih ukrepov v okviru direktive o trgih finančnih instrumentov, direktive o zavarovalnem posredovanju in uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih; poudarja, kako pomembna je doslednost pri zakonodaji na splošno, zlasti pa pri zgoraj omenjenih predpisih, da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili najvišje standarde zaščite vlagateljev na vseh trgih;

47.  meni, da bi se moralo z unijo kapitalskih trgov vzpostaviti ustrezno regulativno okolje, s katerim se bi izboljšal čezmejni dostop do informacij o podjetjih, ki iščejo posojilo, strukturah navideznega lastniškega kapitala in lastniškega kapitala, da bi spodbudili rast nebančnih modelov financiranja, vključno z množičnim financiranjem in medsebojnimi posojili („peer-to-peer lending“); meni, da bi moralo biti razkrivanje teh informacij za mala in srednja podjetja prostovoljno; poudarja, da bi morala pravila o zaščiti vlagateljev v enaki meri veljati za vse modele financiranja, ne glede na to, ali spadajo med bančne ali nebančne modele financiranja; meni, da bi bilo treba v takem okolju zagotoviti več sistemske odpornosti in nadzora sistemskih finančnih posrednikov zunaj bančnega sektorja;

48.  meni, da bi standardizacija nekaterih finančnih instrumentov in njihova dostopnost po vsem notranjem trgu utegnila biti ustrezno orodje, ki bi pripomoglo k povečanju likvidnosti in okrepitvi delovanja enotnega trga ter omogočilo celovit pregled in nadzor nad evropskimi kapitalskimi trgi, pri čemer bi se ustrezno upoštevale najboljše prakse obstoječih standardov držav članic; poudarja, da je treba ohraniti možnost izdajanja posebej prilagojenih finančnih instrumentov, ki bi izpolnjevali potrebe posameznih izdajateljev in vlagateljev;

49.  ponovno poudarja, da zgodovinski pregled akcijskega načrta za finančne storitve kaže na to, da je treba obravnavati dve pomanjkljivosti, do katerih je prišlo po začetku njegovega izvajanja, in sicer potrebo po natančni preučitvi posebnega učinka ukrepov, zasnovanih v okviru notranjega trga, na delovanje euroobmočja in potrebo po izboljšanju vzporednega povezovanja trga in nadzora; poziva Komisijo, naj pri pripravi osnutka akcijskega načrta upošteva izkušnje, ki jih je pridobila pri prejšnjem;

50.  poudarja, da bi morala imeti pravni in nadzorni okvir ključno vlogo pri izogibanju čezmernemu prevzemanju tveganj in nestabilnosti na finančnih trgih; poudarja, da mora trden projekt o uniji kapitalskih trgov spremljati strog nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z ustreznimi makrobonitetnimi instrumenti; meni, da bi bilo treba izmed možnosti, ki so na voljo, okrepiti vlogo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) pri izboljšanju konvergence pri nadzoru;

51.  poziva Komisijo, naj natančno preuči tveganja financiranja kreditov na kapitalskem trgu in ustrezne izkušnje, ki jih je pridobila pri nastanku finančne krize leta 2007/2008, ter naj rešuje probleme, ki so zaradi nje nastali;

Zbliževanje kapitalskih trgov in malih in srednjih podjetij

52.  poudarja, da bi moral biti cilj morebitnih sprememb ali dodatnih elementov obstoječega regulativnega okvira za finančne posrednike odstraniti ovire za vstop malih in srednje velikih posrednikov in izboljšati dostop do financiranja, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, ter zagotoviti bonitetne standarde, ki so sorazmerni s tveganjem;

53.  pozdravlja predlog Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij (COM(2014)0213); zlasti meni, da bi s tem predlogom lahko podprli privlačno okolje za delničarje, saj bi izboljšali učinkovitost verige kapitalskih naložb; poudarja, da bi trden in izvedljiv okvir za upravljanje podjetij okrepil unijo kapitalskih trgov;

54.  poudarja, da bolj izpopolnjeni kapitalski trgi ne bi smeli izključiti malih in srednjih podjetij, saj so to podjetja, ki najbolj potrebujejo dostop do dodatnega financiranja, zlasti v državah članicah, ki so se soočale z gospodarskimi težavami ali se še vedno; poudarja, da so za vzpostavitev pozitivnega okolja za uspešno financiranje malih in srednjih podjetij potrebni tudi gospodarski in regulativni pogoji na ravni EU in nacionalni ravni, ki bodo tem podjetjem prijazni; zlasti poudarja, da je treba posvetiti pozornost možnosti poenostavitve postopkov za dostop malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo do prvih javnih ponudb, pri tem pa zagotoviti, da se še naprej uporabljajo stroga merila za ocenjevanje odpornosti in upravičenosti podjetij do prve javne ponudbe; poziva Komisijo, naj preuči še druge načine, kako bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri privabljanju naložb;

55.  poudarja, da so pomanjkljive informacije o finančnem položaju malih in srednjih podjetij ena največjih ovir za naložbe v tovrstna podjetja; poziva k poglobljeni preučitvi načinov za izboljšanje dostopa vlagateljev do preglednih in primerljivih podatkov o malih in srednjih podjetjih, pri čemer naj se čim bolj omeji dodatno breme zanje;

56.  spodbuja raznolike in privlačne vire financiranja na evropskih javnih trgih za podjetja vseh velikosti, pri čemer naj se v finančnih predpisih EU, ki vplivajo na začetniška rastoča podjetja, spodbuja koncept „najprej pomisli na majhne“, finančni predpisi pa naj se tudi revidirajo, in sicer tako, da se upravni stroški kotiranja podjetij na borzi zmanjšajo za 30–50 %;

57.  meni, da je treba bolje izkoristiti obstoječe možnosti nebančnega financiranja, kot je razvoj specializiranih sekundarnih trgov (npr. zagonskih trgov malih in srednjih podjetij) ter enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, saj imajo mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest; pozdravlja pobudo za vzpostavitev trajnostnega in preglednega trga listinjenja, in sicer prek razvoja specifičnega regulativnega okvira z enotno opredelitvijo visokokakovostnega listinjenja v kombinaciji z učinkovitimi metodami spremljanja, merjenja in upravljanja tveganja; poudarja pa, da so mala in srednja podjetja zelo raznolika in da listinjenje ni edini razpoložljivi instrument; zato poziva Komisijo, naj uporabi širok nabor pristopov in razmisli o raznolikih načinih, kako izboljšati financiranje malih in srednjih podjetij;

58.  podpira predloge o razširitvi možnosti za dostop evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, do podatkov; obenem opozarja, da so stroški tržnih podatkov v primerjavi s skupnimi stroški transakcije nizki;

59.  poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti za spremljanje vrste, obsega in trendov pri nebančnih posredniških dejavnostih, ki se opravljajo zunaj urejenega bančnega sektorja, in izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zanje velja načelo „enako tveganje–enaka pravila“;

60.  poudarja, da sta zasebni kapital in tvegani kapital zanimivi alternativni možnosti za financiranje zlasti zagonskih podjetij; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih pri evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo, razvije dodatne instrumente, da bi odpravila večje pomanjkljivosti trgov tveganega kapitala v EU, kot je pomanjkanje informacij za vlagatelje; meni, da bi razvoj namenske podatkovne baze za zbiranje prostovoljno posredovanih podatkov o malih in srednjih podjetjih in zagonskih podjetjih utegnil biti uporabno orodje za zagotovitev informacij vlagateljem, s čimer se bi na koncu povečal obseg udeležencev na trgu, dodatno pa bi se okrepili tudi trgi tveganega kapitala v državah članicah;

61.  pozdravlja korake v podporo razvoju trgov prodaje zaprtemu krogu vlagateljev prek standardiziranih dokumentov in opredelitev, pri čemer je treba zagotoviti, da so potencialni vlagatelji dovolj dobro obveščeni o tveganjih in koristih tovrstne naložbe;

62.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da morebitni novi dogodki na področju predlogov o skladu skladov, ki so del unije kapitalskih trgov, ne privedejo do pomanjkljivosti pri splošni oceni in upravljanju sistemskega in specifičnega tveganja;

63.  vztraja, da je treba pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov okrepiti in izboljšati usklajenost EU na mednarodni ravni, zlasti v okviru G20, Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde in Baselskega odbora;

Vzpostavitev usklajenega regulativnega okolja EU za kapitalske trge

64.  poudarja tudi, kako pomembno je lastniško financiranje, ki lahko pripomore k ublažitvi tveganj in zmanjšanju prekomernega dolga in vzvoda v finančnem sistemu; zato poziva Komisijo in države članice, naj revidirajo predpise in obravnavajo problem prevelikega bremena, ki ga nalagajo za lastniško financiranje zasebnih podjetij; poudarja, kako pomembno je obravnavati vrzel med olajšavami za financiranje dolga in kapitala;

65.  se zaveda, da je zaradi raznolikosti pravil o insolventnosti ustvarjanje čezmejnih paketov sredstev zapleteno, s tem pa tudi postopek listinjenja; v zvezi s tem je seznanjen s predlogom Komisije o tem, da bi se lotili reševanja vprašanja čezmejne insolventnosti v tolikšni meri, kolikor je to potrebno za doseganje dobro delujoče unije kapitalskih trgov; poziva k vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje za nebanke, zlasti za centralne nasprotne stranke;

66.  opozarja na vlogo plačilnih sistemov in poravnave vrednostnih papirjev za trg listinjenja ter poziva k vzpostavitvi evropske tržne infrastrukture v ta namen, pa tudi k usklajenemu in bolj harmoniziranemu spremljanju kritične tržne infrastrukture, zlasti v obliki možnosti vzpostavitve repozitorija podatkov o listinjenju, v katerem bi se evidentirali vsi udeleženci listinjenja, omogočeno bi bilo sledenje skupnih izpostavljenosti in tokov med udeleženci na trgu, spremljanje učinkovitosti in uspešnosti pobud v okviru politik ter zaznavanje morebitnih nastajajočih balonov in zmanjšanje nesimetričnosti informacij;

67.  poudarja, da je treba glede na vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije obravnavati grožnjo kibernetskih napadov in povečati odpornost celotnega finančnega sistema nanje;

68.  spodbuja Komisijo, naj poveča primerljivost in kakovost finančnih informacij, pri čemer naj preuči sedanji okvir o računovodskih standardih, tudi z globalnega vidika in ob upoštevanju konzervativnih modelov vrednotenja ter sorazmernosti zahtev; se strinja, da je treba nedavno revidirano zakonodajo o evropskih računovodskih standardih najprej oceniti v praksi;

69.  poudarja, da je treba opraviti oceno učinka in analizo stroškov in koristi vse dodatno sprejete zakonodaje, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti; ugotavlja, da nova zakonodaja morda ni vedno najustreznejši politični odziv na te izzive in da bi bilo treba preučiti pristope, ki ne temeljijo na zakonodaji oz. temeljijo na trgu, ter v nekaterih primerih tudi že obstoječe nacionalne rešitve; poziva Komisijo, naj pri ustrezni zakonodaji uporablja načelo sorazmernosti, da bi čim bolj povečala pozitivne učinke za mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

70.  meni, da bi bilo treba temelje za polno delujočo unijo kapitalskih trgov postaviti najkasneje do leta 2018; ponovno zahteva, da se opravi celovita analiza trenutnega stanja na kapitalskih trgih EU in obstoječih ovir, ki se pojavljajo povsod po EU; poziva Komisijo, naj pospeši pripravo akcijskega načrta in čim prej predloži zakonodajne in nezakonodajne predloge, da bi do konca leta 2018 dosegli cilj popolnoma povezanega enotnega kapitalskega trga EU;

71.  ugotavlja, da bi bilo treba razvijajoče se digitalno okolje dojemati kot priložnost za izboljšanje uspešnosti in vrednosti industrije kapitalskih trgov za podjetja, vlagatelje in družbo na splošno;

o
o   o

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0202.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.


Evropska agenda za varnost
PDF 210kWORD 132k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost (2015/2697(RSP))
P8_TA(2015)0269B8-0676/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70 do 72, 75, 82 do 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, 47 do 50, 52 in 53,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 o evropski agendi za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573) in o operativnih smernicah o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka (SEC(2011)0567),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12, ki razveljavlja Direktivo 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012)(3),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih(6),

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 28. aprila 2015 o evropski agendi za varnost,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o evropski agendi za varnost (O-000064/2015 – B8-0566/2015 in O-000065/2015 – B8-0567/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker so grožnje notranji varnosti Unije postale bolj kompleksne, hibridne, asimetrične, nekonvencionalne, mednarodne, se hitro spreminjajo, jih je težko napovedati in presegajo zmožnosti posameznih držav članic, in je zato bolj kot kdajkoli prej potreben skladen, celovit, večplasten in usklajen odgovor EU, ki bo v celoti spoštoval temeljne pravice;

B.  ker je razvoj varnostne politike EU deljena pristojnost, ki zahteva usklajena prizadevanja vseh držav članic, institucij in agencij EU, civilne družbe in organov pregona, in je usmerjen k skupnim ciljem in temelji na pravni državi in spoštovanju temeljnih pravic; ker bi morale biti naloge pri konkretnem izvajanju teh deljenih ciljev in prednostnih nalog jasno razdeljene na raven EU in nacionalno raven na osnovi načela subsidiarnosti in z močnim in učinkovitim parlamentarnim in sodnim nadzorom, da bi dosegli optimalne rezultate;

C.  ker se izjema zaradi nacionalne varnosti iz člena 4(2) PEU ne more uporabiti za to, da bi agencijam za nacionalno varnost dovolili kršiti interese, tudi ekonomske, drugih držav članic, pravice njihovih državljanov in prebivalcev ter na splošno zakone in politike Evropske unije in tretjih držav;

D.  ker bi bilo treba opozoriti na to, da je treba upoštevati izkušnje iz številnih kršitev evropskih in univerzalnih norm in vrednot zaradi notranjega in zunanjega varnostnega sodelovanja po 11. septembru;

E.  ker so svoboda, varnost in pravica cilji, za katere si je treba prizadevati sočasno; ker bi morali varnostni ukrepi za uresničevanje svobode in pravice zato vedno spoštovati demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu z načeli nujnosti in sorazmernosti ter temeljiti na ustreznem demokratičnem nadzoru in odgovornosti; ker v evropski agendi za varnost vidik pravice in preprečevanja ni dovolj upoštevan;

F.  ker cele vrste vzrokov za kriminal, kot je vse večja neenakost, revščina ter rasno in ksenofobno nasilje ter zločini iz sovraštva, ni mogoče odpraviti samo z varnostnimi ukrepi, temveč jih je treba obravnavati v širšem političnem kontekstu, ki vključuje boljšo socialno politiko, politiko zaposlovanja in izobraževanja ter kulturno in zunanjo politiko;

G.  ker je vidik preprečevanja v evropski agendi za varnost še posebej pomemben v obdobju vse večjih ekonomskih in socialnih neenakosti, ki spodkopavajo socialni pakt ter učinek temeljnih pravic in državljanskih svoboščin; ker bi morali biti alternativno prestajanje zaporne kazni in ukrepi za ponovno vključitev v družbo pomemben dejavnik politike preprečevanja, zlasti pri manjših kaznivih dejanjih;

H.  ker sta Komisija in Evropsko sodišče po izteku prehodnega obdobja iz Protokola 36 k Pogodbama dobila polna pooblastila v zvezi s pravnimi instrumenti nekdanjega tretjega stebra, s čimer se je demokratična odgovornost in odgovornost glede spoštovanja temeljnih pravic razširila na sprejete ukrepe, ki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice;

I.  ker kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja, ki jih omogočajo splet in računalniki, ogrožajo varnost državljanov EU, notranji trg ter intelektualno lastnino in blaginjo Evropske unije; ker na primer botneti kot oblika kibernetske kriminalitete napadejo na milijone računalnikov in na tisoče ciljev hkrati;

J.  ker postajajo meje med notranjo in zunanjo varnostjo vse bolj nejasne in je zato potrebno tesnejše sodelovanje in usklajevanje med državami članicami za bolj celovit in večdimenzionalen pristop;

K.  ker bi bilo treba kot pomemben del varnostne agende nameniti posebno pozornost podpori in zaščiti vseh žrtev terorizma in kriminala po vsej EU;

1.  je seznanjen z evropsko agendo o varnosti za obdobje 2015–2020, kot jo predlaga Komisija, in v njej določene prednostne naloge; meni, da so zaradi izzivov, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, terorizem, nasilni ekstremizem, čezmejni organizirani kriminal in kibernetska kriminaliteta najnevarnejše grožnje, ki zahtevajo usklajeno delovanje na nacionalni, evropski in globalni ravni; opozarja, da bi morala biti agenda oblikovana fleksibilno, da bi se lahko odzvala na morebitne nove izzive v prihodnosti;

2.  ponovno poudarja, da je treba natančneje preučiti in odpravljati vzroke kriminala, na primer neenakost, revščino in diskriminacijo; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne vire za socialne delavce, ter lokalne in nacionalne pripadnike policije in pravosodnih organov, ki so jim v nekaterih državah članicahzmanjšali denarna sredstva;

3.  poziva, naj se poišče pravo ravnotežje med ukrepi preprečevanja in represivnimi ukrepi, da bi ohranili svobodo, varnost in pravico; poudarja, da bi bilo treba varnostne ukrepe vedno izvajati v skladu z načeli pravne države in varstva temeljnih pravic, kot je pravica do zasebnosti in varstva podatkov, svobode izražanja in združevanja in dolžnega pravnega postopanja; zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju evropske agende za varnost ustrezno upošteva nedavno sodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z direktivo o hrambi podatkov (sodba v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12), na podlagi katere morajo biti vsi instrumenti skladni z načeli sorazmernosti, nujnosti in zakonitosti ter vključevati ustrezna jamstva odgovornosti in sodnega varstva; poziva Komisijo, naj celovito preuči učinek te sodbe na vse instrumente, ki zadevajo hrambo podatkov za namene kazenskega pregona;

4.  opozarja, da bi morala Evropska unija, če želi biti verodostojen akter pri spodbujanju temeljnih pravic znotraj in zunaj svojih meja, za svojo varnostno politiko, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter za partnerstva s tretjimi državami na področju varnosti vzpostaviti celovit pristop, ki bo zajemal vse dejavnike, ki ljudi pripravijo do tega, da se ukvarjajo s terorizmom ali organiziranim kriminalom, in torej vključiti ekonomske in socialne ukrepe, ki se pripravijo in izvajajo ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic pod sodnim in demokratičnim nadzorom in za katere se izvedejo poglobljene ocene;

5.  pozdravlja, da se je Komisija odločila agendo zasnovati na več načelih: popolnem spoštovanju pravne države in temeljnih pravic, ki bi jih bilo treba zagotoviti z ustreznim sodnim nadzorom; večji preglednosti, odgovornosti in demokratičnem nadzoru; boljši uporabi in izvajanju obstoječih pravnih instrumentov; bolj prepletenem medagencijskem in medsektorskem pristopu in boljših povezavah med zunanjimi in notranjimi vidiki varnosti; poziva Komisijo in Svet, naj ta načela strogo spoštujeta pri izvajanju agende; poudarja, da bo Parlament ta načela postavil v središče svojega nadzora izvajanja agende;

6.  pozdravlja, da je v agendi posebna pozornost namenjena temeljnim pravicam, in zlasti pozdravlja zavezo Komisije, da bo strogo ocenila vsak varnostni ukrep, ki ga bo predlagala, ne le z vidika izpolnjevanja ciljev, temveč tudi glede njegove skladnosti s temeljnimi pravicami; poudarja, da mora Komisija v svojo oceno vključiti vse ustrezne organe in agencije, še zlasti Agencijo EU za temeljne pravice, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, Europol in Eurojust; poziva Komisijo, naj zagotovi vse informacije in dokumentacijo o tej oceni, da bo Parlament lahko učinkovito izvajal demokratični nadzor;

7.  v zvezi s tem opozarja, da je obsodil ukrepe, ki vključujejo obsežno in sistematično zbiranje osebnih podatkov nedolžnih ljudi, zlasti ker ima lahko to hude posledice za pravico do poštenega sojenja, nediskriminacijo, zasebnost in varstvo podatkov, svobodo tiska, misli in govora ter svobodo zbiranja in združevanja, in ki predstavljajo znaten potencial za zlorabo zbranih podatkov proti političnim nasprotnikom; močno dvomi v koristnost ukrepov množičnega nadzora, saj so pogosto preveč obsežni in dajo preveč napačnih pozitivnih in negativnih zadetkov; svari pred nevarnostjo, da bodo ukrepi množičnega nadzora prikrili potrebo po vlaganju v ukrepe kazenskega pregona, ki so morda cenejši, učinkovitejši in manj vsiljivi;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo načelo koristi za otroka spoštovalo v vsej zakonodaji, povezani z varnostjo;

9.  ugotavlja, da v EU ni dogovorjene opredelitve pojma „nacionalne varnosti“, zaradi česar se v pravnih instrumentih EU nekontrolirano pojavljajo sklicevanja na „nacionalno varnost“;

10.  meni, da bi morale institucije in agencije ter države članice EU pri pripravi in izvajanju varnostnih politik zagotoviti preglednost, odgovornost in demokratični nadzor , da bi državljani bolj zaupali tem politikam; pozdravlja namero Komisije, da Parlamentu in Svetu redno predloži posodobljene informacije o izvajanju agende; ponavlja, da namerava v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti izvajati redni nadzor nad pravilnim izvajanjem in doseženem napredku agende; se s zanimanjem seznanja s predlogom Komisije za vzpostavitev posvetovalnega foruma EU o varnosti; poziva, naj forum zagotovi uravnoteženo zastopanost vseh pomembnih deležnikov in pričakuje natančnejše informacije o njem, zlasti glede njegove točne vloge, nalog, sestave in pristojnosti ter udeležbe Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

11.  poudarja, da je treba izboljšati demokratični in sodni nadzor obveščevalnih služb držav članic; ugotavlja, da Parlament, Sodišče in varuhinja človekovih pravic nimajo dovolj pristojnosti za izvajanje učinkovite ravni nadzora nad evropsko varnostno politiko;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj čim prej pripravita načrt ali podoben mehanizem, da bi zagotovila učinkovito in operativno izvajanje agende, ga predložita Parlamentu in ga začneta izvajati v naslednjih šestih mesecih; meni, da bi lahko pristop, ki se uporablja pri političnem ciklu EU (opredelitev in ocena skupnih groženj in ranljivih točk, določitev političnih prednostnih nalog in priprava strateških in operativnih načrtov, konkretno izvajanje z jasno določeno odgovornostjo, časovnicami in nalogami ter končno presojo), zagotovil potrebno skladnost in kontinuiteto pri izvajanju agende, če bo Parlament ustrezno vključen v določanje političnih prednostnih nalog in strateških ciljev; se veseli nadaljevanja razprave o teh vprašanjih s Komisijo in Stalnim odborom za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI);

13.  pozdravlja temeljno načelo agende, po katerem se najprej uporabijo in izvajajo veljavni instrumenti na področju varnosti, preden se predlagajo novi; ponavlja, da si je treba hitreje in učinkoviteje sporočati podatke in informacije, ob upoštevanju varstva podatkov in ohranjanja zasebnosti; vendar obžaluje, da kljub številnim pozivom Parlamenta – tudi ob upoštevanju novih varnostnih groženj, s katerimi se EU sooča – še vedno ni bila opravljena ocena učinkovitosti obstoječih instrumentov EU in preostalih vrzeli; meni, da je ta ukrep potreben, ker naj bi zagotovil, da bo evropska varnostna politika učinkovita, ustrezna, sorazmerna, skladna in celostna; poziva Komisijo, naj v časovnem načrtu za izvajanje agende za varnost kot prednostni ukrep določi izvedbo tovrstne operativne ocene obstoječih instrumentov, virov in finančnih sredstev EU na področju notranje varnosti; znova poziva Svet in Komisijo, naj celovito ocenita izvajanje ukrepov, sprejetih na področju notranje varnosti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, za to pa naj uporabita postopek iz člena 70 PDEU;

14.  je zadovoljen, da je Komisija namenila posebno pozornost upravljanju meja kot bistvenemu vidiku preprečevanja čezmejnega kriminala in terorizma; poudarja, da bi bilo treba s sistematičnimi pregledi obstoječih podatkovnih zbirk, kot je schengenski informacijski sistem, okrepiti varnost na mejah EU; pozdravlja tudi zavezo Komisije, da v začetku leta 2016 predstavi spremenjeni predlog o pametnih mejah;

15.  podpira poziv Komisije za bolj povezan medagencijski in medsektorski pristop ter predlagane ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse ter povečali operativno sodelovanje med državami članicami in agencijami EU; znova poziva k večji uporabi obstoječih instrumentov in podatkovnih zbirk, kot so SIS in ECRIS, ter skupnih preiskovalnih ekip; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi pospešila sklenitev odprtih delovnih dogovorov med agencijami; z obžalovanjem ugotavlja, da agenda ne vsebuje dovolj konkretnih ukrepov za krepitev razsežnosti pravice; poziva k povezovanju in nadaljnjem razvoju vseh vidikov pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, tudi z okrepitvijo pravic osumljencev in obdolžencev, žrtev in prič ter z boljšim izvajanjem obstoječih instrumentov EU za vzajemno priznavanje;

16.  v celoti podpira prednostno nalogo Komisije, da pomaga državam članicam, da bodo še bolj poglobile medsebojno zaupanje, v celoti izkoristile obstoječa orodja za izmenjavo informacij in spodbujale čezmejno operativno sodelovanje med pristojnimi organi; poudarja pomen tovrstnega čezmejnega operativnega sodelovanja, zlasti v obmejnih regijah;

17.  poziva Komisijo, naj hitro poda zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)(7), da bi harmonizirali merila opozarjanja in uvedli obvezno opozarjanje v zvezi z ljudmi, ki so obsojeni zaradi terorizma ali osumljeni terorizma;

18.  pozdravlja, da je Komisija napovedala, da bo ocenila potrebo po evropskem indeksnem sistemu policijskih evidenc (EPRIS) in njegovo dodano vrednost za lajšanje čezmejnega dostopa do informacij iz nacionalnih policijskih evidenc, in v celoti podpira začetek pilotnega projekta, ki ga načrtuje skupina držav članic za uvedbo mehanizma za samodejno čezmejno iskanje v nacionalnih indeksih na podlagi sistema zadetek/ni zadetka; poudarja pomen čezmejnega dostopa do informacij, zlasti v obmejnih regijah;

19.  poudarja pomen skupnih preiskovalnih enot za preiskovanje posebnih čezmejnih primerov in poziva države članice, naj to uspešno orodje bolj redno uporabljajo; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za pravni okvir, ki bo omogočal ustanovitev skupnih preiskovalnih enot za daljše obdobje ali za stalno, ki bodo obravnavale stalne grožnje, zlasti v obmejnih regijah, denimo zaradi trgovine s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi ter motorističnih tolp;

20.  obžaluje, da se instrumenti, kot je zamrznitev ali zaseg premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, še ne uporabljajo sistematično v vseh ustreznih čezmejnih primerih, in poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja na tem področju;

21.  poudarja, da v čezmejnem sodelovanju med nacionalnimi obveščevalnimi službami ni dovolj demokratičnega in sodnega nadzora; je zaskrbljen, ker pravilo tretje države v zvezi z dostopom do dokumentov zelo ovira demokratični in sodni nadzor;

22.  ugotavlja, da so meje med zunanjo in notranjo varnostjo vse bolj zabrisane, in zato pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo poskrbela za to, da bosta ti dve razsežnosti varnostne politike delovali povezano; poziva Komisijo in države članice, naj redno ocenjujejo učinek agende na strategijo zunanje varnosti EU in obratno, tudi v zvezi z obveznostmi na področju spoštovanja in spodbujanja temeljnih svoboščin in pravic ter demokratičnih vrednot in načel, zapisanih v mednarodnih konvencijah in sporazumih, ki so jih ratificirale ali podpisale; poudarja, da je treba še okrepiti povezave, sinergijo in usklajenost med njima, zlasti pri odpravljanju novih horizontalnih hibridnih groženj, s katerimi se sooča Evropa, obenem pa spoštovati vrednote Unije in temeljne pravice; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o nadaljnjih ukrepih za razvoj povezave med notranjo in zunanjo razsežnostjo varnostne politike ter o sodelovanju s tretjimi državami na področju varnosti, da bo lahko Parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti uveljavljal pravico do demokratičnega nadzora;

23.  poudarja pomen in pravočasnost potekajočega strateškega pregleda, ki ga je Evropski svet zaupal visoki predstavnici/podpredsednici decembra 2013 in katerega cilj bi moral biti sprejetje nove evropske varnostne strategije; obsežna strategija, ki bi vključevala vprašanja zunanje in varnostne politike, bi morala določati in opisovati interese, prednostne naloge in cilje EU, obstoječe in nastajajoče grožnje, izzive in priložnosti ter instrumente in sredstva, s katerimi jih lahko EU obravnava;

24.  poziva, naj se v sporazume s tretjimi državami, zlasti v Severni Afriki in zalivski regiji, kar zadeva sodelovanje na področju varnosti, vključijo odločne klavzule o človekovih pravicah; poziva, naj se ponovno preuči sodelovanje z nedemokratičnimi državami, v katerih je stanje na področju človekovih pravic slabo;

25.  poudarja, da je nadvse pomembno, da se odpravijo glavni vzroki za oborožene spopade, ekstremizem in revščino v tretjih državah, saj to ogroža varnost EU; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi podprle vključujoče, pluralne in dobro delujoče države, ki imajo močno in zdravo civilno družbo, ki je zmožna državljanom zagotoviti svobodo, varnost, pravico in zaposlitev;

26.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži osnutek skupnega stališča o uporabi oboroženih brezpilotnih letal v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(8);

27.  je seznanjen z odločnim pozivom Komisije k zaključku dela pri sprejemanju direktive EU o evidenci podatkov o potnikih; ponovno poudarja, da si prizadeva za to, da bo delo končano do konca leta; poudarja, da bi bilo treba v direktivi o evidenci podatkov o potnikih spoštovati temeljne pravice in standarde na področju varstva podatkov, vključno z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije, obenem pa zagotoviti, da bo ta direktiva učinkovit instrument na ravni EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira ta postopek in zagotovi morebitne ustrezne dodatne elemente, ki so nujni za sorazmernost direktive EU o evidenci podatkov o potnikih; poziva, naj vsi prihodnji predlogi o uvedbi novih orodij na področju varnosti, kot je evidenca podatkov o potnikih, sistematično vključujejo mehanizme za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami;

28.  se strinja s Komisijo, da so podporni ukrepi v zvezi z usposabljanjem, raziskavami in inovacijami ter delo Evropske policijske akademije na tem področju nadvse pomembni (CEPOL); meni, da so za nadaljnji razvoj evropske kulture kazenskega pregona in dobre prakse na tem področju zelo pomembni programi usposabljanja in izmenjave za uslužbence organov kazenskega pregona; meni, da je treba več vlagati v raziskave in inovacije na področju varnosti, vključno s področjem preprečevanja;

29.  poudarja, da se varnostne razmere hitro spreminjajo, zato je treba uporabiti prožen, prilagodljiv in odziven pristop, razviti tehnične zmogljivosti in izvajati redne preglede prednostnih ukrepov iz agende; poudarja, da je v zvezi s tem mogoče uporabiti člen 222 PDEU, na podlagi katerega mora Evropski svet redno ocenjevati nevarnosti, s katerimi se sooča Unija, med drugim na podlagi ocen, ki so jih izvedle države članice in Europol, ter Evropski parlament in nacionalne parlamente obvestiti o izdih tega ocenjevanja in nadaljnjem ukrepanju;

Terorizem

30.  pozdravlja ukrepe iz agende za boj proti terorizmu, odpravljanje financiranja terorizma, preprečevanje grožnje, ki jo predstavljajo državljani in prebivalci EU, ki s terorističnim namenom potujejo v tujino („tuji borci“), in preprečevanje radikalizacije; je seznanjen s predlogom o novi strukturi evropskega protiterorističnega centra v okviru Europola in poziva Komisijo, naj bolj pojasni njegovo natančno vlogo, naloge, pooblastila in nadzor, zlasti ker je treba zagotoviti ustrezen demokratičen in sodni nadzor na ustreznih ravneh, tudi s stalno revizijo mandata Europola; poudarja, da je v boju proti terorizmu nadvse pomembno, da si države članice bolj izmenjujejo podatke, in sicer na bolj strukturirani podlagi;

31.  obsoja vse analize, ki zamegljujejo pojme v zvezi s terorizmom, negotovostjo, islamom in migranti;

32.  v luči nedavnih terorističnih napadov v Bruslju, Parizu, Københavnu in Saint-Quentin-Fallavierju opozarja, da mora EU nujno bolje oceniti varnostno grožnjo in se nemudoma osredotočiti na prednostna območja v okviru boja proti terorizmu, na primer okrepitev varnosti na mejah EU, izboljšanje zmogljivosti za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, boj proti nezakoniti trgovini z orožjem ter okrepitev delitve informacij in operativnega sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami;

33.  želi spomniti, da je v boju proti terorističnim mrežam in organiziranim kriminalnim skupinam nadvse pomembno, da se sledi njihovim finančnim tokovom, tudi zunaj sistema Swift, in se ti prekinejo; pozdravlja prizadevanja za zagotovitev poštene in uravnotežene udeležbe v programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti;

34.  poudarja, da grožnja terorizma, nastalega na domačih tleh, dosega v EU nevarne nove razsežnosti, odkar so islamski fundamentalisti prevzeli ozemlja v Siriji in Iraku ter po vsem svetu razširili propagandno kampanjo za združitev sil z džihadisti in izvajanje napadov znotraj meja EU.

35.  poudarja, da se je na splošno treba z grožnjo, ki jo predstavljajo tuji borci in terorizem, spopasti z uporabo večplastnega pristopa, ki vključuje celovito obravnavanje glavnih dejavnikov, kot je radikalizacija, ter razvoj socialne kohezije in vključenosti ter omogočanje ponovne integracije s spodbujanjem politične in verske strpnosti, analiziranje spletnega hujskanja k terorističnim dejanjem in ukrepanje proti temu, preprečevanje odhodov z namenom pridružitve terorističnim organizacijam, preprečevanje in zajezitev novačenja in sodelovanja v oboroženih spopadih, oviranje finančnega podpiranja terorističnih organizacij in posameznikov, ki se jim nameravajo pridružiti, zagotavljanje strogega kazenskega pregona, kjer je to primerno, in zagotavljanje ustreznih orodij, s katerimi bodo lahko organi kazenskega pregona svoje naloge izvajali ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic;

36.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razvije prepričljivo strategijo, kar zadeva evropske borce ( agenda o varnosti je zaenkrat ne vsebuje) in zlasti tiste, ki se vrnejo s konfliktnih območij in želijo zapustiti teroristične organizacije, ki so jih rekrutirale, ter so pokazali, da so se pripravljeni ponovno vključiti v družbo; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti položaju mladih evropskih borcev;

37.  ponavlja svojo odločenost zagotoviti, da se bo z odprto in pregledno preiskavo ugotovilo, kdo je odgovoren za množične kršitve temeljnih pravic pod pretvezo boja proti terorizmu, zlasti v okviru prevoza in nezakonitega pridržanja zapornikov v evropskih državah s strani obveščevalne agencije CIA; poziva k zaščiti tistih, ki te kršitve razkrijejo, kot so novinarji in prijavitelji;

Radikalizacija

38.  se strinja, da bi morala biti prednostna naloga EU preprečiti radikalizacijo; obžaluje, da v agendi ni konkretnejših ukrepov proti radikalizaciji v Evropi, in poziva Komisijo, naj hitro in celovito okrepi ukrepe za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter širjenja skrajnih ideologij in za spodbujanje integracije in vključenosti; poziva Komisijo, naj okrepi omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji, ki združuje vse pomembne udeležence v pobudah za odpravljanje radikalizacije na temeljni ravni, in naj pojasni, kakšni bodo mandat, naloge in področje delovanja predlaganega novega centra odličnosti v okviru tega omrežja; priporoča, naj njegova struktura vključuje tudi tiste, ki sprejemajo odločitve na lokalni in nacionalni ravni, da se zagotovi praktično izvajanje priporočil strokovnjakov in deležnikov; poziva k drznejšim ukrepom proti radikalizaciji na internetu in proti uporabi spletnih strani ali družbenih omrežij za širjenje radikalnih ideologij v Evropi; pozdravlja ustanovitev enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu, ki bo državam članicam v sodelovanju z industrijo pomagala pri odkrivanju in odstranjevanju nasilnih ekstremističnih vsebin na spletu, in poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna dodatna sredstva za delovanje te enote; obžaluje, ker ni konkretnih ukrepov za okrepitev vloge interneta kot orodja za ozaveščanje proti radikalizaciji, zlasti za proaktivno širjenje protipropagandnih sporočil prek spleta v odgovor na teroristično propagando;

39.  poudarja, da mora varnostna politika, če naj bo uspešna, obravnavati temeljne dejavnike ekstremizma, kot so radikalizacija, nestrpnost in diskriminacija, in torej spodbujati politično in versko strpnost, razvijati socialno kohezijo in vključenost ter omogočati ponovno vključitev v družbo;

40.  meni, da je treba s finančno in operativno podporo Komisije izvesti obsežne raziskave in pripraviti konkretne ukrepe, kako bi prek učinkovitih sredstev sporočanja promovirali in vsem evropskim državljanom prenesli sporočilo o naših skupnih vrednotah strpnosti, pluralnosti, spoštovanja svobode govora in vesti ter o temeljnih pravicah na splošno; meni, da bi bilo treba v agendi poudariti, da je treba odpraviti napačne predstave o religijah, zlasti o islamu, ki same po sebi nimajo nič opraviti z radikalizacijo in terorizmom;

41.  je zaskrbljen, ker je zadnje čase vse več primerov kaznivih dejanj iz sovraštva do evropskih državljanov, tudi na spletu; poziva države članice, naj državljane v prihodnje zaščitijo pred napadi ter naj preprečijo podžiganje sovraštva in vsa dejanja nestrpnosti zaradi porekla, prepričanja ali vere, tudi z izobraževanjem mladih in spodbujanjem vključujočega dialoga;

Organizirani kriminal

42.  se strinja, da je trgovina z ljudmi pojav, ki ga je treba na evropski ravni učinkoviteje obravnavati; vendar odločno zavrača vsako povezovanje nedovoljenih migracij in terorizma; poudarja, da za migrante ni zakonite poti v EU, da bi zaprosili za zaščito, kar ustvarja stalno povpraševanje po nedovoljenih načinih, ki spravljajo ranljive migrante, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v nevarnost;

43.  poudarja težo organiziranega kriminala na področju trgovine z ljudmi; opozarja, da storilci kaznivih dejanj izvajajo izjemno nasilje nad to posebej ranljivo skupino in so do nje zelo kruti; pozdravlja obstoječi okvir in se strinja, da je potrebna strategija po letu 2016, ki bo vključevala Europol in Eurojust z njunim specifičnim znanjem na tem področju;

44.  priznava, da boj proti organiziranemu kriminalu zahteva odločno evropsko ukrepanje; podpira odločenost Komisije za reševanje tega vprašanja; zlasti jo poziva, naj vzpostavi tesno sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami na področju preprečevanja tihotapljenja migrantov, da bi se izognili novim tragičnim dogodkom v Sredozemlju;

45.  poudarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti razvoju čezmejnega organiziranega kriminala na področju trgovine z orožjem, trgovine z ljudmi ter proizvodnje in prodaje nezakonitih drog; z zadovoljstvom ugotavlja, da se v agendi priznava dinamična narava težav na področju drog, zlasti v povezavi z organiziranim kriminalom, in vse večja grožnja tržnih inovacij pri proizvodnji in prodaji novih in uveljavljenih drog; poudarja, da je treba hitro sprejeti predlagani sveženj o novih psihoaktivnih snoveh, in poziva Svet, naj doseže napredek v tem postopku;

46.  meni, da bi morala evropska agenda za varnost poleg instrumentov EU za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu vključevati mehanizme za zaščito žrtev teh hudih kaznivih dejanj, da bi preprečili nadaljnjo viktimizacijo; ugotavlja, da bi bilo treba zaščito žrtev obravnavati kot pomembno orodje v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, saj bi tako storilcem poslali jasno sporočilo, da družba ne bo podlegla nasilju in bo vedno zavarovala žrtve in njihovo dostojanstvo;

Kibernetska kriminaliteta

47.  poudarja, da teroristične organizacije in organizirane kriminalne skupine spletni prostor vse bolj uporabljajo kot sredstvo za vse oblike kaznivih dejanj in da kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja, ki jih omogočajo računalniki in splet, pomenijo hudo grožnjo za državljane in gospodarstvo EU; ugotavlja, da je v digitalni dobi zaradi kibernetske kriminalitete potreben nov pristop k sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja; opozarja, da tehnološke novosti povečujejo obseg in hitrost posledic kibernetske kriminalitete, zato poziva Komisijo, naj podrobno analizira pooblastila organov kazenskega pregona in pravosodnih organov ter njihove pravne in tehnične zmožnosti na spletu in drugje za učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti, pri čemer pa je treba poudariti, da morajo vsi ukrepi kazenskega pregona strogo spoštovati temeljne pravice ter morajo biti potrebni in sorazmerni ter skladni s pravom EU in nacionalnim pravom; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nikjer v Evropski uniji ne bo posegalo v pravico do uporabe šifriranja in da države članice ne bodo izvajale ukrepov, ki bi kršile to pravico posameznikov, hkrati pa bo z ustrezno sodno odobritvijo vedno mogoče prestrezanje komunikacij v okviru policijske preiskave ali sodnega postopka; poziva Komisijo, naj enoti Europola za prijavljanje sumljivih spletnih strani dodeli dodatna sredstva, potrebna za njeno delovanje, namesto da izvede notranje razporeditve delovnih mest, tudi na račun zmanjšanja zaposlenih pri evropskem centru proti kibernetski kriminaliteti, kjer ne sme biti premalo osebja;

48.  poudarja, da so raziskave in inovacije nadvse pomembne za to, da bo lahko EU sledila najnovejšim potrebam na področju varnosti, ki se nenehno spreminjajo; poudarja pomen konkurenčne industrije EU na področju varnosti, saj prispeva k avtonomiji EU na tem področju; ponovno poziva k večji avtonomiji na področju varnosti informacijske tehnologije v EU in ponavlja, da je treba preučiti možnost, da bi za kritično infrastrukturo in javne storitev uporabljali varnostne naprave, izdelane v EU;

49.  poziva Komisijo, naj začne ustrezno kampanjo za ozaveščanje o tveganjih, povezanih s kibernetsko kriminaliteto, in pripravljenost nanje, da bi izboljšali odpornost na kibernetske napade;

50.  pozitivno ocenjuje delo evropskega centra proti kibernetski kriminaliteti na področju boja proti nadnacionalni kibernetski kriminaliteti in kaznivim dejanjem, storjenim s pomočjo računalnikov in spleta; poudarja, da ima ta center nalogo, da države članice podpre zlasti v boju proti spolnim zlorabam otrok; želi spomniti na napoved Komisije, da bo temu centru zagotovila potrebne strokovnjake in proračun, da bi tako spodbudila področja evropskega sodelovanja, ki se niso obravnavala vse od njegove ustanovitve leta 2013;

51.  poziva Komisijo, naj opravi celovito oceno obstoječih ukrepov za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok prek spleta in oceni, ali so potrebna nadaljnja zakonodajna sredstva, ter preuči, ali ima Europol dovolj strokovnega znanja, sredstev in osebja za boj proti tem grozljivim zločinom;

Financiranje

52.  obžaluje, da je v predlogu proračuna Komisije za leto 2016 predvideno povečanje proračuna Europola le za približno 1,5 milijona EUR, kar ni dovolj za ustanovitev evropskega protiterorističnega centra in enote za prijavljanje sumljivih spletnih strani v skladu z agendo;

53.  pozdravlja izjavo prvega podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa v Evropskem parlamentu, da bo Komisija razpoložljiva finančna sredstva prilagodila prednostnim nalogam iz agende; v zvezi s tem še enkrat poudarja, kako pomembno je, da se ustreznim agencijam zagotovi dovolj človeških in finančnih virov, da bodo lahko izpolnile svoje sedanje in prihodnje naloge iz agende; namerava skrbno pregledati izvajanje Sklada za notranjo varnost na ravni EU in nacionalni ravni in oceniti prihodnje potrebe tega sklada;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 93.
(2) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0032.
(7) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172.


Razmere v Jemnu
PDF 181kWORD 91k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o razmerah v Jemnu (2015/2760(RSP))
P8_TA(2015)0270RC-B8-0680/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 26. marca 2015 o razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa z dne 1. aprila 2015 o posledicah spopadov v Jemnu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa z dne 11. maja 2015 o predlaganem premirju v Jemnu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa z dne 3. julija 2015 o krizi v Jemnu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Jemnu z dne 20. aprila 2015,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2014 (2011), 2051 (2012), 2140 (2014), 2201 (2015) in 2216 (2015),

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov 24. skupnega sveta in ministrskega srečanja Sveta za sodelovanje v Zalivu in Evropske unije (GCC-EU) z dne 24. maja 2015,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 25. junija 2015 o razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju sporazuma o miru in nacionalnem partnerstvu z dne 21. septembra 2014, dokumenta z izidi konference o nacionalnem dialogu z dne 25. januarja 2014 ter pobude Sveta za sodelovanje v Zalivu z dne 21. novembra 2011,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so sedanjo krizo v Jemnu povzročile zaporedne vlade, ki niso uspele uresničiti legitimnih teženj jemenskega prebivalstva po demokraciji, gospodarskem in družbenem razvoju ter stabilnosti in varnosti; ker so se s tem neuspehom ustvarili pogoji za izbruh nasilnih konfliktov, saj v državi niso uspeli vzpostaviti vključujoče vlade in poštene delitve oblasti ter so si sistematično zatiskali oči pred številnimi plemenskimi napetostmi v državi, razširjeno negotovostjo in gospodarsko ohromelostjo;

B.  ker se je sedanji konflikt v Jemnu razširil na 20 od 22 guvernatov; ker je bilo po zadnjih konsolidiranih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med 19. marcem in 5. majem 2015 ubitih vsaj 1439 ljudi, 5951 pa je bilo ranjenih, med njimi številni civilisti; ker je bilo od začetka sovražnosti ubitih več kot 3000 ljudi, več kot 10 000 pa je bilo ranjenih;

C.  ker je Jemen ena od najrevnejših držav na Bližnjem vzhodu, z visokima stopnjama brezposelnosti in nepismenosti ter pomanjkanjem osnovnih storitev; ker trenutno 20 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč, od tega približno 9,4 milijona jemenskih otrok, več kot 250 000 beguncev in 335 000 notranje razseljenih oseb;

D.  ker je zaradi najnovejših dogodkov resno ogrožena stabilnost regije, zlasti Afriškega roga, Rdečega morja in celotnega Bližnjega vzhoda;

E.  ker je koalicija pod vodstvom Saudove Arabije, v kateri sodelujejo Bahrajn, Egipt, Jordanija, Kuvajt, Maroko, Katar, Sudan in Združeni arabski emirati, dne 26. marca 2015 na zahtevo jemenskega predsednika Abd Rabuja Mansurja Hadija začela vojaško operacijo v Jemnu proti hutijevskim upornikom; ker ta koalicija v Jemnu domnevno uporablja mednarodno prepovedane kasetne bombe, kar trenutno preiskuje visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice;

F.  ker so oborožene skupine hutijevcev in pridružene sile v Jemnu povzročile številne civilne žrtve, tudi zato, ker so uporabljale protiletalsko strelivo, ki je padlo na naseljena območja in eksplodiralo, pri čemer so bili ubiti in pohabljeni civilisti;

G.  ker so bili v letalskih napadih vojaške koalicije pod vodstvom Saudove Arabije v Jemnu večkrat ubiti civilisti, pri čemer se je kršilo mednarodno humanitarno pravo, v skladu s katerim je treba sprejeti vse možne ukrepe, da bi preprečili civilne žrtve oziroma čim bolj zmanjšali število teh žrtev;

H.  ker je Saudova Arabija poleg letalskih napadov Jemnu naložila še pomorsko blokado, ki je imela pogubne učinke za civilno prebivalstvo, saj sedaj 22 milijonov ljudi (skoraj 80 % prebivalstva) nujno potrebuje hrano, vodo in zdravstvene pripomočke;

I.  ker je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun 15. junija 2015 ob upoštevanju mirovnih pogajanj Združenih narodov pozval k obnovitvi humanitarne prekinitve ognja za vsaj dva tedna v času ramadana, da bi zagotovili nujno pomoč vsem prebivalcem Jemna, vendar dogovora ni bilo; ker jemenske sprte strani 19. junija 2015 v diplomatskih pogovorih, ki jih je vodil posebni odposlanec Združenih narodov Ismail Uld Šejk Ahmed, niso dosegle sporazuma o premirju;

J.  ker je 30. junija 2015 iz osrednjega zapora v mestu Taiz pobegnilo 1200 zapornikov, tudi domnevnih pripadnikov Al Kaide; ker je že aprila 2015 iz drugega zapora v provinci Hadramut pobegnilo 300 zapornikov; ker se v Jemnu dogajajo teroristični napadi, kot na primer napad z dne 17. junija 2015 v Sani, katerega tarča so bile tudi tri mošeje in v katerem je bilo ubitih in ranjenih več oseb;

K.  ker so Združeni narodi 1. julija 2015 v Jemnu razglasili izredne razmere najhujše, tretje stopnje; ker bodo Združeni narodi v okviru načrta za izredne razmere skušali pomagati 11,7 milijona ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo; ker naj bi bil zdravstveni sistem pred razpadom, saj je bilo zaradi pomanjkanja varnosti, goriva in materiala zaprtih vsaj 160 zdravstvenih ustanov;

L.  ker 15,9 milijona ljudi v Jemnu potrebuje humanitarno pomoč; ker najranljivejši otroci zaradi trenutne splošne negotovosti nimajo dostopa do zdravstvenega varstva ali prehranskih storitev, ki jih potrebujejo;

M.  ker je konflikt hudo prizadel 9,9 milijona otrok – od marca 2015 jih je bilo ubitih 279, 402 pa sta bila ranjena; ker najmanj 1,8 milijona otrok nima več dostopa do izobraževanja, saj so šole zaradi konflikta zaprte, in so zato še bolj izpostavljeni nevarnosti, da jih bodo oborožene skupine rekrutirale ali uporabile za svoje namene, pa tudi drugim oblikam zlorabe; ker je po podatkih Unicefa skoraj tretjina vseh borcev v Jemnu otrok – samo v obdobju med 26. marcem in 24. aprilom 2015 jih je bilo rekrutiranih vsaj 140; ker je potrjeno, da je bilo leta 2014 156 otrok rekrutiranih in uporabljenih v oboroženih skupinah; ker se je v letu 2015 ta številka že podvojila;

N.  ker je po ocenah Unicefa več kot pol milijona otrok, mlajših od pet let, izpostavljenih nevarnosti hude akutne podhranjenosti, 1,2 milijona otrok te starosti pa nevarnosti zmerne akutne podhranjenosti, kar je skoraj dvakrat več kot na začetku krize;

O.  ker je zdravstveni sistem tik pred zlomom in je izvajanje storitev cepljenja prekinjeno, tako da je po ocenah 2,6 milijona otrok, mlajših od 15 let, izpostavljenih nevarnosti, da zbolijo za ošpicami, 2,5 milijona pa, da zbolijo za drisko, kar je lahko usodna bolezen, ki se v času konfliktov in razseljevanja prebivalstva hitro širi; ker je vse več primerov mrzlice denga, za kronične bolezni ni zdravil, nujno potrebni zdravstveni pripomočki in osebje pa ne pridejo do ciljnega prebivalstva;

P.  ker državi hitro zmanjkuje goriva in ker to že resno omejuje razdeljevanje pomoči, zaradi česar bo kmalu prišlo do pomanjkanja življenjsko pomembne vode, saj ima Jemen velike težave s sušo in je pri oskrbi z vodo popolnoma odvisen od črpalk za globoke vodnjake, ki jih poganja gorivo;

Q.  ker na Jemen neposredno vpliva tudi humanitarna kriza v Afriškem rogu, saj je po državi razseljenih več kot 250 000 beguncev, predvsem iz Somalije, ki živijo v negotovih razmerah; ker je po vladnih ocenah v Jemnu tudi okrog milijona etiopijskih migrantov;

R.  ker so humanitarne organizacije zaradi vse slabših varnostnih razmer večino svojega mednarodnega osebja izselile iz države; ker lahko v Jemnu le malo organizacij nadaljuje z delom, njihove dejavnosti pa so zelo omejene;

S.  ker je Al Kaida na Arabskem polotoku izkoristila poslabšanje političnih in varnostnih razmer v Jemnu, razširila svojo prisotnost in povečala število in obseg terorističnih napadov;

T.  ker je tako imenovana Islamska država/Daiš prisotna v Jemnu in je izvedla teroristične napade na šiitske mošeje, pri čemer je bilo ubitih na stotine ljudi; ker se pričakuje, da bosta Al Kaida na Arabskem polotoku in Islamska država/Daiš izkoristili varnostno vrzel in povečali svoje zmogljivosti ter zasnovali napade na jemenske varnostne sile, hutijce in vse prisotne zahodne sile;

U.  ker stopnjevanje oboroženega konflikta ogroža kulturno dediščino Jemna; ker je Odbor za svetovno dediščino 2. julija 2015 na seznam ogrožene svetovne dediščine uvrstil dva kraja v Jemnu: starodavno mesto Sana in starodavno obzidano mesto Šibam;

V.  ker je EU uvedla embargo na orožje in dodatne sankcije proti voditelju hutijevcev in sinu nekdanjega predsednika Alija Abdulaha Saleha; ker enake omejitve od decembra 2014 veljajo tudi za dva druga člana hutijevskega gibanja in za nekdanjega predsednika;

W.  ker je služba Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO) leta 2015 namenila 25 milijonov EUR za pomoč skupnostim v državi, ki so jih prizadeli akutna podhranjenost, konflikt in prisilno razseljevanje; ker so skupna sredstva –od držav članic in Komisije – za humanitarno pomoč Jemnu leta 2014 znašala 100,8 milijonov EUR, od česar je služba ECHO prispevala 33 milijonov EUR;

X.  ker so Združeni narodi s spremenjenim humanitarnim pozivom prosili za 1,6 milijarde USD, doslej pa je bilo zagotovljenih zgolj 10 odstotkov;

1.  je resno zaskrbljen zaradi političnih, varnostnih in humanitarnih razmer v Jemnu, ki se naglo poslabšujejo; poziva vse sprte strani, naj nemudoma prenehajo z nasiljem; izreka sožalje družinam žrtev; poudarja, da je EU ponovno potrdila svojo zavezo o nadaljnji podpori Jemnu in Jemencem;

2.  ponovno poudarja svojo močno zavezanost enotnosti, suverenosti, neodvisnosti in teritorialni celovitosti Jemna ter podporo jemenskemu narodu;

3.  obsoja destabilizacijska in nasilna enostranska dejanja hutijevcev in vojaških enot, zvestih nekdanjemu predsedniku Salehu; obsoja tudi letalske napade koalicije, ki jo vodi Saudova Arabija, in pomorsko blokado, ki jo je naložila Jemnu, kar je povzročilo že na tisoče mrtvih, dodatno destabilizira Jemen, ustvarja ugodnejše pogoje za širitev terorizma in ekstremističnih organizacij, kot sta Islamska država/Daiš in Al Kaida na Arabskem polotoku, ter poslabšuje že tako kritične humanitarne razmere;

4.  poziva vse strani v Jemnu, zlasti hutijevce, naj si z dialogom in posvetovanjem prizadevajo za rešitev sporov; poziva vse regionalne akterje, naj konstruktivno sodelujejo z udeleženimi jemenskimi stranmi, da bi omogočili umiritev krize in preprečili še večjo nestabilnost v regiji; poziva vse strani, naj se vzdržijo obstreljevanja krajev in zgradb kulturne dediščine in letalskih napadov nanje, pa tudi uporabe teh krajev in zgradb v vojaške namene;

5.  pozdravlja dejstvo, da je EU ponovno izrazila trdno zavezanost in odločenost v boju proti grožnji skrajnih in terorističnih skupin, kot je Al Kaida na Arabskem polotoku, in za preprečitev tem skupinam, da bi še naprej izkoriščale sedanje razmere;

6.  obsoja vse nasilje ter poskuse in grožnje uporabe nasilja za ustrahovanje tistih, ki sodelujejo v posvetovanjih s posredovanjem Združenih narodov; poudarja, da mora biti vključujoč politični dialog s posredovanjem Združenih narodov proces, ki ga vodi Jemen, da bi dosegel politično rešitev za jemensko krizo na podlagi soglasja, ki bo skladna s pobudo Sveta za sodelovanje v Zalivu in njenim mehanizmom za izvajanje, izidom celovite konference o nacionalnem dialogu, sporazumom o miru in nacionalnem partnerstvu ter ustreznimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov;

7.  najostreje obsoja teroristične napade, ki jih je izvedla Islamska država/Daiš na šiitske mošeje v Sani in Sadi, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih na stotine ljudi, in razmah skrajne sektaške ideologije, ki podpira ta kazniva dejanja;

8.  je zaskrbljen, ker Al Kaida na Arabskem polotoku spretno izkorišča vse slabše politične in varnostne razmere v Jemnu; poziva vse strani v konfliktu, naj pokažejo odločno zavezanost boju proti ekstremističnim in terorističnim skupinam, kot sta Islamska država/Daiš in Al Kaida na Arabskem polotoku, in naj bo to njihova najpomembnejša prednostna naloga;

9.  obsoja vse strani v konfliktu, ker rekrutirajo in izrabljajo otroke;

10.  izraža vso podporo prizadevanjem Združenih narodov in posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda, ki posreduje pri mirovnih pogajanjih med stranmi; podpira prizadevanja Omana pri doseganju premirja med hutijevci in silami, zvestimi jemenski vladi, kot prvi korak k politični rešitvi, doseženi s pogajanji;

11.  poudarja, da je mogoča le politična in vključujoča rešitev konflikta, dosežena s pogajanji; zato poziva vse jemenske strani, naj si prizadevajo za zgladitev razlik z dialogom, sklepanjem kompromisov in delitvijo oblasti, tako da bi oblikovali vlado nacionalne enotnosti, vzpostavili mir, preprečili gospodarski in finančni zlom ter se spoprijeli s humanitarno krizo;

12.  poziva k humanitarni prekinitvi ognja, da bi lahko pomoč, ki rešuje življenja, nemudoma prišla do Jemencev; poziva vse strani, naj omogočijo nujno zagotavljanje humanitarne pomoči v vseh delih Jemna, pa tudi hiter, varen in nemoten dostop za humanitarne akterje, da bodo lahko prišli do ljudi, ki potrebujejo humanitarno pa tudi zdravniško pomoč, v skladu z načeli nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti; poudarja, da je zato nujno treba še bolj olajšati dostop trgovskega ladijskega prometa do Jemna;

13.  poziva vse strani, naj upoštevajo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo o človekovih pravicah, zagotovijo zaščito civilistov in se vzdržijo neposrednih napadov na civilno infrastrukturo, zlasti zdravstvene objekte in vodovodne sisteme, ter uporabe civilnih zgradb v vojaške namene in naj nujno sodelujejo z Združenimi narodi in organizacijami za humanitarno pomoč, da bi zagotovile pomoč tistim, ki jo potrebujejo;

14.  poudarja potrebo po usklajenem humanitarnem ukrepanju pod vodstvom Združenih narodov in vse države poziva, naj pomagajo pri zadovoljevanju humanitarnih potreb; poziva mednarodno skupnost, naj prispeva k spremenjenemu humanitarnemu pozivu Združenih narodov;

15.  poziva k neodvisni mednarodni preiskavi vseh domnevnih kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava;

16.  pozdravlja napredek, ki ga je dosegel odbor za pripravo ustave, in poziva k pripravi vključujoče in pregledne ustave, ki bo skladna z legitimnimi težnjami jemenskega ljudstva in bo odražala izide konference za nacionalni dialog, ter k razpisu referenduma o osnutku ustave in pravočasnih splošnih volitev, da bi preprečili novo poslabšanje humanitarnih in varnostnih razmer v Jemnu;

17.  ponovno poudarja, da je svoboda veroizpovedi in prepričanja temeljna pravica, in odločno obsoja vse oblike nasilja ali diskriminacije na podlagi vere v Jemnu; ponovno izraža podporo vsem pobudam, katerih cilj je spodbujanje dialoga in vzajemnega spoštovanja med verskimi in drugimi skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj se zavzemajo za strpnost in dajejo pobude proti sovraštvu, sektaštvu ter nasilni in skrajni radikalizaciji;

18.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj skupaj z državami članicami nujno pridobi podporo v okviru Združenih narodov za obsežen mednarodni načrt, da se Jemnu zagotovi oskrba z vodo, saj bi bila ta poteza odločilna za uspešen zaključek morebitnih mirovnih pogajanj, prebivalcem pa bi omogočila, da izboljšajo kmetijstvo, si zagotovijo preživetje in obnovijo državo;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav in vladi Jemna.


Varnostni izzivi na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter obeti za politično stabilnost
PDF 394kWORD 173k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o varnostnih izzivih v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter obetih za politično stabilnost (2014/2229(INI))
P8_TA(2015)0271A8-0193/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svojega stališča z dne 17. januarja 2013 o tem sporazumu(1),

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije z dne 12. decembra 2003 in izjave Sveta Unije z dne 11. decembra 2008 o krepitvi zmogljivosti,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011)0200),

–  ob upoštevanju partnerstva iz Deauvilla, ki ga je začela skupina G8 na vrhu voditeljev držav in vlad v Deauvillu dne 21. maja 2011,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 6. februarja 2015 o elementih regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države (JOIN(2015)0002),

–  ob upoštevanju izjave, ki je bila sprejeta 11. junija 2014 na tretjem zasedanju ministrov za zunanje zadeve Evropske unije in Lige arabskih držav, in memoranduma o soglasju med Evropsko službo za zunanje delovanje in Sekretariatom Lige arabskih držav, ki je bil podpisan 19. januarja 2015 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju sklepov mednarodne konference o miru in varnosti v Iraku, ki je potekala 15. septembra 2014 v Parizu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 17. novembra 2014 o bližnjevzhodnem mirovnem procesu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. decembra 2014 o regionalni strategiji Evropske unije za Sirijo in Irak,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o boju proti terorizmu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2011 o pristopu EU do Irana(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o trgovini za spremembe: trgovinska in naložbena strategija EU za južno Sredozemlje po arabski pomladi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o Saudovi Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Libiji(8),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o odnosih med EU in Ligo arabskih držav ter sodelovanju v boju proti terorizmu(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(11),

–  ob upoštevanju sklepov srečanja libijskih občinskih predstavnikov z dne 23. marca 2015 v Bruslju, ki ga je sklicala podporna misija Združenih narodov v Libiji in gostila Evropska unija,

–  ob upoštevanju srečanja ministrov za zunanje zadeve držav članic EU in držav južnega Sredozemlja dne 13. aprila 2015 v Barceloni, ki so jo organizirali Španija, latvijsko predsedstvo in EU, da bi razpravljali o prihodnosti evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2191 (2014), ki ZN in njihovim partnerjem dovoljujejo čezmejni in čezlinijski dostop za zagotavljanje človekoljubne pomoči v Siriji brez pristanka države,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0193/2015),

A.  ker so konflikti v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji ter naraščanje napetosti v celotni regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike pomembni viri destabilizacije te regije; ker obstaja stik med sahelskimi in bližnjevzhodnimi frontami v boju proti terorizmu in ker so te fronte blizu občutljivega območja Afriškega roga; ker takšne razmere puščajo katastrofalne posledice na varnosti celotne regije, saj trajno zavrejo politični in gospodarski razvoj ter poškodujejo kritično infrastrukturo in demografsko kohezijo v regiji; ker takšen razvoj dogodkov predstavlja resno tveganje za evropsko varnost, evropske državljane in interese; ker so številne žrtve med civilnim prebivalstvom, številna pa so tudi teroristična dejanja nad civilisti; ker prihaja do hudih kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava, zlasti kar zadeva etnične in verske manjšine; ker ti konflikti povzročajo hudo humanitarno krizo in razseljevanje velikih delov prebivalstva ter beguncem in skupnostim, ki jih sprejemajo, povzročajo ogromne težave; ker je vedno znova težko oblikovati skladno strategijo za reševanje sporov in vzpostaviti legitimno in zanesljivo podlago za vključujoč dialog z različnimi vpletenimi stranmi;

B.  ker je treba revidirati dejavnosti EU v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, in sicer zaradi posledic, ki so jih v tamkajšnjih državah postile arabske vstaje, zaradi posledičnega nastanka novih in kompleksnih razmer ter zaradi nujnosti boja proti Islamski državi in drugim terorističnim organizacijam; ker je treba okrepiti pritisk na avtoritarne režime, da bi začeli uvajati vključujoče politike; ker stabilizacija regije ni samo varnostno vprašanje, temveč ima tudi gospodarski, politični in družbeni vidik, zaradi katerega morajo Unija in države članice srednje- in dolgoročno razviti strateške, globalne in večplastne politike in celovito sodelovanje z akterji v regiji;

C.  ker je teroristična organizacija ISIS/Daiš začela sistematično kampanjo etničnega čiščenja v severnem Iraku in Siriji ter izvaja vojne zločine nad pripadniki etničnih in verskih manjšin, vključno z množičnimi poboji in ugrabitvami; ker so Združeni narodi že poročali o načrtnih pobojih, prisilnih spreobrnitvah, ugrabitvah, trgovini z ženskami, zasužnjevanju žensk in otrok, novačenju otrok za samomorilske bombne napade, spolnih in fizičnih zlorabah ter mučenju; ker je ISIS/Daiš napadla krščanske, jazidske, turkmenske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti ter mnoge Arabce in sunitske muslimane;

D.  ker sta Bližnji vzhod in severna Afrika geopolitično nemirni območji, na katerih bo verjetno prišlo do globokih in nepredvidljivih sprememb regionalnih ravnotežij; ker se zaostrujejo krize in konflikti, ki imajo politično, etnično in versko razsežnost, ker se paravojaške skupine krepijo in ker so se v regiji oslabile ali propadle nekatere države oziroma režimi; ker zaradi tega prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; ker imajo države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter mednarodna skupnost skupne varnostne interese za boj proti terorizmu in podpiranje vključujočih resnično demokratičnih reform v regiji;

E.  ker konflikta v Iraku in Siriji – tako kot konflikta v Jemnu in Libiji – zaostrujejo regionalne in mednarodne napetosti; ker se verski in etnični vidiki uporabljajo kot orodje v prid političnim interesom in interesom oblasti; ker se zaradi tega pojavlja tveganje spopada med suniti in šiiti, ki bo segal onkraj neposrednih ozemeljskih meja;

F.  ker je Tunizija najbolj izjemen primer demokratizacije po arabskih vstajah, a jo je prizadel teroristični napad 18. marca 2015, za katerega je odgovornost prevzel ISIS/Daiš, kar ponovno izpostavlja potrebo po odločni in neprekinjeni podpori državam v regiji, zlasti Tuniziji;

G.  ker bi moralo biti v skladu s smernicami EU o nasilju nad ženskami in dekleti iz leta 2008 spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov osnovni element političnega dialoga in dialoga o človekovih pravicah med EU in državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike; ker je udejstvovanje žensk in krepitev njihove vloge v javnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ključno za dolgoročno spodbujanje stabilnosti, miru in gospodarske blaginje; ker je krepitev vloge žensk in deklet prek izobrazbe osrednjega pomena za spodbujanje njihove vloge na vseh teh področjih; ker organizacije civilne družbe za pravice žensk in enakost spolov lahko odigrajo pomembno vlogo pri krepitvi vloge žensk v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

H.  ker je vpliv držav članic v tej regiji zelo neenak; ker je treba povečati vpliv Evropske unije; ker ima dolgoročna politična in gospodarska stabilnost regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike resen strateški pomen za Unijo; ker mora Unija zato odigrati pomembno vlogo pri spodbujanju reševanja sporov in demokratičnega upravljanja v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

I.  ker je bila pomoč EU državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike v preteklosti preveč razdrobljena in prepočasna, da bi jo bilo mogoče prilagoditi političnim in gospodarskim potrebam teh držav, s čimer je bila okrnjena sposobnost EU, da bi odigrala pomembno vlogo v tej regiji;

J.  ker se je pomoč EU državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike, zlasti v okviru evropske sosedske politike, v preteklosti prepogosto opirala na isti nediferenciran strateški pristop ter ni v zadostni meri razlikovala med specifičnimi razmerami v teh državah in ni opredelila civilnodružbenih partnerjev, ki so potrebovali podporo in pomoč za gradnjo zmogljivosti; ker je treba dejavno podpirati poskuse demokratizacije, ki so sledili vstajam „arabske pomladi“, in sicer na podlagi organiziranega, dolgoročnega pristopa;

K.  ker pretresi v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike vplivajo na sposobnost EU, da spodbuja svoje politične in demokratične vrednote; ker tovrstni pretresi vplivajo na razvoj gospodarskih odnosov EU s temi državami in utegnejo ogroziti zanesljivost njene oskrbe z energijo;

L.  ker je bila EU prisiljena sprejeti izredne ukrepe, da bi se odzvala na zaporedje kriz v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki jih, kljub nekaterim znamenjem, ni predvidela, ter ni bila sposobna analizirati ključnih elementov ali se spoprijeti s kompleksnostjo razmer, s pričakovanji in obeti, ki so bili posledica arabskih vstaj leta 2011; ker se EU predvsem ni odzvala na potrebo po zelo dolgoročni strategiji za podporo in pomoč resnični demokratični tranziciji, gospodarskemu razvoju in politični stabilnosti; ker je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na podlagi navodil Evropskega sveta decembra 2013 sprožila obsežen proces strateškega razmisleka; ker sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sprožili širok proces posvetovanj za revizijo evropske sosedske politike; ker je Evropska služba za zunanje delovanje organizirana tako, da omogoča politično in strateško analizo po posameznih državah, kar bi moral biti ključni dejavnik pri načrtovanju pomoči državam v regiji, tudi v okviru evropske sosedske politike;

M.  ker mora biti EU, če želi pozitivno vplivati na države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, sposobna narediti več kot zgolj ponujati možnost gospodarskega sodelovanja – ponuditi mora zlasti obsežno politično in strateško partnerstvo;

N.  ker je bilo 92 ljudi ubitih, več sto pa ranjenih v napadih med 26. in 30. junijem 2015 v Tuniziji, Kuvajtu in Jemnu, za katere je odgovornost prevzel Daiš/ISIS; ker ti napadi ponovno izpostavljajo potrebo po učinkovitem odzivanju na varnostne izzive in pomanjkanje politične stabilnosti v regiji;

Spoprijemanje z grožnjami in varnostne razmere

1.  poziva EU in njene države članice, naj se s celovitim in ambicioznim pristopom spoprimejo s temeljnimi vzroki za hitro slabšanje razmer v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike; podpira mednarodno kampanjo proti ISIS/Daišu in pozdravlja zavezo koalicijskih partnerjev, da bodo sodelovali v okviru skupne strategije; še posebej pozdravlja ukrepe držav članic EU, ki sodelujejo v mednarodni koaliciji proti ISIS/Daišu, bodisi v obliki vojaških napadov ali njihovo logistično, finančno in humanitarno sodelovanje; vseeno poziva k večji mobilizaciji na vseh področjih in poudarja potrebo po bolje artikuliranih ukrepih; ugotavlja, da bi bilo mogoče te ukrepe koristno usklajevati pod okriljem Evropske unije, če bi bili potrebni kot del operacije skupne varnostne in obrambne politike, in zato poziva EU, naj razvije zadostne operativne zmogljivosti, da bi vzpostavila resnično skupno evropsko obrambo; kljub temu poudarja, da se je treba za izziv, ki ga predstavlja boj proti ISIS/Daišu, Fronti al Nusra in drugim terorističnim skupinam, poiskati prilagojen odziv, ki bo temeljil na političnih in medregijskih razlikah; poziva EU, naj prevzame vlogo glavnega spodbujevalca regionalnega dialoga, ki bo vključeval vse regionalne deležnike, zlasti Ligo arabskih držav, Saudovo Arabijo, Egipt, Turčijo in Iran; opozarja na pomen odgovarjanja na legitimne zahteve lokalnega prebivalstva, zlasti tiste, ki so bile izražene med arabskimi vstajami leta 2011, da se zagotovi dolgoročna stabilnost regije; je seznanjen z nedavno napovedjo Lige arabskih držav, da bo oblikovala stalno enoto za hitro odzivanje s posebnim poudarkom na boju proti ISIS/Daiš in drugim terorističnim skupinam, ki se pojavljajo;

2.  poudarja pomen stalne politične prisotnosti EU na najvišji ravni, da se zagotovi dolgoročni strateški politični dialog in pristna skupna razprava z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike o tem, kaj potrebujejo, da bi dosegle regionalno stabilnost; poudarja, da bo Evropska unija na mednarodnem prizorišču učinkovit akter le, če bo sposobna nastopati enotno; zato poziva EU, naj hitro sprejme dejansko skupno zunanjo politiko, za katero bo značilno tesno usklajevanje med notranjimi in zunanjimi ukrepi; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje z ministri za zunanje zadeve ali političnimi osebnostmi EU, ki so prepoznavne med regionalnimi akterji, da bi v okviru svojih pristojnosti in v imenu Unije zagotavljala stalen dialog na visoki ravni z državami v regiji; opozarja, da je treba opredeliti ključne države partnerice in se nanje opreti, da bi se dolgoročno zagotovila politična in varnostna stabilnost;

3.  poudarja pomen in nujnost učinkovitega izvajanja naslednjih pobud v letu 2015: podpiranje projektov in dejavnosti za gradnjo zmogljivosti v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, spodbujanje mednarodnega sodelovanja, obravnava temeljnih dejavnikov in sedanjih kriz ter krepitev partnerstev s ključnimi državami, vključno s krepitvijo političnega dialoga z Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja, Afriško unijo in drugimi pomembnimi strukturami za regionalno usklajevanje, kot je G5 Sahel;

4.  vztraja, da sta stabilnost in varnost regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike bistveni za varnost EU; opozarja, da so ISIS/Daiš in druge teroristične organizacije že več let zakoreninjene v Iraku in Siriji ter da si prizadevajo doseči regionalni vpliv; ugotavlja, da so zmage te skupine posledica institucionalne, demokratične in varnostne krize v teh državah ter prepustnosti njune skupne meje; poudarja, da ISIS/Daiš in Fronta al Nusra svojo sposobnost novačenja in širjenja opirata na gospodarsko, politično, socialno in kulturno krizo v regiji; poziva Evropsko unijo, naj skupaj z arabskim svetom preuči temeljne vzroke za radikalizacijo in sprejme celosten pristop, ki bo temeljil na varnosti, zmogljivosti za demokratično upravljanje ter političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju, pri čemer naj vključevanje služi kot vodilno načelo; meni, da je treba poiskati praktične in trajne rešitve za te probleme, sicer bo vsak ukrep za izničenje grožnje, ki jo predstavljajo ISIS/Daiš in druge teroristične skupine, naletel na rastoče in nenehne težave;

5.  je seznanjen z dodelitvijo milijarde EUR v okviru strategije EU, imenovane „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji ISIS/Daiša“, pri čemer je 400 milijonov EUR namenjenih humanitarni pomoči; pozdravlja poskuse, da bi humanitarno pomoč EU prilagodili posebnim potrebam glede na spol in starost prejemnikov; poziva, naj se posebna pozornost nameni Jordaniji in Libanonu, ki sprejemata največji delež beguncev glede na velikost njunega prebivalstva; poudarja, kako pomembno je, da ti državi beguncem omogočata varen prehod na svoje ozemlje in spoštujeta načelo nevračanja; opozarja tudi na posledice begunske krize za regionalno vlado Kurdistana v Iraku; izraža zaskrbljenost, da utegnejo begunska taborišča postati leglo radikalizacije, saj v njih vladata skrajna revščina in pomanjkanje; meni, da dolgoročno predstavljajo dejavnik destabilizacije v državah gostiteljicah, in zato prosi, naj se poiščejo dolgoročne rešitve, ki bodo pomagale tako beguncem kot državam, ki jih gostijo; poziva EU, naj sodeluje z drugimi partnerji – UNHCR in UNICEF – pri reševanju stalnih težav v begunskih taboriščih in taboriščih za notranje razseljene osebe v Iraku, Jordaniji, Libanonu in Turčiji, zlasti kar zadeva odsotnost šolanja mladih in otrok; pozdravlja dodelitev finančnih sredstev skupnostim, ki sprejemajo begunce, v okviru nove strategije in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; poziva države članice EU, naj okrepijo svoje zaveze glede begunske krize z vidika finančnih virov in ponovne naselitve najbolj ranljivih beguncev;

6.  je seznanjen s stalnim naraščanjem števila prošenj za azil iz Sirije in Iraka ter poziva države članice EU, naj okrepijo svoja prizadevanja, ko gre za sprejem prosilcev za azil in hitro reševanje zaostankov pri nerešenih primerih;

7.  pozdravlja sodelovanje nekaterih držav regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike v mednarodni koaliciji proti ISIS/Daišu; poziva vlade teh držav in mednarodno skupnost, naj še bolj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje financiranja mednarodnega terorizma in vojn v Siriji in Libiji; ponavlja poziv vsem državam v regiji, naj posameznikom ter zasebnim in javnim subjektom preprečijo financiranje ali omogočanje financiranja terorističnih organizacij ali sirskih posameznikov ali podjetij, povezanih z vlado Sirije, za katero trenutno veljajo sankcije EU, te pa morajo biti dovolj stroge; poziva jih, naj sodelujejo v shemah regionalnega sodelovanja za spremljanje gibanja kapitala ter vzpostavijo sodelovanje med institucijami Sveta za sodelovanje v Zalivu, Lige arabskih držav, Organizacije islamskega sodelovanja in EU; poudarja, da je treba nujno uvesti učinkovit sistem sankcij, usklajen z Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja in Svetom za sodelovanje v Zalivu, da se zaustavi financiranje ISIS/Daiš s strani mednarodnih akterjev in terorističnim organizacijam prepreči prodajanje nezakonito pridelane nafte; v zvezi s tem poudarja tudi, da je nujno potrebno večje sodelovanje med carinskimi organi na mejah med Turčijo, Irakom in Sirijo, da se ISIS/Daišu prepreči prodaja nezakonito pridelane nafte;

8.  poudarja pomembnost dolgoročnega strateškega dialoga z Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja in Svetom za sodelovanje v Zalivu; v zvezi s tem pozdravlja izjavo iz Aten z dne 11. junija 2014 in memorandum o soglasju iz januarja 2015 ter poziva k njunemu polnemu izvajanju; poudarja pomen organiziranja pogostih vrhunskih srečanj med EU ter Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja in Svetom za sodelovanje v Zalivu; izpostavlja osrednjo vlogo Lige arabskih držav pri reševanju kriz; je prepričan, da te krize potrjujejo, da bi morale države članice preoblikovati Ligo arabskih držav v polnopravno izvršno telo, ki bo lahko sprejemalo zavezujoče odločitve; je seznanjen s strateškim sodelovanjem med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu; poudarja, da bi imel lahko Svet za sodelovanje v Zalivu pozitiven politični vpliv na upravljanje kriz in konfliktov v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

9.  prav tako poudarja pomen regionalnega dialoga s Turčijo in Iranom; pozdravlja dogovor o jedrskem programu Irana, ki so ga nedavno dosegli skupina EU3+3 in Iran, ter upa, da bo do izteka dogovorjenega roka ta postal dokončen celovit sporazum; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj v primeru dokončnega dogovora o jedrskem vprašanju opravijo poglobljeno posvetovanje z Iranom in obenem zagotovijo njegovo zavezanost neširjenju jedrskega orožja, dokler tega ne potrdijo ustrezni mednarodni organi, tudi Mednarodna agencije za atomsko energijo; zato poziva EU, naj dejavno spodbuja ukrepe za krepitev zaupanja med Iranom in Saudovo Arabijo; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s Turčijo na področju preprečevanja terorizma; vztraja pri pomembni vlogi, ki jo lahko odigra Turčija kot članica Nata v boju proti ISIS/Daišu in pri stabilizaciji Iraka in Sirije; poziva Turčijo, naj odpravi nekatere dvoumnosti in prevzame celovito vlogo sile stabilnosti v regiji z učinkovitim nadziranjem svoje meje s Sirijo in z dejavnejšim sodelovanjem v boju proti ISIS/Daišu skupaj z EU;

10.  poziva države v regiji, naj ne izvažajo terorizma in orožja v sosednje države, saj utegne to še bolj destabilizirati tamkajšnje razmere;

11.  opozarja, da je treba vzpostaviti pogoje za ponovni začetek mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinsko oblastjo za dokončno rešitev konflikta, ki bo obema državama omogočila sobivanje v miru in varnosti na podlagi meja iz leta 1967 iz z Jeruzalemom kot prestolnico obeh držav v skladu z mednarodnim pravom; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja humanitarnih razmer v Gazi; je zelo zaskrbljen zaradi izraelske politike gradnje naselij na Zahodnem bregu; je zelo zaskrbljen zaradi zastoja v dialogu in rastoče napetosti med Izraelci in Palestinci; poziva obe strani, EU in mednarodno skupnost k resnim in verodostojnim prizadevanjem za njegovo nadaljevanje; pozdravlja in podpira odločenost visoke predstavnice Federice Mogherini za okrepitev sodelovanja EU v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in za njeno uveljavitev v vlogi posrednika; obe strani poziva, naj se vzdržita dejanj, ki bi poslabšala razmere, kot so spodbujanje k sovraštvu, provokacije, pretirana uporaba sile ali povračilni ukrepi; ponovno izraža svojo popolno podporo arabski mirovni pobudi iz leta 2002 in poziva članice Lige arabskih držav, naj začnejo z njenim izvajanjem; poudarja, da bi vsakršna razprava o obnovi mirovnega procesa ter o upravnem in političnem nadzoru Palestinske oblasti nad Gazo veliko pridobila, če bi bila vanjo vključena Liga arabskih držav; poudarja bistveno vlogo Egipta pri sklenitvi dokončnega premirja v sporu med Hamasom in Izraelom poleti 2014; poziva mednarodne donatorje, naj izpolnijo svoje zaveze s konference v Kairu oktobra 2014;

12.  izraža popolno podporo konkretnim ukrepom, ki naj bi jih izvajala EU v okviru čvrste skupne varnostne in obrambne politike z namenom spodbujanja stabilnost in varnost v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike; obžaluje, da so vse misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike v tej regiji (EUBAM Libija, EUPOL COPPS in EUBAM Rafa) premajhne in da niso na ravni tamkajšnjih varnostnih izzivov, ter poziva k ponovni strateški presoji njihovega izvajanja; poudarja, da bi lahko Evropska unija – v okviru svoje zaveze človekovim pravicam in pravni državi – odigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju posebne pomoči in usposabljanja za specifične spretnosti na področjih reforme kazenskopravnega sistema, reforme varnostnega sektorja ter razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja nekdanjih vojakov, nadzora na mejah ter preprečevanja nezakonite trgovine z orožjem, prepovedanimi drogami in ljudmi; poziva, naj se Libiji nameni posebna pozornost; poudarja pomen dialoga in sodelovanja z Ligo arabskih držav in Afriško unijo, da bi lahko partnerske države razvile spretnosti in pridobile potrebne vojaške in človeške vire za boj proti ekstremizmu;

13.  odločno nasprotuje uporabi brezpilotnih letal za izvensodno in zunajteritorialno ubijanje oseb, osumljenih terorizma, in zahteva prepoved uporabe brezpilotnih letal v ta namen;

14.  poziva oblasti v državah članicah EU in državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj spoštujejo prepoved mučenja, kot je določena zlasti v Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, katero je večina teh držav podpisala in ratificirala; poudarja, da priznanja, pridobljena z mučenjem, niso veljavna, in obsoja prakso njihovega pridobivanja;

15.  je posebej zaskrbljen, da so različne politične krize v regiji zmanjšale obveščevalne zmogljivosti držav članic; opozarja na izjemen pomen spodbujanja boljšega sodelovanja med državami članicami Evropske unije in državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike v boju proti terorizmu znotraj okvirov človekovih pravic in mednarodnega prava; poziva k sistematičnemu in učinkovitemu sodelovanju temi državami, pa tudi z Europolom in Interpolom, da se jim pomaga razviti potrebne strukture in vire na področjih preprečevanja terorizma, boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, in sicer z izvajanjem integriranih obrambnih sistemov, ki so predvsem zasnovani za varstvo človekovih pravic vsakega vpletenega posameznika, če so sprejeta ustrezna jamstva na področju človekovih pravic; izpostavlja dialog „5+5“, ki dopolnjuje dejavnost Unije za Sredozemlje in omogoča vzpostavljanje sodelovanja na področju varnosti; poudarja, da je treba preseči nenehne pomanjkljivosti v sodelovanju z državami izvora tujih borcev, z državami, ki jih ti prečkajo, in z državami, v katere so namenjeni; poziva države članice EU, naj združijo svoje vire, okrepijo obstoječe mehanizme (Frontex, Eurosur) in vzpostavijo evropski sistem evidence imen letalskih potnikov, da bi izboljšale nadzor na zunanjih mejah EU; poudarja, da bi bilo treba okrepiti dejavno sodelovanje med ministri za zunanje in notranje zadeve, zlasti glede pravosodnega in policijskega sodelovanja ter izmenjave informacij;

16.  poudarja, da je treba nujno najti politično rešitev konflikta v Siriji; vztraja, da je za trajno rešitev potreben vključujoč politični proces pod sirskim vodstvom, ki bo privedel do tranzicije, na podlagi ženevskega sporočila z dne 30. junija 2012 in v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, da se ohrani enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost te države; pozdravlja prizadevanja sirske nacionalne koalicije, da bi razširila svoje članstvo in sodelovala z drugimi opozicijskimi skupinami, tudi prek nedavne izmenjave z nacionalnim koordinacijskim odborom, ki je imela za cilj opredelili vizijo opozicije za politično tranzicijo; podpira prizadevanja posebnega odposlanca ZN Staffana de Misture za končanje oboroženega konflikta in ponoven začetek političnega dialoga; poudarja pomen varovanja in podpiranja sirske demokratične opozicije; ponovno opozarja, da mora režim Bašarja al Asada odgovarjati za zločine proti človeštvu, vojne zločine in grobe kršitve človekovih pravic, ki jih je storil med konfliktom;

17.  poziva, naj vsakršna pobuda za končanje bojev v Siriji upošteva zahteve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, pri čemer se slednje uporablja tako med vojno kot v miru, pa tudi zahteve mednarodnega kazenskega prava; poziva Evropsko unijo, naj poveča pritisk na režim Bašarja al Asada, da bi ta spoštoval resolucije Varnostnega sveta ZN 2139 (2014), 2165 (2014) in 2191 (2014), ter naj okrepi svoja prizadevanja za dostavljanje humanitarne pomoči, tudi na območjih pod nadzorom zmerne sirske opozicije, in pomaga pri krepitvi njenih zmogljivosti; pozdravlja zaveze s tretje konference v Kuvajtu in poziva EU in druge mednarodne donatorje, naj izpolnijo finančne zaveze, s katerimi so se odzvali na krizo v Siriji; podpira priporočilo Komisije, naj se spodbuja ponovna vzpostavitev uprave in javnih služb v opustošenih sirskih regijah, in poziva, naj se čim hitreje zagotovi pomoči za obnovo mesta Kobane;

18.  je zelo zaskrbljen, ker se po štirih letih humanitarne razmere v Siriji še vedno slabšajo; opaža, da se humanitarni dostop zmanjšuje, kar je posledica namernega oviranja pomoči, to pa je treba nemudoma odpraviti; zelo zaskrbljeno ugotavlja, da se je število ljudi na območjih, ki jih agencije za pomoč težko dosežejo ali jih ne morejo doseči, v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo;

19.  poudarja, da so bila zabeležena vojna posilstva žensk in deklet, zlasti v Siriji in Iraku ter na ozemljih pod nadzorom Daiša; poziva, naj se ženskim žrtvam posilstev v času oboroženih konfliktov ponudijo vse storitve spolnega in reproduktivnega zdravstva, tudi splav, v humanitarnih objektih, ki jih financira EU, v skladu z mednarodnim humanitarnim skladom, resolucijami Varnostnega sveta OZN in skupnim členom 3 ženevskih konvencij, ki zagotavlja vso potrebno zdravstveno nego, ki jo potrebujejo ranjeni on bolni, brez kakršnegakoli neugodnega razlikovanja;

20.  poudarja, da bi morala vlada Iraka spodbujati delitev politične odgovornosti, oblasti in prihodkov od nafte na vključujoč način ter da bi moralo to zajemati vse verske in etnične skupnosti v državi, še posebej sunitske manjšine; poziva, naj to postane bistveni pogoj za izvajanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom; poziva vlado Iraka, naj nemudoma zagotovi zaščito etničnih in verskih manjšin, prepreči nasilje šiitskih milic nad sunitskimi manjšinami, beguncem, ki so pobegnili pred terorjem ISIS/Daiša, pa zagotovi varna zatočišča in nujno pomoč; je seznanjen s sporazumom, ki sta ga sklenili vlada Iraka in regionalna vlada Kurdistana v Iraku, ter poziva k njegovemu celovitemu izvajanju, Irak pa poziva, naj v celoti spoštuje finančne pravice regionalne vlade Kurdistana, kot so določene v ustavi; poudarja pomen sodelovanja med Bagdadom in Erbilom za varnost in gospodarsko blaginjo Iraka in tamkajšnje regiji ter spodbuja njegovo nadaljnjo krepitev; poziva EU, naj prispeva h krepitvi političnih, upravnih in vojaških zmogljivosti vlade Iraka, zlasti za to, da se bo lahko spoprijela z izzivi, ki so posledica družbene in gospodarske krize ter nezadostnega varstva človekovih pravic;

21.  je prepričan, da je treba za zagotavljanje dolgotrajne varnosti v regijah, ki so se že iztrgale iz primeža ISIS ali drugih terorističnih skupin, poskrbeti za dodatno stabilizacijo teh območij; poudarja, da je to mogoče doseči z zagotavljanjem humanitarne pomoči, programi odstranjevanja min in delovanjem policije;

22.  ostro obsoja napad na muzej Bardo v Tunisu 18. marca 2015, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država; je zaskrbljen zaradi zmožnosti novačenja terorističnih mrež v državi, ki jo vodi vlada narodne enotnosti, ki vključuje zmerno islamsko stranko Ennahda; je zaskrbljen tudi zaradi prepustnih meja Tunizije z Alžirijo in Libijo, ki se izkoriščajo zlasti za trgovanje z mamili in orožjem, in pozdravlja najnovejše sodelovanje v zvezi s tem med Tunizijo ter EU in njenimi državami članicami; je še vedno zaskrbljen zaradi velikega pritoka libijskih beguncev v Tunizijo, kar predstavlja velik pritisk na stabilnost države, in pozdravlja dejstvo, da jih je Tunizija, kjer je zdaj več kot milijon libijskih beguncev, sprejela; poudarja pomen nadaljnjih prizadevanj in krepitve varnostnega sodelovanja za EU in Tunizijo, zlasti z vzpostavitvijo skupnih varnostnih programov; meni, da je nujno, da se tunizijskemu vprašanju nameni večja podpora, in sicer s specifičnimi zavezami, tudi na področju gospodarstva in naložb, da bi podprli krhek proces demokratične tranzicije ob sočasnem zavedanju, da je uspeh tunizijskega poskusa tako v interesu celotne regije kot tudi EU; odločno poziva Komisijo, naj poudari pomen demokratizacije in poskrbi za simbolično sporočilo po arabskih vstajah, tako da organizira vrh med EU ter regijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike v Tunisu;

23.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer v Libiji; je globoko zaskrbljen zaradi širjenja terorističnih skupin v državi, zlasti ISIS/Daeš, ki izkoriščajo politični vakuum in porast nasilja; poudarja pomen nujnih ukrepov za omejitev in izkoreninjenje vpliva terorističnih organizacij na libijskem ozemlju; je zaskrbljen zaradi zelo resnih razmer na jugu države, saj ponuja podlago za organizirani kriminal in oborožene skupine; poudarja, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitosti in narodno enotnost Libije, kar je mogoče doseči le s politiko, ki bo vključevala vse natančno opredeljene akterje; ponovno potrjuje, da podpira pogovore pod vodstvom OZN, ki jih vodi posebni predstavnik generalnega sekretarja Bernardino Léon, da bi s pogajanji dosegli rešitev, ki bo privedla do oblikovanja libijske vlade enotnosti; pozdravlja prizadevanja Alžirije in Maroka, da bi spodbudila dialog znotraj Libije; poudarja, da je EU že izrazila pripravljenost na uvedbo omejevalnih ukrepov proti tistim, ki ovirajo dialog, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2174 (2014); poudarja, da bi morala biti EU pripravljena podpreti institucije v Libiji, takoj ko bosta dosežena politična rešitev in premirje; poudarja, da bi morala EU prispevati k prizadevanjem za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključevanje nekdanjih vojakov ter reformo varnostnega sektorja v Libiji, takoj ko bo imenovana vlada enotnosti in na njeno prošnjo; vendar opozarja, da mora biti EU v primeru zastoja v političnih pogajanjih in stopnjevanja oboroženih spopadov pripravljena sodelovati v vsakršnem posegu za ohranitev miru z mandatom Varnostnega sveta OZN;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi slabšanja varnostnih razmer v Jemnu; poudarja, da se je politična kriza spremenila v varnostno in humanitarno krizo, ki povzroča nestabilnost na celotnem Arabskem polotoku in še dlje, v vseh državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike; podpira prizadevanja OZN za nadaljevanje pogajanj; poudarja, da lahko le široko politično soglasje, doseženo z mirnimi pogajanji glavnih političnih skupin v ozračju brez strahu, zagotovi trajnostno rešitev sedanje krize ter ohrani enotnost in ozemeljsko celovitost države; poziva EU in države članice, naj sprejmejo praktične ukrepe za pomoč civilistom in končanje krize;

25.  odločno obsoja napade na civilno infrastrukturo in prebivalstvo v Jemnu, ki so povzročili veliko število žrtev in močno poslabšali že tako izjemno slab humanitarni položaj; poziva EU, naj skupaj z mednarodnimi in regionalnimi akterji posreduje za takojšnje premirje in konec nasilja nad civilisti; poziva, naj se v povezavi z drugimi mednarodnimi donatorji zagotovijo dodatna sredstva za preprečevanje humanitarne krize in zagotavljanje nujne pomoči tistim, ki jo potrebujejo;

26.  odločno poziva Komisijo, naj skupaj z državami regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike strukturno obravnava vprašanje mladih, ki zapuščajo EU, da bi se borili na strani ISIS/Daiš in drugih terorističnih organizacij v Siriji in Iraku; poziva države članice, naj v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2170 (2014) sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi borci zapustili svoje ozemlje, ter pripravijo skupno strategijo za varnostne službe in agencije EU pri spremljanju in nadzorovanju džihadistov; poziva k sodelovanju v EU in na mednarodni ravni, da bi sprejeli ustrezne pravne ukrepe zoper posameznike, ki so osumljeni sodelovanja v terorističnih dejavnostih, in da bi sprejeli druge preventivne ukrepe, namenjene ugotavljanju in preprečevanju radikalizacije; poziva države članice, naj poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij med seboj in z organi EU;

27.  poudarja, da je pomembno, da egiptovska vlada v boju proti terorizmu spoštuje osnovne človekove pravice in politične svoboščine, preneha s sistematičnimi aretacijami miroljubnih protestnikov in aktivistov ter spoštuje pravico do pravičnega sojenja; opozarja, da bi pozdravil prepoved smrtne kazni, kar bi koristilo tistim članom političnih in družbenih organizacij, ki so bili nedavno obsojeni;

28.  pozdravlja predhodni sporazum o toku reke Nil, ki so ga 23. marca 2015 dosegli Egipt, Sudan in Etiopija; poudarja, da je skupen dogovor o uporabi voda reke Nil bistven za varnost vseh udeleženih držav; poudarja, da bi morala biti EU pripravljena omogočiti nadaljnji dialog med vsemi stranmi, če bi to pozitivno vplivalo na pogajanja;

Krepitev splošne strategije za demokracijo in človekove pravice

29.  je prepričan, da je pomanjkanje demokracije eden izmed temeljnih vzrokov za politično nestabilnost v regiji in da je spoštovanje človekovih pravic in osnovnih demokratičnih načel dolgoročno najboljša zaščita pred kronično nestabilnostjo držav v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike; poziva EU in njene države članice, naj regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike ne obravnavajo le z vidika kratkoročnih varnostnih groženj in naj zagotovijo dejavno in trajnostno podporo demokratičnim težnjam družb v tej regiji; poudarja, da je treba sprejeti uravnotežene ukrepe v okviru celovitega in ambicioznega pristopa za demokracijo, da bi varnostno politiko povezali s politiko na področju človekovih pravic, ki je ena od prednostnih nalog EU; poudarja pomen okrepitve dolgoročne stabilnosti v regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike z nadaljnjo podporo EU civilni družbi, zlasti prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in sklada za civilno družbo evropskega instrumenta sosedstva (ENI), pa tudi novih orodij za demokracijo, kot je Evropska ustanova za demokracijo (EED); poziva države članice, naj v duhu solidarnosti in zavezanosti zagotovijo zadostna sredstva za proračun ustanove, da bi lokalnim akterjem na področju demokratičnih sprememb v regiji priskrbeli kar najbolj prožno in učinkovito podporo; poziva ESZD, naj podvoji svoja prizadevanja za širjenje in pojasnjevanje evropskih vrednot, zlasti prek rednih stikov z oblastmi in hkrati s predstavniki civilne družbe;

30.  pozdravlja odločitev visoke predstavnice/podpredsednice in Komisije, da sprožita obsežno posvetovanje o pregledu evropske sosedske politike; poziva Komisijo, ESZD, Svet in države članice, naj razvijejo bolj učinkovito in inovativno politično in strateško razsežnost evropske sosedske politike; pozdravlja srečanje ministrov za zunanje zadeve držav članic EU in držav južnega Sredozemlja; opozarja, da so se ministri za zunanje zadeve na tem srečanju sestali prvič po sedmih letih; meni, da bi se morali ministri srečevati vsako leto; poziva ESZD in Komisijo, naj še naprej spodbujata demokratične reforme in podpirata demokratične akterje v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, zlasti v sosednjih državah EU; poudarja, da je treba ohraniti sedanje ravnotežje porazdelitve finančnih sredstev za dodelitev financiranja evropske sosedske politike; opominja, da bi morale države, ki dosegajo napredek pri izvajanju reform in upoštevanju evropske politike, prejeti odločno dodatno podporo, zlasti Tunizija, in poudarja, da je treba spodbujati pravice žensk;

31.  poziva EU in njene države članice, naj ustanovijo poseben program za podporo in rehabilitacijo žensk in deklet, ki so žrtve spolnega nasilja in suženjstva na konfliktnih območjih na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, zlasti v Siriji in Iraku; poziva vlade držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, OZN, EU in ustrezne nevladne organizacije, naj upoštevajo posebno ranljivost begunskih žensk in deklet, še posebej tistih, ki so ločene od svojih družin, naj jim zagotovijo ustrezno zaščito in naj okrepijo prizadevanja za pomoč žrtvam spolnega nasilja, ob tem pa uvedejo socialne politike, ki jim bodo omogočile ponovno vključitev v družbo; poziva vse strani v oboroženih konfliktih, naj spoštujejo določbe resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000), naj sprejmejo ukrepe za zaščito žensk in deklet, predvsem pred spolno zlorabo, tihotapljenjem ljudi in trgovino z belim blagom, ter naj se borijo proti nekaznovanosti storilcev; poziva vlade držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo, ki je zmogljiv instrument za celovito obravnavanje nasilja nad ženskami in dekleti, vključno z nasiljem v družini in pohabljanjem ženskih spolnih organov;

32.  poudarja priložnost, ki jo za spodbujanje reform zagotavljajo pogajanja o pridružitvenih sporazumih; poudarja, da bi morale biti povezane vse razsežnosti, da bi EU lahko celovito in skladno poglobila svoj odnos; poudarja, da je treba v te sporazume vključiti dejanske in oprijemljive spodbude za partnerje, da bo pot reform za civilno prebivalstvo bolj privlačna, učinkovita in prepoznavna;

33.  poudarja, da morajo EU in države Bližnjega vzhoda in severne Afrike tesneje sodelovati in si prizadevati za vzajemno sprejemljive cilje, ki bodo temeljili na skupnih interesih; poudarja, da bi usklajevanje pomoči EU za države Bližnjega vzhoda in severne Afrike z drugimi mednarodnimi donatorji prineslo koristi; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za izboljšanje tega usklajevanja, ter poudarja, da je treba nujno pomoč usklajevati z dolgoročno razvojno pomočjo;

34.  je trdno prepričan, da je razvoj lokalne demokracije in učinkovitega lokalnega upravljanja bistvenega pomena za stabilizacijo držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ter zato poziva k institucionalizaciji in razvoju zmogljivosti združenj lokalnih in regionalnih oblasti v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

35.  obsoja stalne kršitve pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v regiji in ponovno poudarja pomen, ki ga EU pripisuje temu vprašanju; znova poudarja, da je svoboda misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica; zato poudarja, da se je treba učinkovito boriti proti vsem oblikam diskriminacije verskih manjšin; poziva vlade držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj zagovarjajo verski pluralizem; poziva Evropsko unijo, naj okrepi svoja prizadevanja pri zagovarjanju dejavne zaščite verskih manjšin in zagotavljanju varnih zatočišč; pozdravlja sprejetje smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja v letu poročanja 2013 ter poziva institucije EU in države članice, naj namenijo posebno pozornost izvajanju teh smernic, tako v mednarodnih in regionalnih forumih kot v dvostranskih odnosih s tretjimi državami; spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in ESZD, naj ohranjata stalen dialog z nevladnimi organizacijami, verskimi skupinami in skupinami, ki jih druži določeno prepričanje, ter verskimi voditelji;

36.  je prepričan, da so kulturno sodelovanje in diplomacija ter akademsko sodelovanje in verski dialog bistvenega pomena za boj proti terorizmu in vsem oblikam radikalizma; poudarja, da tudi izobraževanje in razvoj kritičnega mišljenja predstavljata branik proti radikalizaciji za Evropo in regijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ter zato poziva EU in njene države članice, naj podprejo naložbe, potrebne v zvezi s tem; poudarja ključni pomen spodbujanja kulturnih in akademskih izmenjav, tudi med predstavniki islama iz držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter islamske skupnostmi v Evropi; odločno poziva partnerske države k sodelovanju v kulturnih programih EU; poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi s predlogom Evropskega parlamenta o uvedbi ambicioznega evro-sredozemskega programa Erasmus, ki bo ločen od programa Erasmus+; poziva Komisijo, naj takoj posveti posebno pozornost programom Erasmus+, oblikovanim za južno Sredozemlje; poziva, naj se v programe izmenjave vključijo tudi udeleženci iz držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki niso članice evropske sosedske politike;

37.  poudarja, da je treba oblikovati učinkovit evropski odziv, skupen vsem državam članicam, na džihadistično propagando in radikalizacijo doma, ki bo upošteval uporabo digitalnih orodij, interneta in družabnih omrežij ter bo vključeval evropske lokalne organe, pri tem pa je treba sodelovati s skupnostmi evropskih državljanov, ki imajo močne kulturne vezi z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike; meni, da bi morala ta protipropaganda temeljiti na spodbujanju skupnih vrednot, ki temeljijo na univerzalnosti človekovih pravic, in bi morala ovreči zamisel konflikta med veroizpovedmi ali civilizacijami; poziva k zaposlovanju osebja z znanjem jezikov regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike v ESZD, da bi povečali učinkovitost komuniciranja; poudarja, da je treba posredovati pozitivno sporočilo, skupaj s specifičnimi primeri, glede odnosov med Evropsko unijo in državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter sodelovanja med njimi; poudarja, da je treba povečati prepoznavnost Evropske unije in njenih držav članic v regiji;

38.  poudarja možnosti za kulturni in medverski dialog, ki jih ponuja evropska sosedska politika; poudarja povezavo med izmenjavo in sodelovanjem med EU in državami evropske sosedske politike na področjih kulture in izobraževanja na eni strani ter gradnje in krepitve odprte civilne družbe, demokracije, pravne države ter spodbujanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic na drugi strani;

39.  poudarja, da je treba razvijati neposreden dialog s civilnimi družbami držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi bolje razumeli njihova pričakovanja; izraža podporo posvetovanju z organizacijami civilne družbe in novimi generacijami ter njihovi krepitvi v okviru evropske sosedske politike; izpostavlja zlasti pomen vključevanja mladih iz teh držav v dialog, ki bo temeljil na iskrenih, neposrednih in enakopravnih odnosih; poudarja pomembnost misij za opazovanje volitev ter poziva Evropski parlament in ESZD, da jih napotita v vse države v regiji, in sicer na povabilo vlad teh držav, kadar so obeti za resnično demokratične volitve stvarni, ter zagotovita, da take misije na koncu ne bodo legitimirale prirejenega poenotenja; zahteva redno nadaljnje ukrepanje v zvezi s priporočili teh misij;

40.  poudarja, da je treba izpostaviti osrednjo vlogo Unije za Sredozemlje, ki mora kot edinstveni forum za dialog o partnerstvu med Evropsko unijo in vsemi državami sredozemske regije postati gonilna sila naložb v trajnostni družbeni in gospodarski razvoj te regije; poudarja, da bi ta unija morala biti sposobna sama zagotoviti potrebna sredstva za te projekte; podpira usmeritev ministrskih srečanj; poziva k razširjanju njenih programov in dejavnosti, tudi skupnih misij za opazovanje volitev in skupnih ocenjevalnih misij, na širšem območju ter k večjemu sodelovanju z Evropsko unijo; opominja, da je treba Evro-sredozemski parlamentarni skupščini dati nov zagon in spodbuditi njene politične ambicije, da bi lahko izzive, ki jih predstavljata varnost in stabilnost v Sredozemlju, obravnavali na način, ki bo resnično sprejemljiv za obe strani;

41.  je globoko zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki so vpletene v konflikte; meni, da so otroci ena najbolj ranljivih skupin, in zato ponovno poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za izvajanje prenovljene strategije za izvajanje smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih; spodbuja EU, naj še poglobi sodelovanje s posebno predstavnico OZN za otroke v oboroženih spopadih s podpiranjem s tem povezanih akcijskih načrtov ter mehanizmov za spremljanje in poročanje;

Krepitev sodelovanja za gospodarski razvoj

42.  ugotavlja, da na regijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike še posebej vplivata revščina in neenakost; je prepričan, da sta za dejansko politično stabilnost potrebna gospodarski in socialni razvoj v povezavi z več demokracije in pravičnosti; je zaskrbljen zaradi razmer, v katerih živijo mladi, in meni, da jim je bistveno ponuditi dostojne in upravičene možnosti za prihodnost; poudarja bistveni pomen boja proti korupciji v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ne le zato, da bi pritegnili evropske naložbe in omogočili trajnostni gospodarski razvoj, ampak tudi za reševanje varnostnih izzivov; poudarja ustaljen odnos med preglednostjo, pravno državo in bojem proti terorizmu, ki jih je treba obravnavati skupaj; poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje v boju proti korupciji v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki bi moral biti prednostna naloga v boju proti terorizmu;

43.  meni, da bi bilo treba dati strateškemu dialogu med EU ter državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike nov zagon za trajnostni gospodarski razvoj, ki bi omogočil odpravo neenakosti in zagotovil priložnosti za delo in izobraževanje, zlasti za mlade; poudarja, da je treba olajšati dostop držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike do skupnega trga EU, pri tem pa zagotoviti vso potrebno zaščito; poudarja, da je treba spodbujati evropske naložbe v države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, vključno s projekti na področju energije in infrastrukture, s strateškim ciljem omogočanja trajnostnega razvoja in demokratične odgovornosti;

44.  opozarja, da je leto 2015 evropsko leto razvoja, katerega cilj je navdihniti več Evropejcev, da bi se vključili v izkoreninjene revščine po svetu, in ki sovpada z načrti mednarodne skupnosti dogovoriti se o sklopu ciljev za trajnostni razvoj; poziva javne organe na vseh vladnih ravneh v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj doseganje teh ciljev določijo za prednostno nalogo;

45.  poudarja, da bi lahko okrepljen dialog o vprašanjih, povezanih z energijo, v Sredozemlju pomagal spodbuditi regionalno sodelovanje, podpirati regionalno stabilnost in zagotavljati okoljsko celovitost; zato predlaga, naj EU okrepi svoje sodelovanje v energetski diplomaciji v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kot predvideva energetska unija; poudarja, da je dobava energije državam južnega sosedstva EU pomembna v strateškem in gospodarskem smislu; pozdravlja vzpostavitev evro-sredozemske plinske platforme in poudarja, da je treba spodbujati evro-sredozemske povezave v sektorjih plina in električne energije;

46.  podpira financiranje akademskega in poklicnega usposabljanja v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi razvili velik nabor poklicnih veščin; ugotavlja, da bi bilo treba program krožne mobilnosti EU za namene poklicnega usposabljanja v čim večji meri razširiti na vse države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, in sicer s prožnimi in razvijajočimi se orodji, kot so partnerstva za mobilnost;

47.  poziva EU, naj potrdi svoje sodelovanje v vseh fazah gospodarskega razvoja držav v regiji s pomočjo vseh orodij, ki jih ima na voljo; opominja, da ta orodja segajo od humanitarne pomoči do celovitih in poglobljenih sporazumov o prosti trgovini ter ji omogočajo obravnavo procesa, ki sega vse od izhoda iz krize do vzpostavitve stabilnih institucij;

48.  obžaluje, da bo potrebno vsaj eno leto za sprostitev makrofinančne pomoči državam z negotovim finančnim položajem; poziva EU, naj zelo hitro mobilizira ali preusmeri finančna sredstva; poziva k uporabi nove postopkovne razsežnosti za pomoč EU, tako v zvezi s pomočjo prek finančnih instrumentov za zunanje delovanje EU kot pomočjo na makrofinančni ravni; v okviru makrofinančne pomoči poudarja, da mora EU ustrezno oceniti socialno-ekonomske vplive in vplive na človekove pravice, ko gre za ukrepe, ki se zahtevajo od držav upravičenk, da bi zagotovili, da taka pomoč ne predstavlja dejavnika nestabilnosti, denimo z ogrožanjem storitev socialnega varstva; poziva arabske donatorje, naj usklajujejo pomoč v okviru Lige arabskih držav in Sveta za sodelovanje v Zalivu ter, kolikor je mogoče, z EU;

49.  poziva Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), naj uskladita svoje naložbene strategije z Unijo za Sredozemlje, da bi ustvarili pozitivne sinergije;

50.  poziva EU, naj razvije partnerstva z državami v regiji, ki niso njene neposredne sosede; podpira sklenitev konvencije o vzpostavitvi območja proste trgovine med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, v kolikor je mogoče doseči vzajemno koristen dogovor, ki bi EU omogočil večjo prisotnost in nadaljnji vpliv v regiji, zlasti prek ponovnega začetka pogajanj o novem programu skupnih ukrepov; opozarja, da je takšen sporazum med Svetom za sodelovanje v Zalivu in združenjem EFTA začel veljati 1. julija 2014;

51.  spodbuja EU, naj razpravlja o začetku pogajanj o celovitih in poglobljenih sporazumih o prosti trgovini z določenimi državami v regiji v skladu z zavezami, ki jih je Evropska unija sprejela po partnerstvu iz Deauvilla; ponavlja, da je razvoj trgovinskih odnosov del zunanje politike EU in da prispeva k uresničevanju ciljev miru, blaginje in stabilnosti;

52.  poudarja, da bi regionalno združevanje držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike omogočilo krepitev političnih povezav ter spodbudilo trgovino in razvoj; poziva države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj poskrbijo za večjo raznolikost svojih gospodarstev in uvoza; ugotavlja, da velika večina trgovine držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike poteka z državami, ki niso iz te regije; obžaluje, da je odnos EU z Unijo arabskega Magreba prišel do mrtve točke; poziva EU, naj stori vse potrebno na diplomatski, politični in finančni ravni, da bi prispevala k regionalnemu povezovanju držav Magreba v okviru Unije arabskega Magreba ali geografsko širših sporazumov iz Agadirja;

53.  pozdravlja podporo Sveta za zunanje zadeve pobudi za usklajevanje naložb v južnem Sredozemlju (AMICI); poudarja pomen pobud, ki spodbujajo doslednost in učinkovitost v zunanjem delovanju Evropske unije;

54.  podpira nadaljnje sodelovanje v sektorju prometa, tudi s tesnejšim povezovanjem infrastrukturnih omrežij Evropske unije in držav partneric, da bi omogočili lažji pretok ljudi in blaga;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropskemu odboru regij, vladam in parlamentom vseh držav članic EU, generalnima sekretarjema Lige arabskih držav in Unije za Sredozemlje ter vladam in parlamentom njunih držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0023.
(2) UL C 247 E, 17.8.2012, str. 1.
(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 163.
(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26.
(5) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 21.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0207.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0010.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0077.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.


Pregled evropske sosedske politike
PDF 376kWORD 159k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (2015/2002(INI))
P8_TA(2015)0272A8-0194/2015

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3(5), 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z naslovom „Za novo evropsko sosedsko politiko“, objavljenega dne 4. marca 2015(1),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z naslovom „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“ (COM(2011)0200)(2), objavljenega 8. marca 2011, in njenega sporočila z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ (COM(2011)0303)(3), objavljenega 25. maja 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. marca 2003 z naslovom „Širša Evropa - sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami“ (COM(2003)0104(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2008 o evropski sosedski politiki(5) ter z dne 20. aprila 2015 o ponovnem pregledu evropske sosedske politike (ESP);

–   ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve na svojem zasedanju 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o evropski sosedski politiki, in sicer z dne 20. novembra 2003 o odnosih EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami(6), z dne 20. aprila 2004 o širši Evropi – nova sosedska politika(7), z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki(8), z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(9), z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija(10), z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – južna dimenzija(11), z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(12), z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012(13) ter z dne 12. marca 2014 o oceni odnosov EU z državami vzhodnega partnerstva in določanju prednostnih nalog(14),

–   ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu EU v Rigi z dne 22. maja 2015,

–   ob upoštevanju poročila posvetovalne skupine na visoki ravni za energetsko skupnost v prihodnosti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0194/2015),

A.  ker je bila evropska sosedska politika oblikovana zato, da bi poglobili odnose ter okrepili sodelovanje in partnerstva Evropske unije s sosednjimi državami in na ta način vzpostavili območje skupne stabilnosti, varnosti in blaginje, kakor je poudarjeno v členu 8 PEU; ker ostaja cilj nespremenjen;

B.  ker so razmere v sosedstvu zaradi čedalje več dolgoletnih in novih varnostnih izzivov trenutno negotove, manj stabilne ter precej manj varne, prav tako pa se sosedstvo sooča z večjo gospodarsko krizo kot v času uvedbe evropske sosedske politike;

C.  ker bi morala pregledana politika temeljiti na vzajemni odgovornosti in skupni predanosti vrednotam in načelom EU, vključno z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami ter učinkovitimi, odgovornimi in preglednimi javnimi institucijami, in ker so navedene vrednote in načela v interesu tako sosednjih družb kot tudi v našem interesu zaradi stabilnosti varnosti in blaginje; ker mora EU kljub kompleksnosti in izzivom v praksi še naprej neomajno podpirati procese tranzicije v vseh državah, ki podpirajo demokratizacijo, spoštovanje človekovih pravic in načela pravne države;

D.  ker večidel sosedstva še vedno zaznamujejo oboroženi ali zamrznjeni konflikti in krize; ker si morajo partnerske države prizadevati za mirno reševanje obstoječih konfliktov; ker konflikti, tudi zamrznjeni ali dolgotrajni, ovirajo gospodarsko, družbeno in politično preobrazbo, pa tudi regionalno sodelovanje, stabilnost in varnost; ker bi morala EU prevzeti dejavnejšo vlogo pri miroljubnem reševanju obstoječih konfliktov;

E.  ker ti konflikti spodkopavajo razvoj pristne in učinkovite večstranske razsežnosti evropske sosedske politike; ker sta mir in stabilnost temeljna elementa evropske sosedske politike; ker morajo partnerske države spoštovati ti načeli;

F.  ker EU ostro obsoja vse oblike kršitev človekovih pravic, tudi nasilje nad ženskami in dekleti, posilstva, suženjstvo, zločine iz časti, prisilne poroke, delo otrok in pohabljanje ženskih spolovil;

G.  ker je dogajanje v regiji od leta 2004, zlasti pa v zadnjih nekaj letih, pokazalo, da evropska sosedska politika ne omogoča ustreznega in hitrega odzivanja na hitro spreminjajoče se okoliščine in izzive;

H.  ker ostaja evropska sosedska politika strateška prednostna naloga v zunanji politiki EU; ker je treba pri pregledu evropske sosedske politike upoštevati cilj njene krepitve in duh ohranitve napredka v smeri celovite in učinkovite skupne zunanje in varnostne politike EU;

I.  ker sta Komisija in ESZD skupaj s Svetom in Evropskim parlamentom skušali preoblikovati evropsko sosedsko politiko, da bi odpravili pomanjkljivosti in jo prilagodili spremenjenim nacionalnim in mednarodnim okoliščinam, predvsem po arabski pomladi; ker je rezultat tega nov finančni instrument za evropsko sosedsko politiko za obdobje 2014–2020, tj. evropski instrument sosedstva; ker je treba pri pregledu evropske sosedske politike upoštevati trenutne izzive, ki jih povzročajo kriza v vzhodni Ukrajini, okupacija Krima in Daiš;

J.  ker imajo lahko negotovost, nestabilnost in neugodne socialno-ekonomske razmere v državah sosedstva negativen vpliv in obrnejo demokratične težnje iz preteklosti;

K.  ker je politično dogajanje v sosedstvu od uvedbe novega pristopa leta 2011 pokazalo, da mora EU še nadalje preučiti odnose s svojimi sosedami, pri čemer mora upoštevati različne zunanje in notranje dejanske okoliščine; ker se mora EU soočiti z novimi izzivi v svojem sosedstvu in prilagoditi svojo strategijo, pri čemer mora preučiti svoje interese in prednostne naloge ter oceniti svoja orodja politik, pobude in razpoložljive vire in njihovo privlačnost za partnerice EU;

L.  ker je bilo v reviziji evropske sosedske politike iz leta 2011 navedeno, da mora nov pristop temeljiti na vzajemni odgovornosti in na skupni zavezi univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije in pravne države;

M.  ker bi morala EU prevzeti dejavnejšo vlogo pri miroljubnem reševanju obstoječih konfliktov , zlasti zamrznjenih in dolgotrajnih, ki so trenutno nepremostljiva ovira za popoln razvoj evropske sosedske politike na vzhodu in jugu, prav tako pa ovirajo dobrososedske odnose in regionalno sodelovanje;

N.  ker evropska sosedska politika vključuje različna sosedstva, ki zajemajo države z različnimi interesi, ambicijami in zmožnostmi;

O.  ker je treba ubrati diferenciran pristop in sprejeti prilagojeno politiko, zlasti ker je sosedstvo EU vse bolj razdrobljeno, pri čemer se države razlikujejo v številnih vidikih, tudi kar zadeva njihove ambicije in pričakovanja v zvezi z EU, izzive, s katerimi se soočajo, in zunanje okolje; ker so dvostranski odnosi EU z državami evropske sosedske politike na različnih stopnjah razvoja; ker je učinkovita uporaba načela "več za več" temeljnega pomena pri oblikovanju in razlikovanju odnosov s partnerskimi državami in ker bi morala Evropska unija nagraditi države, ki dokazano okrepljeno sodelujejo z njo in dosegajo napredek pri uresničevanju evropskih vrednot, tako pri virih kot pri drugih spodbudah v okviru evropske sosedske politike; ker bi morale imeti sosednje države EU možnost, da o svoji prihodnosti odločajo brez zunanjih pritiskov;

P.  ker bi moral biti napredek pri reševanju sporov in nesoglasij med državami evropske sosedske politike merilo, ki se ocenjuje v letnem poročilu;

Q.  ker je spoštovanje ozemeljske celovitosti suverenih držav temeljno načelo, ki velja za odnose med državami v evropski soseski, in je zasedba ozemlja ene države s strani druge države nedopustna;

R.  ker viri v večletnem finančnem okviru, ki so EU na voljo za njene dejavnosti v vlogi „globalnega akterja“ do leta 2020, znašajo le 6 % celotnega proračuna in zajemajo vse povezane programe, vključno z razvojno pomočjo in sodelovanjem;

S.  ker je evropska sosedska politika pripomogla k temu, da EU v celotnem sosedstvu deluje enotno; ker bi morale države članice odigrati pomembno vlogo v evropskem sosedstvu z usklajenimi napori ter prispevanjem k verodostojnosti EU in njeni zmožnosti, da zastopa enotno stališče;

T.  ker bi moral biti postopek posvetovanj, ki ga izvajata Komisija in ESZD, celovit in vključujoč, da bi zagotovili posvetovanja z vsemi zadevnimi deležniki; ker bi morali poudariti, da je pomembno, da se organizacije, ki se zavzemajo za ženske pravice in enakost spolov, spodbudi k sodelovanju v tem postopku posvetovanj; ker bi si bilo treba bolj prizadevati za povečanje prepoznavnosti evropske sosedske politike in njeno poznavanje v javnosti partnerskih držav;

U.  ker imata vzhodno in južno sosedstvo drugačne težave, in ker mora biti evropska sosedska politika za uspešno reševanje teh težav prožna in prilagodljiva glede na konkretne potrebe in izzive posameznih regij;

1.  poudarja pomen, nujnost in ustreznost trenutka revizije evropske sosedske politike; poudarja, da bi morala revidirana evropska sosedska politika omogočati hiter, prilagodljiv in ustrezen odziv na stanje na terenu, hkrati pa začrtati ambiciozno strateško vizijo za razvoj odnosov s sosednjimi državami v dvostranskem in večstranskem okviru, v skladu z zavezo k spodbujanju temeljnih vrednot, na katere se opira;

2.  poudarja, da je evropska sosedska politika bistven del zunanje politike EU in mora ostati enotna; ocenjuje, da je evropska sosedska politika del zunanjega delovanja Unije, katerega potencial temelji na enkratni zmogljivosti, da mobilizira številne instrumente na področju diplomacije, varnosti, obrambe, gospodarstva, trgovine, razvoja in človekoljubne pomoči; meni, da je učinkovita evropska sosedska politika ključna za okrepitev zunanjepolitične verodostojnosti EU in njene umeščenosti v svetovnem merilu, prav tako pa mora EU z njo dokazati, da ima resnično vodilno vlogo v sosedstvu in pri odnosih z globalnimi partnerji;

3.  je prepričan o pomembnosti prvotno zastavljenega cilja evropske sosedske politike, ki je vzpostaviti prostor blaginje, stabilnosti, varnosti in dobrih sosedskih odnosov na podlagi skupnih vrednot in načel Unije, in sicer z zagotavljanjem pomoči in spodbud za korenite strukturne reforme v sosednjih državah, ki se izvajajo na njihovo lastno odgovornost in v dogovoru z njimi, omogočile pa bodo okrepljeno sodelovanje z EU; zato poudarja, da je treba upoštevati izkušnje iz preteklosti in se vrniti k osnovam, navedene cilje pa ponovno uvrstiti na vrh seznama;

4.  poudarja, da je evropska sosedska politika strateškega pomena, saj s to politiko nastajajo večplastni odnosi in velika medsebojna odvisnost med EU in njenimi partnerji v sosedstvu; poudarja, da je najpomembnejši izziv evropske sosedske politike državljanom partnerskih držav zagotoviti oprijemljive in občutne izboljšave; meni, da bi ta politika morala postati močnejša, bolj politična in učinkovitejša, tudi s krepitvijo njenih pozitivnih elementov, kot so večji poudarek na partnerstvu z družbo, diferenciacija in pristop več za več;

5.  poudarja, da mora spoštovanje temeljnih vrednot človekovih pravic, pravne države in demokracije, svobode, enakosti in človeškega dostojanstva, na katerih sloni EU, ostati v osrčju revidirane politike, kot je navedeno v členu 2 pristopnih sporazumov med EU in tretjimi državami; poudarja, da sta krepitev pravne države ter podpora demokraciji in človekovim pravicam v interesu partnerskih držav, zato poziva k strožjemu pogojevanju pri načelu spoštovanja temeljnih pravic; glede tega poudarja vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice in Evropske ustanove za demokracijo;

6.  poudarja, da mora biti prenovljena politika bolj strateško usmerjena, osredotočena, prilagodljiva in skladna, prepoznaven pa mora biti tudi politični zagon; poziva EU, naj oblikuje jasno politično vizijo o evropski sosedski politiki in posebno pozornost nameni lastnim političnim prednostnim nalogam v vzhodnem in južnem sosedstvu, pri tem pa upošteva različne izzive, s katerimi se soočajo države v regiji, pa tudi njihove različne težnje in politične ambicije; meni, da sta vzhodno in sredozemsko partnerstvo izjemno pomembna; poziva k imenovanju posebnih predstavnikov za vzhod in jug, ki bi skrbela za politično usklajevanje revidirane politike in sodelovala vseh ukrepih EU v sosedstvu;

7.  poudarja pomembno vlogo držav članic, njihovo strokovno znanje in dvostranske odnose z državami evropske sosedske politike pri oblikovanju skladne politike EU; poudarja, da je potrebno ustrezno usklajevanje med visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, komisarjem za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, delegacijami EU in posebnimi predstavniki EU, da bi preprečili podvajanje prizadevanj; ob tem opozarja, da imajo delegacije EU pomembno vlogo pri izvajanju evropske sosedske politike;

8.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj na podlagi modela Evropskega gospodarskega prostora s pripravljenimi evropskimi sosedami pripravi predloge za sodelovanje, ki bi zanje pomenili dodaten korak na poti do evropske perspektive, temeljili na boljšem vključevanju v območje EU, ko gre za svoboščine in popolno vključevanje v skupni trg, prav tako pa bi zajemali tesnejše sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike;

9.  poziva k opredelitvi kratko-, srednje- in dolgoročnih prednostnih nalog in strateških ciljev ob upoštevanju dejstva, da bi morali v okviru evropske sosedske politike vzpostaviti diferenciran pristop k spodbujanju sodelovanja na različnih področjih med in z državami evropske sosedske politike; poudarja, da bi morala EU pri opredeljevanju svojega pristopa upoštevati svoje interese in prednostne naloge in prednostne naloge posameznih zadevnih držav ter njihove stopnje razvitosti, pri čemer bi morala upoštevati interese in težnje družb, politične ambicije in geopolitično okolje;

10.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo ključni vidik novega pristopa ponotranjenje, preglednost, vzajemna odgovornost in vključevanje na lokalni ravni, tako da bo prednosti evropske sosedske čutiti na vseh ravneh skupnosti in družbe v vseh državah, ne pa da so omejene na nekatere skupine;

11.  poudarja, da je prepričan, da je za okrepitev lastnih razvojnih potencialov partnerskih držav treba preseči politični dialog, ki trenutno prevladuje v evropski sosedski politiki, in ga razširiti na socialni, ekonomski in kulturni dialog, pri tem pa upoštevati celotno politično, socialno, etnično in kulturno raznolikost partnerskih držav; poudarja pozitiven pomen in izkušnje v zvezi s teritorialnim sodelovanjem ob neposredni vključitvi lokalnih organov;

12.  obžaluje, da so viri EU za sodelovanje s partnericami v sosedstvu tako omejeni, zlasti v primerjavi z bistveno višjimi ravnmi virov, ki jih v države evropske sosedske politike vlagajo zainteresirane strani iz tretjih držav; ugotavlja, da to zmanjšuje sposobnost EU za spodbujanje in izvajanje politik, ki so v skladu z njenimi strateškimi interesi v sosedstvu; poudarja, da je treba racionalizirati podporo in povečati sredstva, s čimer bi spremljanja dejansko nagradili in podprli partnerske države, ki so resnično zavezane oprijemljivemu napredku pri uresničevanju reform, demokratizaciji in človekovih pravicah ter ta napredek tudi dosegajo;

13.  poudarja, da je treba okrepiti mehanizme odgovornosti in preglednosti v partnerskih državah, da bi poskrbeli za to, da bodo imele zmogljivosti za učinkovito in smiselno črpanje in porabo sredstev; zato poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovite mehanizme spremljanja in nadzora porabe pri podpori EU državam evropske sosedske politike, tudi z nadzorom prek civilne družbe;

14.  poziva EU, naj se bolje usklajuje z drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno s pobudo AMICI, saj se je zavezala, da bo postala bolj dosleden, spoštovan in učinkovit svetovni akter, ter poziva k skupnemu oblikovanju programov v sodelovanju z državami članicami; poudarja, da se je treba bolje usklajevati z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi, da bi na ta način oblikovali enoten, dosleden in učinkovit pristop k doseganju kratkoročnih in srednjeročnih ciljev EU na področju sodelovanja s sosednjimi državami, in poziva k začetku razprave o tej zadevi s Svetom;

15.  poudarja, da bi morala EU zagotoviti zadostna sredstva za izpolnitev ciljev okrepljenega delovanja v svojem sosedstvu; ocenjuje, da bi bilo treba pri vmesnem pregledu zunanjih instrumentov financiranja upoštevati pregled revidirane politike in da bi moral zato evropski instrument sosedstva odražati željo po tem, da bi postala evropska sosedska politika učinkovitejša in da bi zagotovili predvidljivost in trajnostnost delovanja EU z našimi partnerji, pa tudi ustrezno prožnost postopkov; zato poziva k večji povezanosti in doslednosti različnih instrumentov EU za zunanje financiranje;

16.  poudarja pospeševalno vlogo, ki jo ima Evropska ustanova za demokracijo v zvezi s tem, saj instrumente EU dopolnjuje z novim, bolj prožnim in odzivnim pristopom, ki zapolnjuje vrzeli in je finančno učinkovit; poziva Komisijo, naj Evropski ustanovi za demokracijo dodeli več sredstev;

17.  se zaveda, da naravnanost do Evrope in EU v sosednjih državah sicer dejansko vpliva na konflikt, vendar zavrača kakršno koli vpletenost v zatiranje in kršenje človekovih pravic v sosednjih državah zaradi zgrešenih kratkoročnih prizadevanj za stabilnost;

Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU

Preoblikovanje evropske sosedske politike

18.  poudarja, da je treba preoblikovati evropsko sosedsko politiko, da bi oblikovali tesna, strateška in trajna partnerstva z državami evropske sosedske politike, pri tem pa ohranili in se opirali na vrednote in načela EU ter spodbujali skupne interese; poziva k utemeljitvi tehničnih vidikov politike na jasni politični viziji;

19.  ugotavlja, da bi bilo treba v okviru evropske sosedske politike uporabljati lastno metodologijo in orodja, ki ustrezajo ravni ambicij ter potrebam in ciljem, ki jih želijo uresničiti države evropske sosedske politike in EU;

20.  poziva Komisijo, naj se na podlagi skupnih interesov osredotoči na sektorje, ki jih skupaj s svojimi partnerji opredeli kot sektorje, v katerih je mogoče doseči napredek in splošno dodano vrednost, pri čemer naj postopoma širi sodelovanje glede na napredek in ambicije, da bi zlasti prispevali h gospodarski rasti in človekovemu razvoju s poudarkom na novih generacijah; poudarja, da morajo gospodarske reforme potekati hkrati s političnimi reformami in da je dobro upravljanje mogoče doseči le z odprtim, odgovornim in preglednim postopkom sprejemanja odločitev, ki temelji na demokratičnih ustanovah;

21.  poudarja, da sta širitvena in sosedska politika ločeni politiki z različnimi cilji; kljub temu poudarja, da lahko evropske države v okviru evropske sosedske politike, tako kot vse evropske države, zaprosijo za članstvo, če izpolnjujejo merila in pogoje za upravičenost in sprejem v skladu s členom 49 PDEU; sicer priznava, da morajo biti reforme in tranzicija na prvem mestu, in ne želi zbujati nerealnih pričakovanj, a vseeno vztraja, da je treba ohraniti možnost članstva kot spodbudo za vse države, ki izpolnjujejo merila upravičenosti in dokazano izražajo evropske težnje in ambicije;

Podpora demokraciji, pravosodnim reformam, pravni državi, dobremu upravljanju in izgradnji institucionalnih zmogljivosti

22.  meni, da je podpora demokraciji, pravni državi, dobremu upravljanju, izgradnji države in človekovim pravicam v osrčju evropske sosedske politike; poudarja, da v okviru evropske sosedske politike ne bi smeli sprejeti nobene politike, ki prispeva k ogrožanju teh osrednjih vrednot; poudarja, da bi morale EU in države članice ponuditi spodbude in strokovno znanje za sprejetje in podporo demokratičnih reform ter rešitev političnih, gospodarskih in družbenih izzivov;

23.  poudarja, da se je treba nenehno posvečati krepitvi in utrjevanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, neodvisnosti pravosodnega sistema, boja proti korupciji, spoštovanja raznolikosti in pravic manjšin, tudi pravic verskih skupin in oseb LGBTI, pravic invalidov in pravic oseb, ki pripadajo etničnim manjšinam; poudarja, da bosta izgradnja zmogljivosti v nacionalnih institucijah, vključno z nacionalnimi skupščinami, ter podpora civilni družbi in demokraciji naklonjenim skupinam in političnim strankam prispevali k okrepljenemu političnemu dialogu in pluralizmu;

24.  poudarja, da so pravice žensk, enakost spolov in pravica do nediskriminacije temeljne pravice in bistvena načela zunanjepolitičnega delovanja EU; poudarja, kako pomembno je spodbujati pravice otrok in mladih ter enakost spolov, pa tudi ekonomsko in politično krepitev vloge žensk, da bi vzpostavili vključujoče, uspešne in stabilne družbe v sosedstvu EU;

25.  meni, da bi morala revidirana evropska sosedska politika okrepiti spodbujanje temeljnih svoboščin v državah evropske sosedske politike, tako da bi podpirala svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja ter svobodo tiska in medijev kot pravico, ki omogoča uresničevanje gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic;

26.  poudarja, da je pomembno razviti socialno razsežnost evropske sosedske politike, in sicer s povezovanjem s partnerji v boju proti revščini in izključenosti, spodbujanjem zaposlovanja in pravične rasti, omogočanjem zdravih delovnih odnosov ter podpiranjem izobraževanja in dostojnega dela, s čimer se bomo spopadli tudi z nekaterimi osnovnimi vzroki nezakonitega priseljevanja;

27.  priznava pomen kulturnega dialoga med EU in sosednjimi državami na področjih, kot so preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, razvoj ustvarjalne industrije, krepitev svobode izražanja, podpora družbenemu in gospodarskemu razvoju ter krepitev dialoga s civilno družbo ter medkulturnih in medverskih dialogov, s čimer bi se med drugim spoprijeli tudi s čedalje resnejšo težavo diskriminacije in pregona manjšin in verskih skupin; poziva h krepitvi okvira za odnose na področju kulture, ki bi omogočal razvoj programov mobilnosti, usposabljanje, razvijanje zmogljivosti in izmenjave v kulturi in izobraževanju;

28.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti in spodbujati pristop, ki temelji na „partnerstvu z družbami“; odločno poziva, naj se skupni interesi in cilji politike opredelijo po posvetovanju z vsemi deležniki iz zadevnih družb, ne le z oblastmi;

29.  poudarja, da je v procesu sprememb in demokratizacije pomembno razviti uspešno in aktivno civilno družbo, ki vključuje socialne partnerje in poslovno skupnost; poziva k dodatni podpori civilne družbe, lokalnih MSP in drugih nedržavnih akterjev, saj so ti gonilna sila v procesu reform, pa tudi k bolj zavzetemu dialogu in partnerstvu med različnimi akterji in sektorji civilne družbe v EU in sosednjih državah v okviru evropske sosedske politike; poudarja pomen evropskih podjetij in njihovo vlogo pri spodbujanju in razširjanju mednarodnih standardov poslovanja, vključno z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb;

Razlikovanje in pogojenost

30.  poziva k oblikovanju evropske sosedske politike kot bolj prilagojenega in prožnejšega okvira politik, ki ga bo mogoče prilagajati glede na obstoječo raznolikost med partnerskimi državami, poziva pa tudi k doslednemu izvajanju diferenciranega pristopa; poudarja, da bi bilo treba razlikovati med državami evropske sosedske politike;

31.  poudarja, da je treba uveljavljati načelo pogojenosti v zvezi s procesi reform, in meni, da mora EU najti ustrezno skladnost med stališči in pogojenostjo, ko gre za razdeljevanje sredstev; poudarja, da EU ne sme ogroziti svojih temeljnih vrednot in pravic ter da bi se morala izogibati dvojnim merilom; poudarja, da bi morali državam, ki napredujejo pri izvajanju reform na poti k dolgoročnemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju in ki si želijo tesnejšega političnega sodelovanja z EU, izkazati znatnejšo predanost in podporo EU ter jih oceniti na podlagi posameznih dosežkov v procesu reform; poudarja, da je pomembno v celoti izvajati načelo „več za več“;

32.  poudarja, da so pridružitveni sporazumi najnaprednejša, ne pa tudi končna stopnja v odnosih med EU in njenimi sosedami;

33.  meni, da bi morala EU povabiti partnerske države, ki niso v pridružitvenem procesu, k sektorskemu sodelovanju, pri čemer bi bilo mogoče sklepati nove ali krepiti obstoječe sektorske sporazume, kot je energetska skupnost, ki bi olajšali vključevanje teh držav v specifične sektorske vidike enotnega območja štirih temeljnih svoboščin EU;

34.  meni, da bi bilo treba v okviru evropske sosedske politike posebno pozornost nameniti sodelovanju na področju gospodarskega upravljanja in stabilnosti javnih financ v državah evropske sosedske politike;

Varnostna razsežnost

35.  ugotavlja, da je ohranjanje miru, varnosti in stabilnosti temeljni vidik sosedstva in da se varnostne razmere naglo slabšajo; poziva k močni varnostni komponenti evropske sosedske politike z ustreznimi orodji politike, ki jih doslej žal ni bilo; poudarja, da bi se morala EU osredotočiti na izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti obstoječih instrumentov za krizno upravljanje, da bi vzpostavila zmogljivosti za razširitev razpona posredovanja na tem področju; poudarja, da gredo varnost, stabilnost in razvoj z roko v roki in da je za obravnavo varnostnih vprašanj v regiji in osrednjih razlogov zanje potreben celovit pristop;

36.  ugotavlja, da bi bilo treba sahelsko-saharski pas obravnavati kot ključno vozlišče negotovosti za sever in jug Afrike ter da nestabilnost te regije, ki ogroža tudi stabilnost Evrope, povzroča hkratna prisotnost mrež trgovine z orožjem, drogami in ljudmi;

37.  poziva k večjemu usklajevanju evropske sosedske politike z dejavnostmi v okviru širše skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) skupaj s krepitvijo povezav med notranjo in zunanjo varnostjo, da bi obravnavali različne vidike varnosti držav evropske sosedske politike in EU; poudarja, da bi moral pregled evropske sosedske politike potekati usklajeno in povsem povezano s pregledom varnostne strategije EU;

38.  poudarja potrebo po horizontalni politični strategiji ter hkratnem zagotavljanju popolnega spoštovanja mednarodnega prava in zavez v skladu s Helsinško sklepno listino iz leta 1975, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih svoboščin, neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti držav in meja, enakih pravic in samoodločbe narodov ter na mirnem reševanju sporov; ugotavlja, da lahko Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) kot največja regionalna organizacija za zagotavljanje varnosti v zvezi s tem odigra pomembno vlogo, in meni, da bi morala s prevzemom vloge posrednika pridobiti nov zagon; spoštuje pravico partneric do samostojnega in suverenega odločanja o zunanji in varnostni politiki brez zunanjega pritiska in prisile;

39.  poziva, naj revidirana politika podpira partnerske države pri izgradnji ustreznih državnih struktur za obravnavo varnostnih vprašanj, kot so učinkoviti organi pregona, terorizem in organizirani kriminal, obveščevalne in varnostne službe, pa tudi kibernetska kriminaliteta, pri čemer je treba zagotoviti popolno spoštovanje človekovih pravic in ustrezen demokratični parlamentarni nadzor; poudarja, da bi morala biti EU dejavna na področjih, kot je reforma varnostnega sektorja, pa tudi v razmerah po konfliktih na področjih razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja; poziva EU, naj se posveti vzpostavljanju zmogljivosti za nadzor meja partnerskih držav; se zaveda potekajočih prizadevanj nekaterih držav na tem področju; poziva države sosedstva, naj prispevajo k misijam skupne varnostne in obrambne politike, kjer je to ustrezno; poziva EU, naj spodbuja skupne pobude sosednjih držav na področju varnosti, kar jim bo omogočilo, da bodo prevzele več odgovornosti in pozitivno prispevale k varnosti v svoji regiji;

40.  spominja države članice EU na njihove obveznosti v okviru Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP glede izvoza orožja, ki od njih med drugim zahteva, da zavrnejo izvozno dovoljenje za izvoz vojaške tehnologije ali opreme v katero koli državo sosedstva, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija in oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za notranjo represijo ali povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava, če bi v namembni državi izzvala ali podaljšala oborožene spopade ali poostrila že obstoječo napetost in spopade ali pa bi jo nameravani prejemnik agresivno uporabil zoper drugo državo ali bi z njo uveljavil ozemeljske zahteve;

41.  poudarja, da je treba dejavno spodbujati in podpirati mirno reševanje konfliktov in politike sprave po konfliktu v sosedstvu EU z uporabo različnih orodij in instrumentov na podlagi dodane vrednosti, ki jo lahko prinesejo; meni, da bi morali ti ukrepi vključevati sodelovanje posebnih predstavnikov EU, programe za vzpostavljanje zaupanja, obnovitev dialoga, posredovanje pri spodbujanju stikov med ljudmi in misije SVOP; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj razvijeta inovativne ukrepe in pristope, vključno s strategijami za komunikacijo z javnostjo in neformalnimi posvetovanji, da bi podprla dialog in spravo; ugotavlja, da imajo delegacije Unije ključno vlogo pri vzpostavljanju sistemov zgodnjega opozarjanja s tkanjem tesnih preventivnih mrež z različnimi organizacijami civilne družbe;

42.  ponovno izraža svojo podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti partnerskih držav; meni, da bi morala evropska sosedska politika v praksi prispevati k tem načelom in jih podpirati; poudarja, da zamrznjeni ali dolgotrajni spori ovirajo popoln razvoj evropske sosedske politike; v zvezi s tem izraža obžalovanje, da vse od začetka izvajanja evropske sosedske politike ni bilo napredka pri reševanju obstoječih sporov; opozarja na svoje stališče, da okupacija ozemlja partnerske države krši temeljne cilje in načela evropske sosedske politike; poudarja potrebo po čimprejšnji mirni rešitvi dolgotrajnih sporov na podlagi norm in načel mednarodnega prava; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ima dejavnejšo vlogo pri pojasnjevanju, da je poglabljanje dvostranskih odnosov povezano z mirnim reševanjem sporov in spoštovanjem mednarodnega prava; v zvezi s tem poudarja, da si je pomembno prizadevati za načelno politiko spodbujanja odgovornosti za vse kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter še posebej za izogibanje dvojnim standardom;

43.  poziva EU, naj pri regionalnih sporih uporabi duh in nauke iz zgodovinskih izkušenj evropskega povezovanja, saj je treba dvostranska vprašanja rešiti mirno, dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje pa sta temeljna elementa evropske sosedske politike; v zvezi s tem poziva k sodelovanju državljanov in vključevanju javnih akterjev v horizontalna partnerstva, njihovemu povezovanju z ustreznimi akterji iz Unije ter vključevanju družbe in mlajše generacije, ki je dejavnik sprememb;

Spodbujanje regionalnega povezovanja

44.  poudarja pomen regionalne razsežnosti evropske sosedske politike in potrebo po spodbujanju in podpiranju regionalnih sinergij in povezovanja prek programov regionalnega sodelovanja; poudarja, da je potrebno okrepljeno gospodarsko sodelovanje med državami evropske sosedske politike, da bi v evropskem sosedstvu dosegli stabilnost in blaginjo;

45.  v zvezi s tem poziva, naj se dvostranski odnosi EU z državami evropske sosedske politike dopolnijo z večstransko razsežnostjo, in sicer s povečanjem števila dejavnosti in pobud v tem okviru, pri čemer je treba poudariti zlasti krepitev čezmejnih projektov, širitev programov „od ljudi za ljudi“, razvoj spodbud za regionalno sodelovanje in nadaljnjo krepitev aktivnega dialoga s civilno družbo; meni, da bi morala bodoča evropska sosedska politika v skladu z osrednjimi načeli te politike ponujati vključujočo regionalno platformo za razprave o vprašanjih človekovih pravic;

46.  poziva k sistematičnim ocenam učinka, ki ga imajo na človekove pravice – vključno z vidiki spola – trgovinski sporazumi ter finančna podpora EU za programe in projekte v okviru evropske sosedske politike;

47.  poziva, naj revidirana politika prispeva h krepitvi obstoječih platform za sodelovanje, tj. Unije za Sredozemlje in vzhodnega partnerstva, da bi še dodatno podprli regionalno povezovanje, kadar partnerice opredelijo podobne prednostne naloge za konkretno področje politik, obravnavali posebna podregionalna vprašanja, kot so mobilnost, energija ali varnost, ter da bi dosegli zbližanje partneric z vidika ekonomskih standardov in zakonodaje; meni, da bi bilo treba poenotiti in bolj strateško razvijati večstranske strukture evropske sosedske politike;

48.  poudarja pomembno vlogo večstranskih skupščin, kot sta EuroNest in parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje, ki sta foruma za politični dialog in orodje za spodbujanje ponotranjenja sosedske politike, in jih odločno poziva, naj ustrezno in učinkovito okrepijo prizadevanja;

49.  poudarja dodano vrednost parlamentarne diplomacije in rednih dvostranskih medparlamentarnih srečanj, ki jih prireja Evropski parlament z ustreznimi sogovorniki iz sosedstva, kot orodij za izmenjavo izkušenj in vrednotenje odnosa posamezne države z EU; spodbuja nacionalne parlamente držav članic, naj svoja dvostranska medparlamentarna srečanja izvedejo v okviru evropske sosedske politike, da bi zagotovili skladen pristop;

50.  poudarja pomembno vlogo konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) in Evro-sredozemske skupščine regionalnih in lokalnih oblasti (ARLEM), ki lokalnim in regionalnim predstavnikom omogočata vzpostavitev dialoga z institucijami EU in razvoj gospodarskega in socialnega ter lokalnega in teritorialnega sodelovanja;

51.  poudarja, da razvoj regionalnih platform civilne družbe, kot sta vzhodno partnerstvo in forum civilne družbe južnega sosedstva, krepi sodelovanje več deležnikov, ki je gonilo načrta za demokratizacijo in gospodarsko reformo v sosedstvu;

Sosede sosed

52.  poudarja, da je treba stkati tesna partnerstva s sosednjimi državami; poudarja, da je treba zagotoviti vpetost evropske sosedske politike v širšo zunanjo politiko EU in upoštevati druge strateške akterje, ki vplivajo na sosedstvo – „sosede sosed“ –, ter mednarodne in regionalne organizacije, med drugim z obravnavanjem vprašanj skupnega pomena in vzajemnega interesa, vključno z regionalno in globalno varnostjo, s pomočjo obstoječih dvostranskih okvirov ali večstranskega dialoga, kadar to velja za primerno in ustrezno;

53.  poudarja, da bi morala EU realno obravnavati različne politične možnosti, s katerimi se soočajo njene partnerice, in to, kako se povezovati z njihovimi sosedami na različnih ravneh in kako obravnavati zunanjo politiko tretjih držav v sosedstvu EU, pri tem pa bi bilo treba zagotoviti, da se bodo EU in njene suverene partnerice same odločale, kako ravnati v svojih odnosih;

54.  ponavlja svoje prepričanje, da določbe poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini za Rusko federacijo ne predstavljajo nikakršnega trgovinskega izziva in da se pridružitveni sporazumi ne bi smeli obravnavati kot ovira za dobre odnose vzhodnih partneric z njihovimi sosedami;

55.  poziva EU, naj razvije učinkovite mehanizme podpore za partnerske države evropske sosedske politike, ki si prizadevajo za ambiciozen evropski načrt in so jih zato doleteli povračilni ukrepi, trgovinski pritiski ali odkrita vojaška agresija tretjih držav; ponavlja, da evropska sosedska politika sicer ni usmerjena proti nobenemu drugemu strateškemu akterju, in zavrača koncept geopolitične igre moči v sosedstvu z ničelnim izidom, vendar mora EU zagotoviti verodostojne zaveze in odločno politično podporo partnericam, ki se želijo z njo tesneje povezati;

56.  poziva EU, naj izkoristi strokovno znanje regionalnih organizacij, katerih članice so njene sosede, kot so Svet Evrope, OVSE, Afriška unija, ustrezne regionalne pisarne OZN in Liga arabskih držav, ter naj jih dejavno vključi in sodeluje z njimi pri reševanju regionalnih sporov; opozarja, da so te organizacije pomembni forumi za spodbujanje partneric k izvajanju reform, za obravnavo pomislekov na področju človekovih pravic in regionalnih vprašanj – pri katerih bi morale prevzeti večjo odgovornost – ter za spodbujanje demokratizacije;

Cilji in orodja politik

Raznolika ponudba: prednostni sektorji

57.  poziva EU, naj skupaj s partnericami razišče in opredeli prednostne naloge za okrepljeno sodelovanje in povezovanje na različnih področjih politik, kot so gospodarski in človeški razvoj, preprečevanje sporov in nesreč, infrastruktura in regionalni razvoj, okolje, politike na področju trgovske konkurence, mala in srednje velika podjetja, migracije, varnost ter energija in energetska učinkovitost, da bi oblikovali prostor blaginje, stabilnosti in dobrih sosedskih odnosov;

58.  meni, da bi morala nova evropska sosedska politika odražati cilj usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter tesno in vse močnejšo povezavo med nekaterimi notranjimi in zunanjimi izzivi;

59.  meni, da so okrepljeno sodelovanje na področju bodočega enotnega digitalnega trga, podpora reformam e-uprave in odprte vladne rešitve orodja za sodelovanje državljanov;

60.  poudarja pomen prostega gibanja ljudi ter podpira krepitev mobilnosti v sosedstvu, v varnem in dobro upravljanem okolju, s poenostavitvijo in liberalizacijo vizumskega režima, zlasti za študente, mlade, umetnike in raziskovalce; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še okrepi partnerstva za mobilnost v sosedstvu in oblikuje možnosti za sheme krožne mobilnosti, s katerimi bi odprli varne in zakonite poti za migrante; poziva EU, naj jasno razlikuje med prosilci za azil, ki jim grozi pregon, in nezakonitimi priseljenci zaradi gospodarskih razlogov; obsoja trgovino z ljudmi, katere žrtve so večinoma ženske, in poudarja pomen krepitve sodelovanja s partnerskimi državami v boju proti tovrstni trgovini;

61.  poziva Komisijo, naj bo pozorna na vidik enakosti spolov pri spodbujanju poklicnega in akademskega izobraževanja, pa tudi v okviru programov krožne migracije z državami sosedstva, da bi okrepili sodelovanje žensk v njihovih gospodarstvih;

62.  meni, da so visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi, pomanjkanje prostega dostopa do informacij, socialna izključenost in revščina ter nezadostna zaščita pravic manjšin, skupaj z nizko politično in družbeno-gospodarsko udeležbo žensk, slabim upravljanjem in visoko ravnjo korupcije glavni razlogi za nestabilnost, zato zahteva prizadevanja, ki presegajo razvita in celovita prostotrgovinska območja; ugotavlja, da zgolj perspektiva o sklenitvi trgovinskega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini ni več dovolj učinkovit vzvod za krepitev našega partnerstva s sosedstvom, zlasti državami južnega Sredozemlja; se zaveda pomanjkljivega regionalnega gospodarskega sodelovanja med sosednjimi državami EU in poziva k oblikovanju podregijskih pobud, da bi okrepili trgovino med njimi;

63.  opozarja na pomen vlaganja v projekte za mlade, ženske in bodoče voditelje, tako da se v celoti izkoriščajo priložnosti za štipendiranje v okviru programa Erasmus+ za spodbujanje izmenjav učencev in učiteljev med državami evropske sosedske politike in državami članicami, da bi oblikovali bodoče voditelje iz teh držav ter dodatno spodbujali akademske in izobraževalne projekte, ki so že izkazali svojo vrednost na tem področju, kot je denimo Evropska akademija;

64.  poziva Komisijo, naj razišče in državam evropske sosedske politike ponudi različne ravni udeležbe, sodelovanja in zavezanosti v okviru svojih politik, programov in agencij, kot so EUROPOL, Frontex in carinsko upravljanje, in sicer na področjih boja proti trgovini z ljudmi, gospodarskemu in čezmejnemu kriminalu, pa tudi na področju energetske skupnosti, ki lahko kot uspešen sporazum o vključevanju odigra večjo vlogo v evropski sosedski politiki; poudarja pomen energetske varnosti in tesnejšega sodelovanja na področju energetike v evropskem sosedstvu, da bi dosegli skupni cilj – neprekinjeno dobavo dostopne, trajnostne, učinkovite in čiste energije; poziva k postopnemu odpiranju energetske unije državam sosedske politike; spodbuja Komisijo, naj promovira Konvencijo iz Budimpešte za boj proti kibernetskemu kriminalu v državah evropske sosedske politike in te države pozove, naj pristopijo h konvenciji, če tega še niso storile;

65.  meni, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na možnost uporabe programov tehnične pomoči, kot sta TAIEX in Twinning, in da bi morali partnerice vključevati v programe EU, kot sta Erasmus in Obzorje 2020, saj slednji prispevajo k izmenjavi znanja in oblikovanju mrež na različnih ravneh in so podlaga za oblikovanje skupnega sosedskega prostora;

66.  meni, da je treba okrepiti parlamentarno razsežnost politike na podlagi večje učinkovitosti medparlamentarnih srečanj in skupnih parlamentarnih organov, vzpostavljenih v skladu s sporazumi z EU, in parlamentarnih skupščin; v zvezi s tem pozdravlja nov pristop k podpiranju parlamentarne demokracije, ki ga je sprejel Parlament; poudarja, da imajo parlamenti držav evropske sosedske politike pomembno vlogo pri zahtevanju odgovornosti vlad, ter spodbuja krepitev njihove nadzorne vloge; poziva, naj se Evropskemu parlamentu omogoči sodelovanje pri izvajanju nove evropske sosedske politike in posvetovanje v zvezi z njo, prav tako pa naj se ga redno obvešča o tem, kako napreduje izvajanje evropske sosedske politike v partnerskih državah; meni, da imajo evropske politične stranke in skupine v nacionalnih parlamentih držav članic in v Evropskem parlamentu pomembno vlogo in lahko prevzamejo ključno odgovornost, ko gre za spodbujanje politične kulture na podlagi popolnoma razvitih demokratičnih institucij, pravne države, večstrankarske demokracije in popolne vključenosti žensk v postopke odločanja;

67.  poudarja, da je lahko evropska sosedska politika uspešna le, če jo države članice ponotranjijo, tudi z razširitvijo vodilnih pobud; zato poziva Komisijo, naj okrepi usklajevanje politik in skupno načrtovanje programov finančne pomoči ter zagotovi mehanizme za spodbujanje izmenjave informacij med državami članicami in strukturami EU o državah evropske sosedske politike ter posvetovanj med državami članicami, strukturami EU in sosednjimi državami; meni, da bi morala biti finančna in tehnična pomoč EU pogojena z uspešnim doseganjem oprijemljivih primerjalnih meril v procesih reform, na podlagi tega pa bi se dodeljevala dodatna pomoč;

Ocenjevanje in prepoznavnost

68.  poudarja, da bi se morali akcijski načrti, oblikovani v tesnem sodelovanju z oblastmi partnerskih držav in ob posvetovanju z organizacijami civilne družbe, osredotočati na omejen nabor uresničljivih prednostnih nalog, ki naj se izvedejo, pri čemer bi bilo treba izvajanje ocenjevati redno ali ob spremembi okoliščin, pri tem pa upoštevati možnosti politike, o katerih bi se bilo mogoče dogovoriti skupaj; opozarja, da je pomembno razviti postopek posvetovanja z organizacijami civilne družbe v zvezi z opredelitvijo primerjalnih meril;

69.  poudarja, da bi se morali v poročilih o napredku osredotočati na izvajanje prednostnih nalog iz akcijskih načrtov in da bi morala ta poročila odražati raven zavezanosti partnerske države; znova poziva k obravnavi podatkov iz poročil v njihovem širšem kontekstu, pri čemer je treba upoštevati nacionalne okoliščine in vključiti trende iz preteklih let; meni, da bi bilo treba dejansko vključiti vse glavne deležniki iz držav evropske sosedske politike, vključno s civilno družbo, in se z njimi posvetovati pred pripravo teh poročil; poziva, naj bodo bistveni dokumenti, kot so poročila o napredku, vedno dostopni na spletnih straneh ustreznih delegacij EU in prevedeni v lokalni jezik; poziva EU, naj uvede več kvalitativnih metod za merjenje napredka partnerskih držav ter izvaja učinkovite ukrepe za pogojevanje, ki bodo povezani z napredkom partneric na področju človekovih pravic, pravne države in demokracije;

70.  meni, da bi bilo treba zagotoviti večjo prepoznavnost pomoči EU, da bi prebivalcem partnerskih držav in držav članic EU pojasnili koristi, ki jih prinaša podpora EU; poziva Komisijo, naj oblikuje poseben mehanizem za zagotavljanje evropske humanitarne pomoči državam sosedstva, ki bi se razlikoval od modela za tretje države po svetu ter bi poleg drugih ciljev zagotovil dobro prepoznavnost EU in njene politične agende; poudarja, da je pomembno in nujno vzpostaviti mehanizem, ki bo zagotavljal preglednost finančne pomoči, ki jo prispeva EU;

71.  poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za boj proti zavajajočim informacijam in propagandi, usmerjenim proti EU in njenim državam članicam, saj je cilj takih kampanj zmanjševanje njihove enotnosti in solidarnosti; poziva EU, naj okrepi svojo prepoznavnost, da bi jasno izkazala svojo podporo državam članicam in poudarila sodelovanje z njimi; poudarja, kako pomembno je spodbujati objektivne, neodvisne in nepristranske informacije ter svobodo medijev v državah evropske sosedske politike, pa tudi potrebo po prizadevanjih za strateško komuniciranje v sosedstvu, tudi o vrednotah in ciljih, in sicer z vzpostavitvijo celovite, učinkovite in sistematične komunikacijske strategije v okviru revidirane politike;

72.  poziva EU, naj poveča svojo prisotnost v partnerskih državah, tako da uporabi več interaktivnih avdiovizualnih sredstev in družbene medije v zadevnem lokalnem jeziku, da bi dosegla celotno družbo; poziva Komisijo, naj pripravi jasno komunikacijsko strategijo za družbe v državah evropske sosedske politike, da bi jim razložili koristi pridružitvenih sporazumov, vključno z razvitimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, kot orodij za posodobitev njihovih političnih sistemov in gospodarstev;

o
o   o

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav evropske sosedske politike, parlamentarnima skupščinama Euronest in Unije za Sredozemlje, Ligi arabskih držav, Afriški uniji, Svetu Evrope in OVSE

(1) JOIN(2015)0006.http://ec.europa.eu/enlargement/neighbourhood/consultation/consultation.pdf
(2) http://eeas.europa.eu/euromed/docs/com2011_200_en.pdf
(3) http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0303:FIN:en:PDF
(4) http://eeas.europa.eu/enp/pdf/pdf/com03_104_en.pdf
(5) Sklepi Sveta za zunanje odnose z dne 18. februarja 2008 - http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/gena/98818.pdf
(6) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506.
(7) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 127.
(8) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 312.
(9) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 443.
(10) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 105.
(11) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 114.
(12) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0229.


Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi
PDF 367kWORD 128k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (2014/2256(INI))
P8_TA(2015)0273A8-0209/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 4, 26, 34, 114, 118 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1994 (TRIPS),

–  ob upoštevanju konvencije Unesca z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju členov 11, 13, 14, 16, 17, 22 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(1),

–  ob upoštevanju Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, zlasti tristopenjskega preizkusa,

–  ob upoštevanju Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) z dne 20. decembra 1996 o avtorski pravici,

–  ob upoštevanju Pogodbe WIPO z dne 20. decembra 1996 o izvedbah in fonogramih,

–  ob upoštevanju Pogodbe WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb, ki je bila sprejeta v Pekingu  24. junija 2012 na diplomatski konferenci WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb,

–  ob upoštevanju študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 z naslovom „Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union",

–  ob upoštevanju Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine(9), ki spreminja Direktivo Sveta 92/100/EGS(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu(15),

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah, ki ga je Komisija izvedla med 5. decembrom 2013 in 5. marcem 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o peticiji 0924/2011, ki jo je vložil britanski državljan Dan Pescod v imenu Evropske zveze slepih/Kraljevega državnega inštituta za slepe o dostopu slepih do knjig in drugega tiskanega gradiva(16),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji: priložnosti in izzivi na poti do enotnega digitalnega trga (COM(2011)0427),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Avtorske pravice v gospodarstvu znanja (COM(2008)0466),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine – Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti, kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi (COM(2011)0287),

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 20. septembra 2011 glede ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, da bi se olajšala digitalizacija in evropskim knjižnicam in podobnim ustanovam omogočil dostop do knjig in strokovnih revij,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0209/2015),

A.  ker je pregled Direktive 2001/29/ES osrednjega pomena za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij, kulturne raznolikosti, gospodarske rasti, konkurenčnosti, enotnega spletnega trga in dostopa do znanja in informacij, hkrati pa avtorjem literarnih in kulturnih del omogoča zadostno priznavanje in varstvo njihovih pravic;

B.  ker člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, zlasti prek umetniškega in književnega ustvarjanja;

C.  ker je bil namen Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi zakonodajo o avtorskih in sorodnih pravicah prilagoditi tehnološkemu razvoju;

D.  ker Direktiva 2001/29/ES obravnava tudi številne obveznosti EU na podlagi mednarodnega prava, vključno z Bernsko konvencijo o varstvu književnih in umetniških del, Pogodbo WIPO o avtorskih pravicah in Pogodbo WIPO o izvedbah in fonogramih;

E.  ker Komisija in države članice mnogo vlagajo v digitalizacijo in spletno dostopnost do bogatih zbirk institucij evropske kulturne dediščine, da lahko državljani dostopajo od kjer koli in na kateri koli napravi;

F.  ker je evropska kulturna in ustvarjalna industrija gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest v EU ter občutno prispeva h gospodarstvu EU, saj zaposluje več kot sedem milijonov ljudi, po zadnjih ocenah pa ustvari več kot 4,2 % BDP Evropske unije, in ker je kulturna industrija v času gospodarske krize v letih od 2008 do 2012 nenehno ustvarjala nova delovna mesta;

G.  ker je študija Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 pokazala, da približno 39 % vse gospodarske dejavnosti v EU, vredne okrog 4,7 milijarde EUR, ustvarjajo panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine in poleg tega prispevajo 26 % neposrednih zaposlitev v EU (ali 56 milijonov delovnih mest) ter v obliki posrednega zaposlovanja še dodatnih 9 %;

H.  ker je digitalna revolucija prinesla nove tehnike in sredstva komunikacije in odprla pot novim oblikam izražanja, ki so vzbudile pomisleke o dolgoročno ustaljenem tristranskem odnosu med ustvarjalci, kulturnimi podjetniki in uporabniki in spodbudile nastanek na znanju temelječega gospodarstva, ki ustvarja nova delovna mesta in spodbuja kulturo in inovacije;

I.  ker morajo biti vse politične pobude, ki zadevajo enotni digitalni trg, v skladu s Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti z njenimi členi 11, 13, 14, 16, 17 in 22;

J.  ker kulturna in jezikovna raznolikost segata prek nacionalnih meja, saj se nekateri evropski jeziki govorijo v več državah;

K.  ker Listina o temeljnih pravicah ščiti svobodo izražanja in obveščanja, svobodo umetnosti in znanosti, zagotavlja varovanje osebnih podatkov ter kulturne in jezikovne raznolikosti, pravico do lastnine, varuje intelektualno lastnino, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude;

L.  ker se mora pravica ustvarjalca, da zaščiti svoje delo, ohraniti tudi v digitalni dobi;

M.  ker je treba razmisliti o ukrepih, ki naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju kulturne izmenjave in izboljšajo pravno varnost v panogi; ker so se mnoge spletne storitve razvile po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES, potrošniki pa niso še nikoli doslej imeli dostopa do tako velikega števila ustvarjalnih in kulturnih del; ker uporabniki potrebujejo dostop do bogate in raznolike ponudbe visokokakovostnih vsebin;

N.  ker je usklajen in sistematičen razvoj digitalne knjižnice Europeana, ki je bila ustanovljena leta 2008 kot del pobude EU, omogočil dostopnost del iz knjižnic držav članic;

O.  ker so ustvarjalna dela med glavnimi viri, ki napajajo digitalno gospodarstvo in subjekte informacijske tehnologije, kot so iskalniki, družabna omrežja in platforme za vsebino, ki jo ustvarijo uporabniki, vendar se virtualno vsa vrednost ustvarjalnih del prenaša na digitalne posrednike, ki ne plačujejo avtorjev ali izpogajajo izredno nizko plačilo;

P.  ker Direktiva 2011/77/EU in Direktiva 2006/116/ES harmonizirata trajanje varstva avtorskih in drugih sorodnih pravic z določitvijo popolnoma usklajenega obdobja za varstvo posamezne vrste dela in nanj vezanih pravic v državah članicah;

Q.  ker morajo zakonodajni organi EU spodbujati jasen pravni okvir za avtorske in sorodne pravice, ki je razumljiv vsem deležnikom, zlasti javnosti, in ki zagotavlja pravno varnost;

R.  ker je treba upoštevati konkurenčno prednost in naraščajočo moč številnih spletnih posrednikov ter negativni učinek tega stanja na ustvarjalni potencial avtorjev in na razvoj storitev, ki jih ponujajo distributerji ustvarjalnih del;

S.  ker je treba ob določanju pravnega okvira za avtorske in sorodne pravice upoštevati potrebo po spodbujanju inovativnih industrijskih in trgovinskih modelov ter izkoristiti možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, da postane poslovanje EU bolj konkurenčno;

T.  ker sta prednostna naloga Komisije in cilj njenega programa za obdobje 2014–2019 rast in nova delovna mesta;

1.  poudarja, da so avtorske pravice oprijemljivo sredstvo za zagotavljanje plačila avtorjem in financiranje ustvarjalnega procesa;

2.  pozdravlja pobudo Komisije za izvedbo posvetovanja o avtorskih pravicah, ki je naletela na veliko zanimanje številnih zainteresiranih deležnikov, tudi kulturnega sektorja in civilne družbe(17);

3.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo v njenem novem mandatu še naprej razvijala digitalno agendo EU, vključno z vprašanjem avtorskih pravic; pozdravlja delovni program Komisije za leto 2015, v kolikor obljublja uresničitev svežnja o enotnem digitalnem trgu, ki vključuje zakonodajni predlog za posodobitev pravil o avtorskih pravicah, da bodo primerna za digitalno dobo;

4.  opozarja, da avtorska in sorodne pravice ščitijo in spodbujajo razvoj ter trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine, s čimer prispevajo k večji konkurenčnosti, zaposlovanju in inovacijam v več industrijskih sektorjih v EU;

5.  poudarja, da so avtorske pravice učinkovite le toliko, kolikor so učinkoviti veljavni izvršilni ukrepi za njihovo varstvo, ter da mora biti uveljavljanje teh pravic odločno, da bi zagotovili uspešen in inovativen ustvarjalni sektor;

6.  poudarja, da obstoj avtorskih in sorodnih pravic podrazumeva teritorialnost; poudarja, da ni protislovja med tem načelom in ukrepi za zagotavljanje prenosljivosti vsebin;

7.  poudarja, da je treba nadaljevati pregled Direktive 2001/29/ES, da se ohrani načelo poštenega plačila za imetnike pravic; poziva k ponovni potrditvi načela teritorialnosti, ki državam članicam omogoča ohranitev načela poštenega plačila v okviru njihove kulturne politike;

8.  ugotavlja, da se je po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES povečalo število zakonito dostopnih del za uporabnike; poleg tega ugotavlja, da morda čezmejna dostopnost do različnih uporab, ki jih uporabnikom omogoča tehnološki napredek, zahteva na dejstvih temelječe izboljšave sedanjega pravnega okvira, da se še nadalje razvijata zakonita ponudba različnih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu in dostop do evropske kulturne raznolikosti;

9.  opozarja, da potrošniki prepogosto nimajo dostopa do nekaterih vsebinskih storitev iz geografskih razlogov, kar je v nasprotju z namenom Direktive 2001/29/ES o uresničevanju štirih svoboščin notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj predlaga primerne rešitve, da bodo imeli potrošniki boljši čezmejni dostop do storitev in vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

10.  meni, da bi se za druge vrste vsebin lahko zgledovali po pristopu iz Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju pravic, a mogoče vprašanje prenosljivosti in geografskega blokiranja nima enoznačne rešitve, ampak zahteva različne pristope, regulativne in tržne;

11.  poudarja, da je ustvarjalna produkcija eno največjih bogastev EU in da bi morali tisti, ki bi jo želeli izkoriščati, imeti možnost zanjo plačati, četudi je na prodaj samo v drugi državi članici;

12.  opozarja na dejstvo, da obstaja možnost izdajanja večozemeljskih licenc, kot je določeno v Direktivi 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic, če mediji želijo oddajati po celi Evropi;

13.   poudarja, da so financiranje, produkcija in koprodukcija filmov in televizijskih vsebin v veliko meri odvisni od izključnih ozemeljskih licenc, danih lokalnim distributerjem z različnimi platformami, ki odražajo kulturne posebnosti različnih trgov v Evropi; zato poudarja, da sposobnost izbiranja obsega ozemeljske pokritosti in vrste distribucijske platforme na podlagi načela pogodbene svobode spodbuja naložbe v filme in televizijske vsebine in promovira kulturno raznolikost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka pobuda za posodobitev avtorskih pravic temelji na predhodno opravljeni celostni študiji o njenem morebitnem vplivu na produkcijo, financiranje in distribucijo filmov in televizijskih vsebin ter na kulturno raznolikost;

14.  poudarja, da industrijska praksa geografskega blokiranja ne sme preprečiti kulturnim manjšinam, ki živijo v državah članicah EU, dostopa do plačljivih ali brezplačnih vsebin in storitev v njihovem jeziku;

15.  podpira pobude za lažjo prenosljivost, znotraj EU, spletnih storitev v zvezi z zakonito pridobljenimi vsebinami ali njihovim zakonitim dajanjem na voljo, pri čemer se avtorske pravice in interesi imetnikov pravic v celoti upoštevajo;

16.  želi spomniti, da so evropski kulturni trgi zaradi evropske kulturne in jezikovne raznolikosti naravno heterogeni; ugotavlja, da bi bilo treba to raznolikost obravnavati kot prednost, ne pa kot oviro za enotni trg;

17.  ugotavlja pomembnost ozemeljskih licenc v EU, zlasti kar zadeva avdiovizualno in filmsko produkcijo, ki temelji predvsem na sistemu predhodnega nakupa ali predhodnega financiranja s strani radiodifuznih hiš;

18.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vse več nezakonitih ponudnikov spletnih storitev in vse več piratstva ter splošno kršitev avtorskih pravic, kar je trend, ki resno ogroža gospodarstvo in ustvarjalnost v državah članicah;

19.  poudarja, da bi morala vsakršna reforma okvira za avtorsko pravico temeljiti na visoki ravni varstva, saj so pravice bistvenega pomena za intelektualno ustvarjanje in se z njimi zagotavlja stabilna, jasna in prožna pravna podlaga, s katero se v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih spodbujajo naložbe in rast, hkrati pa odpravljajo pravne negotovosti in nedoslednosti, ki negativno vplivajo na delovanje notranjega trga;

20.  poudarja, da je poleg pomembne naloge širitve delujočih struktur za enotni digitalni trg treba sprejeti ukrepe , da se zagotovi pravilno delovanje analognega enotnega trga;

21.  poudarja, da sektorji, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic zaposlujejo več kot sedem milijonov ljudi v EU; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v skladu z načeli boljše pravne ureditve pred vsako pobudo posodobitve avtorskih pravic opravljena izčrpna predhodna ocena učinka take pobude, kar zadeva rast in delovna mesta, pa tudi stroške in koristi;

22.  poudarja, da morajo biti vsi pregledi prava avtorskih pravic v EU ustrezno osredotočeni in morajo temeljiti na prepričljivih podatkih, da bi zagotovili nadaljnji razvoj ustvarjalnih panog v EU;

23.  priznava, da komercialne dejavnosti, ki kršijo avtorske pravice, resno ogrožajo delovanje digitalnega enotnega trga in razvoj zakonite ponudbe raznolikih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu;

24.  meni, da je treba avtorjem in ustvarjalcem izboljšati izhodišče ter povečati njihovo plačilo, ko gre za digitalno distribucijo in izkoriščanje njihovih del;

Izključne pravice

25.  potrjuje, da je treba avtorjem in izvajalcem zagotoviti pravno varstvo njihovega ustvarjalnega in umetniškega dela; priznava, da je širitev kulture in znanja v javnem interesu; priznava vlogo producentov in založnikov pri dajanju del na trg in potrebo po poštenem in ustreznem plačilu vseh kategorij imetnikov; poziva k izboljšanju pogodbenega položaja avtorjev in izvajalcev do drugih imetnikov pravic in posrednikov, zlasti tako, da bi se preučila možnost razumnega obdobja za uporabo pravic, ki jih avtorji prenesejo na tretje strani, po tem časovnem obdobju pa bi pravice prenehale, saj lahko pogodbene izmenjave potekajo na podlagi neravnovesja moči; v zvezi s tem poudarja pomen pogodbene svobode;

26.  ugotavlja, da je ustrezna zaščita avtorskih del in drugega varovanega gradiva zelo pomembna, tudi s kulturnega stališča, in da je v skladu s členom 167 PDEU Unija dolžna pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike;

27.  poudarja, da morajo avtorji in izvajalci prejeti pošteno plačilo tako v digitalnem okolju kot tudi v analognem svetu;

28.  poziva Komisijo, naj oceni ciljno usmerjene in ustrezne ukrepe za izboljšanje pravne gotovosti, v skladu s ciljem Komisije o boljši pravni ureditvi; poziva Komisijo, naj preuči učinek centralizirane ureditve področja avtorskih pravic na evropski ravni na delovna mesta in inovacije, interese avtorjev, izvajalcev in drugih imetnikov pravic ter na spodbujanje dostopa potrošnikov do regionalne kulturne raznolikosti;

29.  poudarja, da so v krhkih ekosistemih, ki ustvarjajo in financirajo ustvarjalna dela, izključne pravice in pogodbena svoboda ključne sestavine, saj omogočajo večjo porazdelitev tveganja, vrsti subjektov omogočajo vključitev v skupne projekte za kulturno raznoliko publiko ter podpirajo spodbujanje investicij v profesionalno produkcijo vsebin;

30.  priporoča, da zakonodajalec Unije preuči, kako bi za zaščito javnega interesa ob hkratnem varovanju osebnih podatkov še dodatno zmanjšal ovire za ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ugotavlja, da bi se tovrstna prilagoditev zakonodaje morala opraviti ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU, načel, na katerih temelji sistem avtorskih pravic, in ustrezne sodne prakse Sodišča Evroske unije;

31.  poziva Komisijo, naj varuje prosto dostopna dela, za katera varstvo avtorske pravice načeloma ne velja; zato poziva Komisijo, naj pojasni, da ko je delo javno dostopno, digitalizacija tega dela, ki ne pomeni novega dela ali predelave, ostaja javno dostopna; prav tako poziva Komisijo, naj preuči, ali lahko imetniki pravic svoja dela napravijo v celoti ali delno javno dostopna;

32.  poziva Komisijo, naj nadalje poenoti trajanje varstva avtorske pravice tako, da tega trajanja ne podaljša, v skladu z merili iz Bernske konvencije; poziva države članice, naj čim bolj enostavno dokončajo prenos in izvrševanje direktiv 2006/116/ES in 2011/77/EU;

Izjeme in omejitve

33.  poziva zakonodajalca Unije, naj tudi v prihodnje upošteva cilj iz Direktive 2001/29/ES o zagotavljanju ustrezne zaščite za avtorske in sorodne pravice, saj je to glavni način za zagotavljanje evropske kulturne ustvarjalnosti, in o zagotavljanju pravičnega ravnotežja med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic; poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na tem področju zagotoviti, da bodo proizvodi in storitve, zaščitene z avtorsko in sorodnimi pravicami, dostopne invalidom;

34.  poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo, pa tudi za izobraževalni in raziskovalni sektor in za sektor, ki ima koristi od izjem in omejitev teh pravic, in so podlago za njihovo delovanje in zaposlovanje;

35.  ugotavlja, da je treba izjeme in omejitve uporabiti tako, da se upošteva namen, za katerega so se oblikovale, in posebnosti digitalnega ter analognega okolja, hkrati pa je treba ohranjati ravnovesje med interesi imetnikov pravic ter javnosti; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se pregledajo obstoječe izjeme in omejitve, da bi se bolje prilagodili digitalnemu okolju, ob upoštevanju razvoju v digitalnem okolju in potrebi po konkurenčnosti;

36.  poudarja, kako pomembno je, da so izjeme in omejitve dostopne za invalide; je v zvezi s tem seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, ki bo olajšala dostop slepih in slabovidnih do knjig, in spodbuja čim prejšnjo ratifikacijo te pogodbe, ne da bi bila ratifikacija odvisna od pregleda pravnega okvira EU; meni, da je pogodba pomemben korak naprej, toda da si je treba še veliko prizadevati zato, da bi osebe z različnimi oblikami invalidnosti imeli boljši dostop do vsebin;

37.  ugotavlja, kako pomembna je evropska kulturna raznolikost, ter da lahko razlike med državami članicami v izvrševanju izjem predstavljajo izziv za delovanje notranjega trga, ob upoštevanju čezmejnih dejavnosti in globalne konkurenčnosti ter inovativnosti EU, ter da lahko to vodi k pravni negotovosti za avtorje in uporabnike; meni, da bi lahko skupna pravila bila koristna za nekatere izjeme in omejitve; vendar ugotavlja, da so lahko razlike upravičene, da bi tako državam članicam omogočili, da oblikujejo zakonodajo v skladu s svojimi specifičnimi kulturnimi in gospodarskimi interesi, v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti;

38.  poziva Komisijo, naj preuči uporabo minimalnih standardov pri izjemah in omejitvah, ter naj zagotovi, da se vse izjeme in omejitve iz Direktive 2001/29/ES ustrezno izvršujejo in se tako znotraj notranjega trga omogoči enak dostop do čezmejne kulturne raznolikosti in izboljša pravno varnost;

39.  meni, da je treba okrepiti izjeme za institucije javnega interesa, kot so knjižnice, muzeji in arhivi, da bi se spodbudil širok dostop do kulturne dediščine, tudi prek spletnih platform;

40.  poziva Komisijo, naj nameni pozornost zaščiti temeljnih pravic, zlasti za boj proti diskriminaciji ali zaščito svobode tiska; v zvezi s tem ponovno opozarja, da bi bilo treba za te izjeme zagotoviti pravično nadomestilo;

41.  ponovno opozarja na pomen malih in srednjih podjetij (MSP) v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ko gre za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU; poudarja, da velika večina MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih izkorišča fleksibilnost določb o avtorski pravici, da bi ustvarjala in distribuirala kulturna in ustvarjalna dela ter vanje investirala, ter tudi, da bi razvijala inovativne rešitve, ki bi uporabnikom omogočale, da bi dostopali do ustvarjalnih del na spletu, ki bi bila prilagojena preferencam in posebnostim lokalnih trgov;

42.  z zanimanjem spremlja razvoj novih oblik uporabe del na digitalnih omrežjih, zlasti za namene predelave, in poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki bodo združevale učinkovito zaščito, ki zagotavlja ustrezno plačilo in pravično nadomestilo za ustvarjalce, in javni interes dostopa do kulturnih dobrin in znanja;

43.  poudarja, da bi morale biti v primerih, ko že velja izjema ali omejitev, nove oblike uporabe vsebine, ki jih omogoči tehnološki napredek ali novi načini uporabe tehnologije, kolikor je mogoče razumljene v skladu z obstoječo izjemo ali omejitvijo, če je nova oblika uporabe podobna obstoječi, da bi se izboljšala pravna gotovost – to bi potrdili s tristopenjskim preizkusom; priznava, da lahko takšna prožnost razlage izjem in omejitev omogoči njihovo prilagajanje različnim nacionalnim okoliščinam in socialnim potrebam;

44.  poudarja, da je treba zagotoviti tehnološko nevtralnost izjem in omejitev ter njihovo kompatibilnost v prihodnosti z ustreznim upoštevanjem učinkov konvergence medijev, pri čemer je treba slediti javnemu interesu s spodbudami za ustvarjanje, financiranje in distribucijo novih del ter za dajanje teh del na voljo javnosti na nove, inovativne in privlačne načine;

45.  predlaga revizijo odgovornosti ponudnikov storitev in posrednikov, da bi pojasnili njihov pravni status in odgovornost, kar zadeva avtorske pravice, da bi zagotovili potrebno skrbnost v celotnem kreativnem procesu in v dobavni verigi ter pravično nadomestilo ustvarjalcem in imetnikom pravic v Uniji;

46.  trdi, da razvoj digitalnega trga ni mogoč brez sočasnega razvoja ustvarjalne in kulturne industrije;

47.  poudarja, kako pomembna je izjema za karikature, parodije in imitacije kot dejavnik dinamičnosti demokratične razprave; meni, da bi bilo treba pri tej izjemi uravnotežiti interese in pravice ustvarjalcev in izvornih likov ter svobodo izražanja uporabnika zaščitenega dela, ki koristi izjemo za karikature, parodije in imitacije;

48.  poudarja, da je treba primerno oceniti omogočanje avtomatske analize besedil in podatkov (npr. za t. i. besedilno in podatkovno rudarjenje ter rudarjenje vsebin) za raziskovalne namene, če je bilo prej pridobljeno dovoljenje za branje dela;

49.  trdi, da je razvoj digitalnega trga tesno povezan z razvojem ustvarjalne in digitalne industrije ter da mora to dvoje iti z roko v roki, saj je to edini način, da se doseže trajna blaginja;

50.  opozarja, da je pravica do zasebne lastnine eden od temeljev sodobne družbe; opozarja tudi, da je spodbujanje dostopa do izobraževalnih gradiv in kulturnih dobrin izjemno pomembno za razvoj na znanju temelječe družbe ter da i morali zakonodajalci to upoštevati;

51.  poziva k uvedbi izjeme za raziskovalne in izobraževalne namene, ki ne bi smela zajemati le izobraževalne ustanove, temveč tudi akreditirane izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti, vključno s spletnimi in čezmejnimi dejavnostmi, povezane z izobraževalno ustanovo ali institucijo , ki jo priznavajo pristojni organi, ali zakonodajo ali v okviru izobraževalnega programa;

52.  poudarja, da je treba vsakršno novo izjemo ali omejitev, ki se uvede v pravni sistem EU na področju avtorskih pravic, ustrezno utemeljiti s temeljito in objektivno ekonomsko in pravno analizo;

53.  priznava pomen knjižnic za dostop do znanja in poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi javnim in raziskovalnim knjižnicam dovolili, da javnosti zakonito izposojajo dela v digitalni obliki za osebno uporabo, za omejen čas, prek interneta ali knjižničnih omrežij, tako da bodo lahko uspešno in v koraku s časom opravljale svojo nalogo v javnem interesu, tj. da razširjajo znanje; priporoča, naj avtorji prejmejo pravično plačilo za izposojo elektronskih knjig v enaki meri kot za izposojo natisnjenih knjig v skladu z nacionalnimi ozemeljskimi omejitvami;

54.  poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi knjižnicam dovolili digitalizacijo vsebin za namene vpogleda, katalogiziranja in arhiviranja;

55.  poudarja, kako pomembno je upoštevati izkušnje številnih poskusov založniške industrije, da bi vzpostavila pravične, uravnotežene in delujoče poslovni modeli;

56.  ugotavlja, da so bile v nekaterih državah članicah uvedene zakonsko določene licence za sheme nadomestil; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo dejanja, ki so dovoljena v okviru izjeme, ostala dovoljena; opozarja, da morala biti uvedba nadomestil za uveljavljanje izjem in omejitev mogoča le v primerih, ko dejanja, za katera šteje, da spadajo v okvir izjeme, imetniku pravic povzročajo škodo; poleg tega poziva Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, naj opravi celovito znanstveno oceno tovrstnih ukrepov držav članic in njihovega učinka na vsakega deležnika;

57.  opozarja na pomembnost izjeme za zasebno kopiranje, ki ne sme biti tehnično omejena, skupaj s pravičnim nadomestilom za ustvarjalce; poziva Komisijo, naj na podlagi znanstvenih dokazov, resolucije Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(18) in izidov zadnjega postopka mediacije, ki ga je izvedla Komisija(19), analizira uspešnost obstoječih ukrepov za pravično nadomestilo imetnikov pravic v zvezi z reprodukcijami, ki jih naredijo fizične osebe za zasebno uporabo, zlasti kar zadeva ukrepe za preglednost;

58.  opozarja, da bi bilo treba dajatve za zasebno kopiranje urediti tako, da bi bili državljani obveščeni o dejanski višini dajatve, njenem namenu in o tem, kako bo porabljena;

59.  poudarja, da bi bilo treba digitalne dajatve optimizirati in jih narediti preglednejše, da se zaščiti imetnike pravic in pravice potrošnikov, ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu;

60.  poudarja, da je treba za uporabnike avtorskih pravic zagotoviti več jasnosti in preglednosti glede ureditve teh pravic, zlasti kar zadeva vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, in dajatve za avtorske pravice, da bi spodbudili ustvarjalnost in nadaljnji razvoj spletnih platform ter zagotovili ustrezna plačila za imetnike avtorskih pravic;

61.  opozarja na pomembnost člena 6(4) Direktive 2001/29/ES in poudarja, da pogodba ali pogodbeni pogoji ne bi smeli omogočati odpovedi učinkovitemu uveljavljanju izjem oz. omejitev ter dostopu do vsebine, za katero ne velja varstvo avtorske ali sorodnih pravic;

62.  poziva distributerje, naj objavijo vse razpoložljive informacije o tehnoloških ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev interoperabilnosti njihove vsebine;

63.  poudarja, da je treba spodbujati večjo interoperabilnost, zlasti programske opreme in terminalov, saj slaba interoperabilnost ovira inovacije, zmanjšuje konkurenco in škodi potrošniku; meni, da slaba interoperabilnost povzroča tržno prevlado enega samega proizvoda ali storitve, kar hromi konkurenco in omejuje izbiro potrošnikov v EU;

64.  opozarja, da hitrost tehnološkega razvoja na digitalnem trgu kliče po tehnološko nevtralnem zakonodajnem okviru za avtorske pravice;

65.  priznava pomen sorazmernega in učinkovitega izvrševanja za podporo ustvarjalcev, imetnikov pravic in potrošnikov;

66.  poziva Komisijo in zakonodajne organe EU, naj razmislijo o rešitvah za problem premika vrednosti z vsebin na storitve; poudarja, da je treba v sedanjem digitalnem okolju prilagoditi opredelitev statusa posrednika;

67.  poudarja, da se potrošniki pogosto srečujejo z različnimi omejitvami in da pojem pravic potrošnikov pogosto ni vključen v okvir za avtorske pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost veljavne zakonodaje o avtorskih pravicah z vidika potrošnikov ter določi nabor jasnih in celovitih pravic potrošnikov;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(2)UL L 84, 20.3.2014, str. 72.
(3)UL L 175, 27.6.2013, str. 1.
(4)UL L 299, 27.10.2012, str. 5.
(5) UL L 372, 27.12.2006, str. 12.
(6)UL L 265, 11.10.2011, str. 1.
(7) UL L 248, 6.10.1993, str. 15.
(8) UL L 157, 30.4.2004, str. 45.
(9) UL L 376, 27.12.2006, str. 28.
(10) UL L 346, 27.11.1992, str. 61.
(11) UL L 272, 13.10.2001, str. 32.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0368.
(14) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.
(15) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 48.
(16) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 49.
(17) Evropska komisija, GD MARKT, Report on the responses to the Public Consultation on the Review of the EU Copyright Rules, julij 2014.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.
(19) Priporočila Antónia Vitorina z dne 31. januarja 2013, pripravljena na podlagi zadnjega postopka mediacije, ki ga je Komisija izvedla v zvezi z dajatvami za zasebno kopiranje in razmnoževanje.


Ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo
PDF 357kWORD 109k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve (2014/2231(INI))
P8_TA(2015)0274A8-0177/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 6, 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 29. marca 2012 Svetu o načinih za morebitno ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu leta 2013, ki ga je Svet sprejel 23. junija 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju – na poti k okrepljenemu okviru EU(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. novembra 2009 o podpori demokraciji v zunanjih odnosih EU(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. decembra 2010, ki vsebujejo poročilo o napredku za leto 2010 in seznam pilotnih držav(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2011 o evropski sosedski politiki(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2011 o Evropski ustanovi za demokracijo(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2012 o človekovih pravicah in demokraciji(12) ter strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki jih je ravno tako sprejel Svet 25. junija 2012(13),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. januarja 2013 o podpori EU za trajnostne spremembe v družbah v tranziciji(14),

–  ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 4. marca 2015 z naslovom „Za novo evropsko sosedsko politiko“ (JOIN(2015)0006),

–  ob upoštevanju pregleda Evropske službe za zunanje delovanje za leto 2013(15),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 25. maja 2011 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu. Pregled evropske sosedske politike“ (COM(2011)0303),

–  ob upoštevanju pisma v podporo vzpostavitvi Evropske ustanove za demokracijo z dne 25. novembra 2011, naslovljenega na tedanjega predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka in podpredsednico Komisije/ visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton,

–  ob upoštevanju sklepa sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo z dne 3. decembra 2014, da se odpravijo prvotne geografske omejitve te ustanove,

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0177/2015),

A.  ker sta spodbujanje in podpiranje demokracije, pravne države ter spoštovanja univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ena od temeljnih ciljev zunanje politike EU, kot je zapisano v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in Listini EU o temeljnih pravicah;

B.  ker EU meni, da je načelo odgovornosti do procesov izgradnje demokracije odločilnega pomena za spodbujanje pristne demokratične kulture;

C.  ker so številne države članice v zadnjih desetletjih uspešno zaključile proces prehoda v demokracijo in imajo veliko izkušenj na tem področju, ki bi lahko bile pomembne za dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo in ki bi jih Evropska ustanova za demokracijo lahko uporabljala in morala uporabljati na strokovni in politični ravni pri svojem delu;

D.  ker so dogodki arabske pomladi in v vzhodnem sosedstvu sprožili preoblikovanje političnih instrumentov EU za spodbujanje podpore človekovim pravicam in demokraciji;

E.  ker se v številnih državah, v katerih deluje Evropska ustanova za demokracijo, krčijo možnosti za legitimno ukrepanje in zunanje financiranje civilne družbe, avtoritarni režimi pa uporabljajo vse bolj prefinjene načine, vključno z zakonodajo, za omejevanje dela nevladnih organizacij in prodemokratičnih akterjev, vključno z upravičenci Evropske ustanove za demokracijo;

F.  ker so se države v sosedstvu EU v zadnjih letih spopadle z velikim številom političnih, varnostnih in ekonomskih izzivov, ki so resno ogrozili prizadevanja za demokratizacijo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

G.  ker je treba v državah, kjer deluje Evropska ustanova za demokracijo, spodbujati objektivno in neodvisno poročanje ter okrepiti medijsko okolje, vključno z internetom in družbenimi mediji, in sicer z varovanjem svobode medijev in izražanja ter bojem proti vsem oblikam družbene in politične cenzure; ker je treba v teh državah spodbujati tudi prizadevanja za demokratizacijo, vključno s konsolidacijo pravne države in bojem proti korupciji;

H.  ker ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo skupaj z drugimi programi EU, kot sta evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe v okviru evropske sosedske politike, dopolnjuje tradicionalni pristop EU, ki se osredotoča na državo, s prepotrebno, bolj uravnoteženo in dolgoročno usmerjeno perspektivo, ki se osredotoča na družbo, s poudarkom na neposrednem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi ljudskimi gibanji ter demokratičnimi političnimi akterji;

I.  ker je ocena učinka dejavnosti za podporo demokraciji, kot so tiste, ki jih izvaja Evropska ustanova za demokracijo, sama po sebi še vedno težka naloga, zlasti zaradi nelinearne in dolgoročne narave političnega preoblikovanja v zadevnih državah ter pogosto zaupne narave povezanih dejavnosti;

J.  ker so postale nove informacijske tehnologije in družbeni mediji pomembni instrumenti v boju za demokracijo in bi zato morali imeti pomembno mesto v evropskem programu podpore demokraciji;

K.  ker je Evropska ustanova za demokracijo do 30. junija 2015 financirala 186 pobud, pri čemer je namenila več kot 5,2 milijona EUR za južno sosedstvo in več kot 5,3 milijona EUR za vzhodno sosedstvo in širše;

L.  ker je Evropska ustanova za demokracijo deležna edinstvene oblike sofinanciranja, saj njen upravni proračun zagotavlja Komisija, dejavnosti na terenu pa se financirajo s prispevki držav članic in tretjih držav;

Splošna ocena

1.  pozdravlja dosedanje dosežke Evropske ustanove za demokracijo glede na trenutno težavno mednarodno okolje in meni, da ta izpolnjuje svoj glavni cilj, ki je krepiti in spodbujati demokratizacijo ter globoko in trajnostno demokracijo v državah v političnem prehodu in družbah, ki si prizadevajo za demokratizacijo(16), tudi s podpiranjem 'tistih, ki so brez podpore', z bojem proti korupciji, spodbujanjem dialoga, ki temelji na raznolikosti in nenasilju, spodbujanjem družbene in politične udeležbe, zaščito aktivistov in novinarjev, ki si v lokalnem okolju po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti in pospešiti začetek demokratičnega procesa, ter zagotavljanjem dostopnejšega pravnega varstva;

2.  z zadovoljstvom priznava, da je Evropska ustanova za demokracijo kljub kratkemu obdobju delovanja in omejenim sredstvom ter izzivom, povezanim z ocenjevanjem učinka ukrepov za podporo demokraciji, izpolnila priporočila Parlamenta in zagotovila dodano vrednost obstoječi evropski podpori demokraciji, in sicer s hitrejšim in prožnim financiranjem, ki izhaja iz usmeritve „od spodaj navzgor“ in potreb ter se zagotavlja neposredno upravičencem na finančno učinkovit način, kar je zasluga nizkega upravnega bremena in enostavnih postopkov, ki jih je za Evropsko ustanovo za demokracijo uvedel njen svet guvernerjev;

3.  meni, da je Evropska ustanova za demokracijo kot oblika podpore demokraciji dokazala, da lahko prispeva k zmanjševanju tako političnega kot osebnega tveganja;

4.  poudarja svojo polno in stalno podporo večplastnim prizadevanjem EU za podporo organizacijam civilne družbe, družbenim gibanjem in aktivistom po svetu; ponovno poudarja, da je pomembno preprečiti podvajanje in še naprej zagotavljati dopolnjevanje med dejavnostmi Evropske ustanove za demokracijo in obstoječimi zunanjimi finančnimi instrumenti EU, zlasti evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice in evropskim instrumentom sosedstva, saj je cilj obeh spodbujati demokratična načela ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v bližini EU;

5.  pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za svobodo izražanja in združevanja, svobodo medijev, izgradnjo in okrepitev pravne države, boj proti korupciji ter socialni in politični pluralizem, prizadevanja, katerih namen je podpirati razvoj demokratičnih režimov v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

6.  meni, da so se pobude Evropske ustanove za demokracijo izkazale za edinstvene pri premoščanju in zapolnjevanju vrzeli v primerih, ko ni bilo mogoče pridobiti financiranja držav članic EU in držav zunaj EU;

7.  poziva EU in države članice, naj razvijejo celovit pristop za podporo političnemu prehodu in demokratizaciji v tretjih državah, ki vključuje spoštovanje človekovih pravic, spodbujanje pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, sprave in pravne države ter krepitev demokratičnih institucij, vključno z zakonodajnimi organi;

Financiranje

8.  poziva ustanoviteljice Evropske ustanove za demokracijo, zlasti vse države članice in Komisijo, naj v skladu s svojimi sprejetimi zavezami prispevajo k Evropski ustanovi za demokracijo oziroma povečajo svoj prispevek;

9.  opozarja, da so 26. aprila 2015 k Evropski ustanovi za demokracijo prispevale naslednje države članice: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Švica, medtem ko preostalih dvanajst držav članic tega še ni storilo;

10.  poudarja, da je treba za ohranitev in nadaljnji razvoj učinkovitosti Evropske ustanove za demokracijo nujno zagotoviti dolgoročno, zadostno, stabilno, pregledno in predvidljivo financiranje;

11.  poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, naj v okviru nedavno sproženega pregleda evropske sosedske politike preučita dodano vrednost Evropske ustanove za demokracijo in razmislita o načinih za zagotovitev njenega trajnostnega financiranja;

12.  poziva Belgijo, naj vsaj oceni možnost vrnitve dela ali vseh davčnih prihodkov, ki jih prejme od Evropske ustanove za demokracijo in njenih zaposlenih, s financiranjem projektov te ustanove; opozarja, da Evropska ustanova za demokracijo deluje kot zasebna ustanova v skladu z belgijsko zakonodajo;

13.  pozdravlja finančne prispevke držav članic severne in srednje Evrope in nekaterih južnih držav članic; poziva južne države članice, od katerih imajo nekatere še posebej tesne zgodovinske, ekonomske ali kulturne vezi z južnim sosedstvom, naj si še posebej prizadevajo prispevati k Evropski ustanovi za demokracijo s financiranjem ali napotitvijo;

14.  pozdravlja finančne prispevke, ki jih je Evropska ustanova za demokracijo prejela od partneric EU, kot sta Švica in Kanada; spodbuja druge države, zlasti države Evropskega združenja za prosto trgovino, naj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo;

15.  poziva vse donatorje Evropske ustanove za demokracijo, naj zagotovijo popolno samostojnost in neodvisnost izvršnega odbora Evropske ustanove za demokracijo pri izbiri upravičencev na podlagi delovnega načrta, ki ga potrdi svet guvernerjev, in poziva donatorje, naj prenehajo s prakso rezerviranja sredstev za določene države ali projekte;

Zmogljivosti na področju človeških virov

16.  poziva k okrepitvi zmogljivosti sekretariata Evropske ustanove za demokracijo, in sicer z zagotovitvijo zadostnih človeških virov, da se bo ta lahko spopadala s svojimi novimi nalogami;

17.  spodbuja države članice, ki so izrazile pripravljenost, da svoje nacionalne strokovnjake napotijo v sekretariat Evropske ustanove za demokracijo, da to tudi storijo;

Razširitev geografske pristojnosti Evropske ustanove za demokracijo ter ravnotežje med vzhodom in jugom

18.  pozdravlja odpravo prvotnih geografskih omejitev Evropske ustanove za demokracijo, ki je bila sprejeta na zasedanju sveta guvernerjev 3. decembra 2014;

19.  čestita Evropski ustanovi za demokracijo za ohranjanje geografskega ravnotežja med vzhodnim in južnim sosedstvom EU pri financiranju projektov;

Nepovratna sredstva in upravičenci

20.  meni, da je na dolgi rok bistveno zagotoviti trajnostno financiranje za prejemnike sredstev Evropske ustanove za demokracijo, in sicer s krepitvijo dopolnjevanja z drugimi dvostranskimi donatorji in evropskimi zunanjimi finančnimi instrumenti, zlasti instrumentom za demokracijo in človekove pravice, ki bi lahko po potrebi prevzeli srednjeročno finančno podporo „zrelih“ upravičencev Evropske ustanove za demokracijo, ter s tem namenom:

   (a) poziva Evropsko ustanovo za demokracijo in Komisijo, naj ustanovita kontaktno skupino, katere cilj bo opredeliti najboljši način za prehod upravičencev Evropske ustanove za demokracijo na finančno podporo v okviru instrumenta za demokracijo in človekove pravice; ter
   (b) poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj predstavita posebne predloge za mehanizme, ki bi ustvarili programsko povezavo in sodelovanje z Evropsko ustanovo za demokracijo, da bi dolgoročno zagotovili usklajenost in vzdržnost;

21.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj bo še naprej dejavna v državah, v katerih so možnosti za zunanjo podporo civilni družbi močno omejene ali v katerih je državno financiranje diskriminatorno in dodeljeno le določenim organizacijam ali civilnim družbam; podpira prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo, da bi proučila inovativne načine podpiranja nosilcev sprememb v posebej oteženih političnih okoljih;

22.  odločno poziva svet guvernerjev, naj ponovno prouči možnost podpiranja demokratičnih političnih aktivistov in zagotovi sredstva za vključujoče politične procese; meni, da bi morala Evropska ustanova za demokracijo sodelovati s političnimi strankami, ki so jasno zavezane demokratičnim načelom, ter podpirati njihovo nastajanje in utrjevanje, kadar je to mogoče, v partnerstvu z obstoječimi političnimi ustanovami;

23.  pozdravlja smernice Evropske ustanove za demokracijo za spremljanje in ocenjevanje; vendar poudarja, da bi morale biti te izvedbene smernice sorazmerne z velikostjo Evropske ustanove za demokracijo in njenimi zmogljivostmi na področju človeških virov;

24.  spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj se še naprej odziva na nove tehnologije, tako da v svoja nepovratna sredstva vključuje podporo za tehnologijo;

25.  pozdravlja nepovratna sredstva Evropske ustanove za demokracijo, ki jih je ta ponudila ukrajinskim akterjem, saj so dober primer hitre podpore političnim in civilnim aktivistom, ki kasneje postanejo demokratično izvoljeni predstavniki; pozdravlja podporo, ki jo je Evropska ustanova za demokracijo ponudila vsem prodemokratičnim aktivistom v sosedstvu EU, ki je namenjena podpori razvoju utrjenih demokratičnih režimov;

26.  pozdravlja nepovratna sredstva Evropske ustanove za demokracijo, ponujena aktivistom v nekaterih državah južnega sosedstva, saj le-ta dokazujejo dodano vrednost prizadevanj te ustanove za demokracijo v še posebej sovražnih okoljih;

27.  močno spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj več pozornosti nameni skupinam, ki trpijo zaradi socialne izključenosti ali politične marginalizacije, tako da med drugim podpira gibanja žensk za spodbujanje pravic žensk in večje sodelovanje žensk v javnosti, narodne in jezikovne manjšine, aktiviste za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, preganjane verske manjšine in civilne aktiviste, povezane z verskimi skupnostmi, skupaj z ljudskimi gibanji, ranljivimi ali novimi političnimi gibanji, sindikati, avtorji spletnih dnevnikov in aktivisti na področju novih medijev;

28.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj – kadar je to primerno – vzpostavi sodelovanje s skupinami civilnih aktivistov, povezanih z verskimi skupnostmi, vključno s preganjanimi verskimi manjšinami; opozarja, da je cerkev imela ključno vlogo pri nasprotovanju komunističnim režimom in pri prehodu držav v srednji in vzhodni Evropi v demokracijo;

29.  spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj okrepi podporo novim mladim voditeljem in na novo izvoljenim ženskam, mladim ali predstavnikom manjšin v državah v politični tranziciji;

30.  poziva države članice, naj prek Evropske ustanove za demokracijo zagotavljajo finančno pomoč ruski civilni družbi in medijem; opozarja, da se zdi, da je namen nedavnih dejanj, kot so omejitve, naložene organizacijam civilne družbe, zatiranje politične opozicije in agresivne ciljno usmerjene kampanje, s katerimi državni mediji širijo napačne informacije, ustvariti pogoje za skrajno nacionalistično politično vzdušje, ki ga zaznamujejo protidemokratična retorika, zatiranje in sovražni govor;

Sodelovanje med Parlamentom in Evropsko ustanovo za demokracijo

31.  pozdravlja predstavitev prvega letnega poročila Evropske ustanove za demokracijo v Odboru za zunanje zadeve v skladu s členom 8(4) njenega statuta; poudarja, da je pomembno, da se take predstavitve izvajajo na letni ravni in da je to dobra priložnost za pregled stanja in razvoj novih sinergij;

32.  poziva k učinkovitemu povezovanju Evropske ustanove za demokracijo, skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev ter zadevnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij; spodbuja svoje poslance, naj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo in opozarjajo na njena prizadevanja v okviru zadevnih posredovanj in med obiski delegacij Evropskega parlamenta v tretjih državah, tudi med srečanji z upravičenci;

33.  poziva k razvoju nadaljnjega sodelovanja med Evropsko ustanovo za demokracijo, njenimi upravičenci in mrežo nagrade Saharova;

34.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj nadalje razvija svoje sodelovanje s forumom mladih voditeljev v okviru Parlamenta;

Skladnost in usklajevanje politike

35.  spodbuja države članice in institucije EU, naj zagotovijo resnično notranjo in zunanjo skladnost, kar zadeva prizadevanja za demokracijo, ter naj s tega vidika priznajo vlogo Evropske ustanove za demokracijo;

36.  spodbuja delegacije EU in diplomatske misije držav članic v državah, v katerih je dejavna Evropska ustanova za demokracijo, naj ustanovo opozarjajo na morebitne upravičence, slednje pa obveščajo o ustanovi; spodbuja tudi osebje Evropske ustanove za demokracijo, naj tesno sodeluje z ustreznim diplomatskim osebjem EU in držav članic glede morebitnih upravičencev, ki jih Evropska ustanova za demokracijo ne more podpirati, ter izkazuje vzajemno spoštovanje občutljivosti informacij in varnosti vseh strank;

37.  poziva delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj sodelujejo na strukturiran način, da bi pospešili postopek za pridobitev vizuma za prejemnike nepovratnih sredstev Evropske ustanove za demokracijo, ki so povabljeni v Evropsko unijo;

38.  pozdravlja prizadevanja Evropske službe za zunanje delovanje in Komisije, naj med svojim osebjem, zlasti v delegacijah EU, širita informacije o Evropski ustanovi za demokracijo;

39.  poziva k zasedanju sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo na ministrski ravni, ki bi potekalo vsaka tri leta in na katerem bi razmislili o podpori demokraciji, ki jo zagotavlja EU, in prihodnjih strateških prednostnih nalogah Evropske ustanove za demokracijo;

Sodelovanje z drugimi akterji, ki si prizadevajo za demokracijo

40.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj še naprej sodeluje z evropskimi organizacijami, kot so Svet Evrope, IDEA (Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoč pri volitvah) ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, v skladu s svojim statutom;

41.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj spodbuja sodelovanje s ključnimi akterji ter mednarodnimi, regionalnimi in nacionalnimi organizacijami, dejavnimi na področju podpore demokraciji, ki imajo sedež v EU ali delujejo v državah, kjer deluje Evropska ustanova za demokracijo;

42.  spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj opredeli možnosti za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami civilne družbe, vključno s forumom civilne družbe vzhodnega partnerstva in fundacijo Anna Lindh;

Nadaljnja priporočila

43.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj še naprej razvija nove inovativne načine in instrumente za podporo demokraciji, vključno s podporo političnim akterjem ali aktivistom, ter si izmenja primere najboljše prakse, da bi se prilagodila vse ostrejšemu omejevanju v številnih državah z avtoritarnimi režimi, zlasti kar zadeva nove medije in ljudska gibanja v teh državah; v zvezi s tem poudarja pomen razvoja strategij, prilagojenih posameznim državam;

44.  poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj v svojem demokratičnem duhu zagotovi, da so v svetu guvernerjev zastopane politične skupine na podlagi D'Hondtovega sistema;

45.  pozdravlja obveščanje javnosti o dosedanjih dosežkih Evropske ustanove za demokracijo ter meni, da bi nadaljnje poudarjanje njene edinstvenosti in dodane vrednosti ter redno in široko obveščanje o njenem delu povečalo njene zmožnosti za zbiranje sredstev;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski ustanovi za demokracijo.

(1) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 13.
(2) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
(5) UL L 77, 15.3.2014, str. 95.
(6) UL L 77, 15.3.2014, str. 85.
(7) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209908%202009%20INIT
(8) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/gena/111250.pdf
(9) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/118433.pdf
(10) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/SL/foraff/122917.pdf
(11) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/126505.pdf
(12) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131171.pdf
(13) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
(14) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/135130.pdf
(15) http://eeas.europa.eu/library/publications/2013/3/2013_eeas_review_en.pdf
(16) Člen 2 statutov Evropske ustanove za demokracijo je na voljo na: https://www.democracyendowment.eu/about-eed/


Razmere v Burundiju
PDF 182kWORD 94k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o razmerah v Burundiju (2015/2723(RSP))
P8_TA(2015)0275RC-B8-0657/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Burundiju,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov z dne 10. aprila 2014 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi,

–  ob upoštevanju burundijske ustave,

–  ob upoštevanju izjave vodij držav Vzhodnoafriške skupnosti z dne 31. maja 2015 v Dar es Salaamu v Tanzaniji,

–  ob upoštevanju urgentnega poziva, ki so ga 28. maja 2015 v Bujumburi pripravili nekdanji predsedniki Burundija, tamkajšnje politične stranke in organizacije civilne družbe,

–  ob upoštevanju sklepov o razmerah v Burundiju, ki jih je Afriška unija sprejela na svojem vrhu 13. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Burundiju z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije Federice Mogherini o zaustavitvi misije EU za opazovanje volitev v Burundiju z dne 28. maja 2015 in izjave njene predstavnice o razmerah v Burundiju z dne 29. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 14. junija 2015, da zaradi razmer v Burundiju prekine misijo za opazovanje volitev v tej državi,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje ter sklepov Sveta iz junija 2014, v katerih se je zavezal okrepljenemu delu za zagovornike človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker člen 96 burundijske ustave in člen 7.3 mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše določata, da je lahko predsednik izvoljen samo za dva mandata; ker je Pierre Nkurunziza na položaju predsednika že od leta 2005, ponovno je bil namreč izvoljen na volitvah leta 2010, ki jih je opozicija bojkotirala, vlado pa obtožila ustrahovanja;

B.  ker je predsednik Nkurunziza 26. aprila 2015 napovedal kandidaturo za tretji mandat (to pravico naj bi imel, ker ga je za prvi mandat imenoval parlament) in od takrat se država sooča s pretresi, saj je njegova napoved sprožila obširne proteste in neuspel vojaški udar v maju 2015;

C.  ker so po tem razglasu 14. maja 2015 aretirali 17 častnikov, ki so poskušali izvesti državni udar pod vodstvom nekdanjega generalmajorja Godefroida Niyombareja – ta je zbežal iz države, po neuspelem udaru pa je bilo v nasilju in seriji napadov z granatami ubitih več kot 70 ljudi;

D.  ker so v strahu za svojo varnost iz države zbežali dva višja člana neodvisne državne volilne komisije, višji sodnik ustavnega sodišča, ki je razsojal o zakonitosti predsednikovega tretjega mandata, in predsednik narodne skupščine; ker je 25. junija 2015 iz države zbežal tudi burundijski podpredsednik Gervais Rufyikiri, potem ko je izrazil dvom o zakonitosti predsednikovega tretjega mandata;

E.  ker je policija pri zatrtju mirnih protestov uporabila prekomerno silo, ki je povzročila smrtne žrtve; ker je bilo po policijskih podatkih v povezavi s protesti med 26. aprilom 2015 in 12. majem 2015 aretiranih 892 oseb, od katerih jih je bilo 568 kasneje izpuščenih; ker je bilo 280 priprtih oseb predanih državnemu tožilstvu;

F.  ker se nasilje še zaostruje zaradi dejanj milic, povezanih z oblastmi; ker so nevladne organizacije in zagovorniki človekovih pravic obsodili, da so se milice stranke CNDD–FDD (Narodni svet za obrambo demokracije – Sile za obrambo demokracije) infiltrirale v policijo in vojsko;

G.  ker so opozicijske stranke in civilna družba bojkotirale volitve zaradi pristranskega izkoriščanja državnih institucij, nasilja in ustrahovanja mladinske milice (Imbonerakure) stranke CNDD-FDD, nezaupanja v neodvisno državno volilno komisijo in vladnih strategij za čim manjšo vključevalnost volilnega postopka, na primer težav pri registraciji in spreminjanja volilnih okrajev v korist vladajoči stranki; ker je zaradi nastalih razmer burundijska katoliška cerkev umaknila duhovnike, ki jih je imenovala za pomoč pri organizaciji volitev, z navedbo, da „ne more podpirati volitev, ki so polne pomanjkljivosti“;

H.  ker je burundijska vladajoča stranka bojkotirala nadaljevanje mediacijskih pogovorov pod okriljem posrednika OZN Abdoulaya Bathilyja (zahtevala je njegov odstop) in posredniške skupine, ki jo sestavljajo predstavniki OZN, Afriške unije, Vzhodnoafriške skupnosti in Mednarodne konference za območje Velikih jezer;

I.  ker ima mednarodna skupnost pomembno vlogo v tej regiji, saj jamči za dogovore iz Aruše, in ker so pri izvajanju neodvisnih preiskav o nasilju in hudodelstvih v Burundiju velikega pomena institucije, kot je Mednarodno kazensko sodišče;

J.  ker so v Burundiju 29. junija 2015 kljub pozivom mednarodne skupnosti, naj se volitve preložijo, in kljub bojkotu civilne družbe in opozicije vendarle potekale parlamentarne volitve, za 15. julij 2015 pa so predvidene še predsedniške;

K.  ker je EU 29. junija 2015 odpoklicala svojo misijo za opazovanje volitev v Burundiju, saj lahko po njenem mnenju organizacija parlamentarnih volitev brez izpolnjenih minimalnih pogojev, ki bi zagotavljali verodostojnost, preglednost in vključevalnost, zgolj zaostri krizo;

L.  ker so opazovalci OZN izjavili, da so volitve 29. junija 2015 potekale „v napeti politični krizi in v ozračju vsesplošne bojazni in ustrahovanja v nekaterih delih države“, in zato ugotovili, da „razmere niso bile primerne za izvedbo svobodnih, verodostojnih in vključujočih volitev“;

M.  ker volilni postopek še naprej kazijo omejitve za neodvisne medije, prekomerna uporaba sile nad protestniki, ustrahovanje opozicijskih strank in civilne družbe in pomanjkanje zaupanja v volilne organe, to pa so bili tudi razlogi za odločitev EU, da prekine svojo misijo za opazovanje volitev;

N.  ker sta Vzhodnoafriška skupnost in Afriška unija izjavili, da v tem trenutku ni primernih pogojev za izvedbo volitev niti jih v roku, ki ga določa burundijska ustava, ne bo mogoče zagotoviti;

O.  ker Urad visokega komisarja OZN za begunce navaja, da je okoli 127 000 ljudi zbežalo iz Burundija v sosednje države, tj. v Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo, zaradi česar tam vladajo skrb zbujajoče razmere, iz Tanzanije poročajo tudi o izbruhu kolere;

P.  ker imajo politični zastoj v Burundiju ter vse slabše varnostne in gospodarske razmere hude posledice za prebivalstvo in ogrožajo vso regijo, država pa je v najhujši krizi po dvanajstletni državljanski vojni z etničnimi spori, v kateri je po ocenah do leta 2005 umrlo 300 000 ljudi;

Q.  ker so predstavniki EU po preteklih resolucijah Parlamenta, zlasti pa zaradi sklicevanja na člen 96 Sporazuma iz Cotonouja, vztrajali, da je treba v skladu s časovnim načrtom in kodeksom ravnanja (Code de bonne conduite en matière électorale) v volilni postopek vključiti vse politične sile v državi;

R.  ker je EU ustavila izplačilo preostalega zneska podpore za volitve v Burundiju v višini 1,7 milijona EUR, saj trenutno ni pogojev za verodostojnost in nemoten potek volilnega postopka na miren, vključujoč in pregleden način in brez kršenja političnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja;

S.  ker je tudi Belgija najavila, da bo umaknila volilno pomoč, in sicer da bo zadržala polovico od predvidenih 4 milijonov EUR za volitve in odstopila od nedavnega dogovora o policijskem sodelovanju, vrednega 5 milijonov EUR, ki naj bi ga izvajala skupaj z Nizozemsko; ker je tudi Francija ustavila varnostno sodelovanje z Burundijem, Nemčija pa je najavila prekinitev dvostranskega sodelovanja z burundijsko vlado;

T.  ker burundijska ustava ter mednarodni in regionalni sporazumi, ki jih je Burundi ratificiral, jamčijo svobodo izražanja, zapisana pa je tudi v nacionalni strategiji za dobro upravljanje in boj proti korupciji, saj je osnovni pogoj za svobodne, poštene, pregledne in mirne volitve; ker je, nasprotno, opaziti popolno zatrtje medijev, saj so sredi maja zaprli zasebne televizijske hiše, novinarji množično zapuščajo državo, tisti, ki so še v Burundiju, pa so pod stalnim pritiskom;

U.  ker EU bistveno prispeva k letnemu proračunu Burundija, katerega polovica je odvisna od mednarodne pomoči, in ker je tej državi nedavno namenila 432 milijonov EUR iz Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020, med drugim za pomoč pri izboljšanju upravljanja in civilne družbe;

V.  ker trenutne razmere vplivajo na gospodarsko in družbeno življenje vseh Burundijcev; ker je zaradi nasilnih demonstracij v prestolnici Bujumbura zaprta večina šol in univerz, državna valuta izgublja vrednost, brezposelnost je narasla,davčni prihodki pa so se zmanjšali zaradi zaprtja trgovskih centrov in upada trgovine s sosednjimi državami;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabšanja političnih in humanitarnih razmer v Burundiju in širši regiji; poziva k takojšnji ustavitvi nasilja in političnega ustrahovanja nasprotnikov ter k takojšnji razorožitvi vseh oboroženih skupin mladih, ki so povezane s političnimi strankami; izraža sočutje žrtvam nasilja in vsem, ki so izgubili življenje, ter poziva k takojšnji humanitarni pomoči za ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove;

2.  obsoja odločitev burundijske vlade, da organizira volitve kljub prevladujočim kritičnim političnim in varnostnim razmeram in čeprav volilni postopek resno zaznamujejo omejevanje svobode neodvisnih medijev, pretirana uporaba nasilja proti demonstrantom, ustrahovanje opozicijskih strank in civilne družbe ter pomanjkanje zaupanja v volilne organe; odločno poziva burundijske oblasti, naj v skladu s pozivi Afriške unije preložijo predsedniške volitve, ki naj bi potekale 15. julija 2015, in naj vse deležnike vključijo v prizadevanja za vzpostavitev razmer, ki bodo omogočale izvedbo mirnih, verodostojnih, svobodnih in poštenih volitev;

3.  poziva udeležence v volilnem postopku, vključno z organi, pristojnimi za pripravo volitev, in varnostnimi silami, naj se držijo zavez iz sporazuma iz Aruše, ter opominja, da se je s tem sporazumom končala državljanska vojna in da na njem temelji burundijska ustava; poudarja pomen sporazumnega dogovora o volilnem koledarju na podlagi tehnične ocene, ki jo mora opraviti OZN;

4.  znova poudarja, da je trajno politično rešitev v interesu varnosti in demokracije za vse Burundijce mogoče doseči le z dialogom in konsenzom, ki bosta vključevala burundijsko vlado, opozicijo in civilno družbo v skladu s sporazumom iz Aruše in burundijsko ustavo; poziva vse burundijske deležnike, naj znova vzpostavijo dialog na vseh področjih, kjer so razhajanja; zato podpira mediacijska prizadevanja Afriške unije, Vzhodnoafriške skupnosti in OZN ter je pripravljen podpreti izvajanje posebnih ukrepov, ki jih je nedavno napovedala Afriška unija;

5.  znova izraža podporo nezmanjšanim prizadevanjem Vzhodnoafriške skupnosti in poudarja pomen ukrepov, dogovorjenih na vrhih v Dar es Salaamu 13. in 31. maja 2015, vključno s pozivom k preložitvi volitev in takojšnji prekinitvi nasilja, razorožitvi skupin mladih, povezanih s političnimi strankami, vzpostavitvijo dialoga med burundijskimi deležniki in zavezo regije, da ne bo samo mirno spremljala, če bo prišlo do poslabšanja razmer, saj so ti ukrepi okvir za politično in sporazumno rešitev krize;

6.  opominja, da partnerstvo med EU in Burundijem ureja Sporazum iz Cotonouja ter da so vse strani zavezane k spoštovanju in izvajanju določb tega sporazuma, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami; opozarja, da je tudi Burundi podpisal in ratificiral Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah in Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter je zato dolžan spoštovati splošne človekove pravice in pravico do izražanja; zato poziva burundijsko vlado, naj omogoči pravo in odprto politično razpravo brez bojazni pred ustrahovanjem ter naj ne zlorablja sodstva za izločanje političnih tekmecev;

7.  je seznanjen z dialogom med EU in burundijskimi oblastmi, ki je potekal v skladu s členom 8 Sporazuma iz Cotonouja; kljub temu meni, da se dogajajo nenehne kršitve bistvenih in temeljnih elementov tega sporazuma, zlasti glede spoštovanja temeljnih človekovih pravic in demokratičnih načel, ter zato poziva Komisijo, naj sproži postopek v skladu s členom 96, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi;

8.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nujno ponovno oceni pomoč EU ter jo po potrebi preusmeri, tako da se bo povečala finančna podpora za civilno družbo in humanitarno pomoč, namesto da bi se stekala v centralni proračun, pri tem pa naj upošteva resnično pohvalno vlogo burundijske vojske v mirovni misiji v Somaliji;

9.  se pridružuje pozivu Sveta za zunanje zadeve podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2015, naj pripravi seznam ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov in prepovedi izdajanja vizumov in potovanja proti odgovornim za nasilna dejanja, represijo in hude kršitve človekovih pravic ter proti vsem, ki dejavno ovirajo politično rešitev, v takem okviru, kot ga predlagata Afriška unija in Vzhodnoafriška skupnost, obenem pa poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sprejme ustrezne ukrepe za zamrznitev sredstev vseh teh ljudi v državah članicah EU;

10.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi števila žrtev in števila primerov resnih kršitev človekovih pravic, o katerih se poroča od začetka krize, zlasti zlorab, ki jih pripisujejo članom milice Imbonerakure; opozarja na ustrahovanje in nevarnost, ki so jima izpostavljeni zagovorniki človekovih pravic, politični aktivisti in novinarji, ter na samovoljne aretacije članov opozicijskih strank; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh oseb, aretiranih zaradi uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja in izražanja;

11.  zahteva takojšnjo ustavitev nasilja in ustrahovanja, ki ju izvaja Imbonerakure; poziva stranko CNDD-FDD, naj takoj sprejme ukrepe za razorožitev te mladinske milice in ustavi ustrahovanje in napade na nasprotnike, ki jih izvajajo njeni člani, ter naj zagotovi, da bodo odgovorni za kršitve privedeni pred sodišče; poziva k neodvisni mednarodni preiskavi obtožb, da CNDD-FDD oborožuje in uri svojo mladinsko organizacijo; enako poziva vodje opozicijskih strank, naj preprečijo nasilje proti njihovim nasprotnikom;

12.  znova poudarja, da posamezniki, odgovorni za hude kršitve človekovih pravic, ne smejo ostati nekaznovani ter morajo zanje osebno odgovarjati na sodišču; meni, da je zlasti pomembno, da se takoj napotijo opazovalci za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in vojaški strokovnjaki, kot je napovedala Afriška unija;

13.  ugotavlja, da poskusi nekaterih sil, da bi izgrede spremenile v etnični konflikt, niso uspešni ter da politične delitve v Burundiju niso izključno etničnega značaja; meni, da to dokazuje uspešno vzpostavitev etnično uravnoteženih vojaških in policijskih sil v skladu z dogovori iz Aruše; poziva tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, naj pozorno spremlja, ali se v medijih, pa tudi na javnih nastopih političnih voditeljev podžiga etnično sovraštvo;

14.  v zvezi s tem znova poudarja, kako pomembno je spoštovanje kodeksa ravnanja v volilnih zadevah in časovnega načrta volitev, dogovorjenega ob posredovanju OZN, ki so ju leta 2013 podpisali politični akterji, ter v celoti podpira prizadevanja OZN in prizadevanja na regionalni ravni za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja političnega nasilja;

15.  poziva k takojšnji odpravi omejitev delovanja medijev in dostopa do interneta ter znova obsoja nenehne napade na Radio Publique Africaine, ki je ena glavnih medijskih hiš v državi; meni, da volitve ne morejo biti legitimne, če se medijskim hišam ne omogoči delovanje brez omejitev, novinarjem pa poročanje brez ustrahovanja;

16.  izreka pohvalo vlogi humanitarnih organizacij in oblastem sosednjih držav, saj se posvečajo potrebam ljudi, ki bežijo pred krizo, in beguncem nudijo zaščito; pozdravlja napoved Komisije o dodatnem 1,5 milijonu EUR za ublažitev humanitarnih razmer; opozarja pa, da morajo tako EU kot njene države članice nujno podvojiti zaveze glede na velik naval beguncev v že tako nestabilni regiji, poročila o izbruhih kolere in skrb zbujajoče navedbe o spolnem nasilju; poudarja pomen dolgoročne strategije za medicinsko in prehransko pomoč, pa tudi za ponovno vključevanje in psihološko pomoč ljudem, ki so bili prisiljeni zbežati;

17.  poziva EU in njene države članice, naj uresničijo vse zaveze v zvezi z regionalnim načrtom OZN za pomoč beguncem iz Burundija, ki naj bi jih bilo po pričakovanjih 200 000 – po načrtu bo do septembra 2015 potrebnih 207 milijonov USD, med drugim bi jih lahko zagotovili z dopolnitvijo obstoječe podpore, namenjene tej regiji;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladi Burundija in vladam držav območja Velikih jezer, vladam držav Vzhodnoafriške skupnosti, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federici Mogherini, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.


Spominska slovesnost v Srebrenici
PDF 242kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici (2015/2747(RSP))
P8_TA(2015)0276RC-B8-0716/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. julija 2005(1) in 15. januarja 2009(2) o Srebrenici,

–  ob upoštevanju določb Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki priznavajo pravico vsakogar do življenja, prostosti in osebne varnosti ter svobodo misli, vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 16. junija 2008, veljati pa je začel 1. junija 2015,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta ZN št. 827 z dne 25. maja 1993, št. 1551 z dne 9. julija 2004 in št. 1575 z dne 22. novembra 2004,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 11. julija 2015 dvajseta obletnica genocida in etničnega čiščenja, ki sta se med vojno v Bosni dogajala v Srebrenici in okolici; ker bi morala ta obletnica živo opominjati na nevarnost najhujših oblik nacionalizma in nestrpnosti v družbi, ki ju lahko vojna prižene do skrajnosti;

B.  ker so bosansko mesto Srebrenica, ki ga je varnostni svet ZN v resoluciji št. 819 z dne 16. aprila 1993 razglasil za varno območje, 11. julija 1995 zavzele sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića, ki je ravnal po povelju takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića;

C.  ker so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Mladića in paravojaške enote, vključno z neregularnimi policijskimi enotami, v več dneh pobijanja po padcu Srebrenice po hitrem postopku usmrtile več kot 8000 muslimanskih mož in fantov, ki so se zatekli na to območje pod zaščito sil Združenih narodov (UNPROFOR); ker je bilo v obsežni kampanji etničnega čiščenja prisilno izgnanih skoraj 30.000 žensk, otrok in starejših, zaradi česar je ta dogodek postal največji vojni zločin v Evropi po koncu druge svetovne vojne;

D.  ker so tragični dogodki v Srebrenici preživelim pustili globoke čustvene rane ter ustvarili trajne ovire za politično spravo med etničnimi skupinami v Bosni in Hercegovini;

E.  ker sta Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (MKSJ) v pritožbeni sodbi Tožilec proti Radislav Krstić, zadeva št.: IT-99-33 z dne 19. aprila 2004, in Meddržavno sodišče (ICJ) v zadevi o izvajanju konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni Gori) z dne 27. februarja 2007, str. 127, §297 (ICJ), pokol v Srebrenici priznala kot genocid;

F.  ker so enote bosanskih Srbov zagrešile številne kršitve Ženevskih konvencij nad civilnim prebivalstvom v Srebrenici, vključno z deportacijo več tisoč žensk, otrok in ostarelih ter posilstvi velikega števila žensk;

G.  ker kljub prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove, še niso našli in identificirali trupel skoraj 1200 moških in fantov iz Srebrenice;

H.  ker je generalni sekretar ZN leta 1999 v poročilu o padcu Srebrenice izjavil, da Združeni narodi niso izpolnili svojega mandata, zlasti glede zaščite tako imenovanih varnih območij, in so zato soodgovorni;

I.  ker je EU zgrajena na miroljubnem sožitju in zavzetem sodelovanju med njenimi članicami; ker je eden od glavnih povodov za evropsko združevanje želja, da se v Evropi preprečijo ponovne vojne in hudodelstva zoper mednarodno humanitarno pravo;

J.  ker je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 30. januarja 2015 potrdilo kazni petim visokim vojaškim častnikom vojske bosanskih Srbov, obsojenim zaradi sodelovanja pri genocidu v Srebrenici leta 1995; ker so nekateri obsojeni oficirji odgovarjali neposredno nekdanjemu poveljniku vojske bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki mu sodijo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije za hudodelstva, ki vključujejo genocid;

1.  se spominja vseh žrtev genocida v Srebrenici in grozodejstev med vojnami v nekdanji Jugoslaviji in se jim poklanja; izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode svojih sorodnikov;

2.  najstrožje obsoja genocid v Srebrenici; slovesno izjavlja, da se takšni grozljivi zločini ne smejo nikdar več ponoviti in da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil takšna dejanja; nasprotuje vsakemu zanikanju, relativizaciji ali napačni razlagi genocida;

3.  poudarja, da morajo politični predstavniki Bosne in Hercegovine priznati preteklost, da bi lahko uspešno sodelovali za boljšo prihodnost vseh državljanov; poudarja, da lahko v tem težavnem procesu odigrajo pomembno vlogo sosednje države, verske oblasti, civilna družba, umetnost, kultura, mediji in izobraževalni sistemi;

4.  poudarja, da je za vse to pomembno delo Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in da je treba pospešiti sojenja in pritožbene postopke ter jih brez nepotrebnih zamud pripeljati do konca; ponovno izraža, da je treba večjo pozornost nameniti sojenjem za vojne zločine na nacionalni ravni;

5.  ponavlja, da je EU zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine in vseh držav Zahodnega Balkana ter nadaljevanju pristopnega procesa; je prepričan, da sta regionalno sodelovanje in proces evropskega povezovanja najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve;

6.  poziva k razvoju izobraževalnih in kulturnih programov, ki bodo spodbujali razumevanje vzrokov teh grozodejstev in ozaveščali, da je treba negovati mir ter spodbujati človekove pravice in strpnost med veroizpovedmi; izraža podporo organizacijam civilne družbe, kot je Združenje mater enklav Srebrenice in Žepe, zaradi njihove odločilne vloge pri ozaveščanju in gradnji širših temeljev za spravo med vsemi državljani Bosne in Hercegovine;

7.  obžaluje, da Varnostnemu svetu ZN, ki nosi glavno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, ni uspelo sprejeti resolucije, s katero bi obeležili genocid v Srebrenici. To je še posebej obžalujoče, ker je Mednarodno sodišče, glavni sodni organ ZN, razsodilo, da so zločini, storjeni v Srebrenici, genocid;

8.  močno pozdravlja soglasno sprejeto odločitev Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, da 11. julij proglasi za dan žalovanja v Bosni in Hercegovini;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.

(1) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 468.
(2) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.


Kamboški osnutki zakonov za nevladne organizacije in sindikate
PDF 251kWORD 74k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o kamboških osnutkih zakonov za nevladne organizacije in sindikate (2015/2756(RSP))
P8_TA(2015)0277RC-B8-0689/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kambodži,

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca ZN za pravico do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora ZN za človekove pravice z dne 27. aprila 2015 o drugem rednem poročilu o Kambodži,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca ZN z dne 15. avgusta 2014 o stanju človekovih pravic v Kambodži,

–  ob upoštevanju raznih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87) in o uporabi načela o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Kambodžo iz leta 1997,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker ima dinamična kamboška civilna družba pomembno korektivno vlogo – zlasti aktivisti, ki se ukvarjajo z zadevami o zemljiških pravicah, pa tudi sindikalisti, novinarji in člani opozicijske stranke;

B.  ker je kamboška vlada 5. junija 2015 odobrila osnutek zakona o združevanju in nevladnih organizacijah (LANGO); ker je bil osnutek zakona 16. junija 2015 poslan v obravnavo kamboški narodni skupščini;

C.  ker je EU največja partnerica Kambodže v smislu razvojne pomoči in je za obdobje 2014–2020 odobrena nova dodelitev sredstev v višini 410 milijonov EUR; ker EU podpira vrsto pobud kamboških nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe na področju človekovih pravic in je tudi opazovala državne in občinske volitve ter je zagotavljala podporo volilnemu procesu; ker je Kambodža močno odvisna od razvojne pomoči;

D.  ker je poročevalec ZN za pravico do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja izjavil, da je bila kamboška civilna družba izključena iz procesa priprave zakona o združevanju in nevladnih organizacijah;

E.  ker so številne ugledne nevladne organizacije opozorile, da ima ta zakon enak namen kot prejšnji poskusi, ki so bili kasneje umaknjeni zaradi domačega in mednarodnega nasprotovanja, da naj se namreč uveljavi zakon, ki bi neupravičeno omejil pravico do svobode združevanja in izražanja ter ustvaril pravno podlago za samovoljno zapiranje ali zavrnitev registracije politično nezaželenih nevladnih organizacij, tudi tistih, ki zaposlujejo zagovornike človekovih pravic;

F.  ker je pravica do svobode izražanja določena v členu 41, pravica do politične udeležba pa v členu 35 kamboške ustave;

G.  ker je pravica do mirnega zbiranja zapisana v kamboški ustavi, v členu 20 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in členu 21 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

H.  ker je pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev zapisana v členu 25 Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah in ker je pravica do svobode združevanja, ki jo zagotavlja člen 22 tega pakta, nepogrešljiv dejavnik in pogosto vstopna točka za takšno sodelovanje; ker sta preglednost in odgovornost bistvena elementa delujoče demokracije;

I.  ker naj bi država po sprejetju zakona izgubila razvojne projekte v vrednosti 600–700 milijonov USD letno; ker bi zakon o združevanju in nevladnih organizacijah omejil vire, kar bi ogrozilo zmožnost mednarodnih nevladnih organizacij za vodenje stroškovno učinkovitih projektov;

J.  ker bi zakonodajni predlog o sindikatih kršil pravico do organiziranja in resno omejil pravice neodvisnih sindikatov, tudi že obstoječih; ker osnutek zakona kot pogoj za ustanovitev sindikata določa nerazumno visok prag števila včlanjenih delavcev (20 %); ker osnutek zakona daje uradnikom ministrstva za delo preširoka pooblastila glede odobritve stavk in začasnega preklica registracije sindikatov na podlagi izmišljenih razlogov in brez dolžnega pravnega postopanja; ker osnutek zakona izključuje delavce v gospodinjstvu iz pravice do združevanja v sindikate, za sindikalne voditelje določa pogoj pismenosti, kar diskriminira ženske in tujce, prepoveduje stike z nevladnimi organizacijami in predpisuje tako nizke kazni za delodajalce, ki kršijo delovno zakonodajo, da so brez učinka;

K.  ker kamboške oblasti od maja 2014, ko so lokalne skupine, ki se zavzemajo za pravice delavcev, povabili k sodelovanju, niso več organizirale javnih posvetov o poznejših osnutkih zakona; ker je bilo v rednih sporočilih za javnost objavljeno , da bo zakon o sindikatih sprejet v letu 2015;

L.  ker je v Kambodži registriranih okrog 5000 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo pomoč na področjih, kot so človekove pravice, zdravstveno varstvo, civilna družba in kmetijstvo;

M.  ker je predsednik vlade Hun Sen 16. junija 2015 na srečanju z veleposlanikom EU v Kambodži Jean-Françoisom Cautainom zagotovil, da namerava narodna skupščina izvesti posvetovanje o osnutku zakona o nevladnih organizacijah, in izrazil željo, da v bi posvetovanje vključili civilno družbo in razvojne partnerje;

1.  poziva kamboško vlado, naj umakne osnutek zakona o združevanju in nevladnih organizacijah;

2.  spodbuja kamboško vlado, naj prizna legitimno in koristno vlogo civilne družbe, sindikatov in politične opozicije pri zagotavljanju splošnega gospodarskega in političnega razvoja države; opozarja, da je civilna družba eden glavnih stebrov razvoja vsake države; poudarja, da bi moral zakon o združevanju in nevladnih organizacijah ustvariti ugodno okolje, v katerem bo civilna družba lahko še naprej prispevala k razvoju Kambodže;

3.  poziva kamboško vlado, naj umakne osnutek zakona o sindikatih, objavi sedanji osnutek in se zaradi revizije v skladu z mednarodnim pravom in konvencijami Mednarodne organizacije dela, zlasti o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87) in o uporabi načela o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98), posvetuje s strokovnjaki in člani sindikatov, preden bo osnutek ponovno predložila v presojo;

4.  podpira izjavo posebnega poročevalca ZN, da naj bi tovrstno zakonodajo sprejeli le v okviru celovitega participativnega procesa, ki bo dovolj vključujoč in bo zagotavljal, da bodo vsi deležniki zavezani njegovi vsebini;

5.  poziva, naj se civilni družbi in kamboškemu ljudstvu zagotovi dovolj časa za pregled zakonodaje in za ustrezno posvetovanje, da bodo lahko svojim izvoljenim predstavnikom posredovali pripombe pred glasovanjem o zakonu;

6.  opominja, da bi bilo treba pri vsakem zakonodajnem predlogu spoštovati mednarodno priznano svobodo govora, zbiranja in združevanja, ki se jo je Kambodža zavezala spoštovati z ratifikacijo Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, in ne bi smeli neupravičeno omejevati zmožnosti civilne družbe, da deluje učinkovito in svobodno;

7.  poziva vlado Kambodže, naj še naprej krepi demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in združevanja;

8.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj podpre poziv za umik osnutka zakona o združevanju in nevladnih organizacijah in osnutka zakona o sindikatih in naj na to zadevo čimprej opozori kamboško vlado;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, sekretariatu Združenja držav jugovzhodne Azije, Svetu ZN za človekove pravice ter vladi in narodni skupščini Kraljevine Kambodže.


Demokratična republika Kongo, zlasti primer dveh pridržanih aktivistov za človekove pravice, Yvesa Makwambale in Freda Bauma
PDF 266kWORD 86k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o Demokratični republiki Kongo, zlasti primeru dveh pridržanih aktivistov za človekove pravice, Yvesa Makwambale in Freda Bauma (2015/2757(RSP))
P8_TA(2015)0278RC-B8-0690/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični republiki Kongo, zlasti resolucije z dne 12. septembra 2013(1) in resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU,

–  ob upoštevanju izjav predstavnikov za stike z javnostmi Evropske službe za zunanje delovanje o razmerah v Demokratični republiki Kongo, zlasti izjave z dne 21. januarja 2015,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU v Demokratični republiki Kongo o stanju na področju človekovih pravic v državi, zlasti izjave z dne 11. februarja 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji, ki ga je Svet sprejel 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. januarja 2015 o Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju izjave z dne 22. januarja 2015 skupine mednarodnih odposlancev za območje Velikih jezer o razmerah v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost, ki sta ga dne 12. februarja 2015 posebna poročevalca Afriške unije za zagovornike človekovih pravic in za zapore in zaporne pogoje v Afriki pripravila o stanju na področju človekovih pravic po dogodkih, ki so pospremili spremembo volilnega zakona Demokratične republike Kongo,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja, podpisanega junija 2000,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki jo je Demokratična republika Kongo ratificirala leta 1982,

–  ob upoštevanju ustave Demokratične republike Kongo, zlasti členov 22, 23, 24 in 25,

–  ob upoštevanju poziva za izpustitev aktivistov Filimbi, ki ga je več kot 200 skupin za človekove pravice objavilo 15. junija 2015,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so med 19. in 21. januarjem 2015 po vsej državi izbruhnili protesti zaradi osnutka volilnega zakona, po katerem naj bi bilo možno predsedniški mandat podaljšati v nasprotju z ustavnimi določbami in ki naj bi zahteval potencialno zelo dolgotrajen popis, ki bi ga bilo treba opraviti pred izvedbo državnih volitev;

B.  ker naj bi v protestih po navedbah oblasti umrlo 27 ljudi, čeprav drugi viri poročajo o 42 žrtvah, in ker je bilo 350 oseb aretiranih, od tega so nekateri v zaporu še vedno brez sojenja ali so prisilno izginili;

C.  ker je vlada med protesti januarja 2015 onemogočila spletne storitve in storitve pošiljanja SMS-sporočil;

D.  ker na koncu volilni zakon, ki ga je sprejel tamkajšnji parlament, sporne določbe ni vseboval;

E.  ker so oblasti takoj po začetku protestov ostro nastopile proti aktivistom za človekove pravice in opozicijskim politikom, ki so miroljubno protestirali proti določbi, med njimi pa so iz očitno politično motiviranih razlogov v priporu še vedno Christopher Ngoyi, Jean-Claude Muyambo, Vano Kiboko in Cyrille Dowe;

F.  ker je tajna služba Demokratične republike Kongo ANR 15. marca 2015 med začetkom prodemokratičnega gibanja mladih Filimbi ob navzočnosti mednarodnih udeležencev in kongovskih aktivistov, glasbenikov, poslovnežev, novinarjev in drugih, aretirala in brez obtožbe pridržala več kot 30 oseb;

G.  ker je bila večina aktivistov in podpornikov izpuščenih in so bili tujci izgnani iz države, a sta Yves Makwambala in Fred Bauma še vedno priprta v zaporu Makala, v Kinšasi, bremeni pa ju obtožba članstva v združenju, ki naj bi bilo ustanovljeno z namenom izvajanja napadov na ljudi in lastnino, kovanja zarote proti predsedniku države in poskusa uničenja ali spremembe „ustavnega režima“ oziroma podžiganja ljudi k oboroženemu spopadu z državno oblastjo; ker so oblasti Freda Bauma obtožile tudi motenja miru, Yvesa Makwambalo pa javnega blatenja predsednika države, čeprav sta uveljavljala pravico do svobodnega izražanja, miroljubnega zbiranja in združevanja;

H.  ker je bilo gibanje Filimbi ustanovljeno kot platforma, ki naj mladino v Demokratični republiki Kongo spodbuja k miroljubnemu in odgovornemu izpolnjevanju državljanskih dolžnosti;

I.  ker so na vzhodu Demokratične republike Kongo, v mestu Goma, marca in aprila 2015 oblasti aretirale in kasneje izpustile vsaj 15 aktivistov mladinskega gibanja LUCHA, ki so miroljubno demonstrirali za izpustitev priprtih sodelavcev v Kinšasi; ker štirim med njimi grozi obtožba zaradi nagovarjanja k neposlušnosti do javnih oblasti;

J.  ker je narodna skupščina Demokratične republike Kongo 27. marca 2015 oblikovala parlamentarno misijo za zbiranje informacij in poročanje o aretacijah; ker je misija v svojem poročilu ugotovila, da ni dokazov o tem, da bi bili voditelji in udeleženci gibanja Filimbi vpleteni v teroristično ali drugo nasilno kaznivo dejanje oziroma v načrtovanje tovrstnih dejanj, in je pozvala k politični rešitvi za njihovo takojšnjo izpustitev;

K.  ker je 15. junija 2015 štirinajst mednarodnih organizacij in 220 organizacij za človekove pravice iz Demokratične republike Kongo pozvalo k takojšnji in brezpogojni izpustitvi obeh aktivistov;

L.  ker je bilo v tej zvezi v Malukuju, približno 80 kilometrov iz središča Kinšase, odkrito množično grobišče z domnevno 421 telesi;

M.  ker je pravosodni minister nedavno priznal, da pravosodni sistem v Demokratični republiki Kongo bremenijo številne težave, vključno s klientelizmom, vplivnostjo, kupčevanjem, korupcijo, nekaznovanjem in pristranskostjo sodniških odločitev;

N.  ker je svoboda tiska omejena zaradi groženj in napadov na novinarje in ker so bili številni mediji nezakonito zaprti ali cenzurirani;

O.  ker naj bi prihodnje državne volitve potekale novembra 2016, a z velikimi težavami pri organizaciji in financiranju;

P.  ker je civilna družba v Demokratični republiki Kongo odigrala pomembno vlogo med politično tranzicijo leta 2003, volitvami leta 2006 in 2011, pregledom rudarskih pogodb, pri začasni izključitvi te države iz pobude za preglednost v ekstraktivni industriji, pri volilnemu zakonu leta 2013 in predpisih proti spolnemu nasilju;

Q.  ker je odziv vlade na angažiranost civilne družbe nekakšen poskus, da bi aktiviste in zagovorniške organizacije obravnavala kot politično opozicijo in jih na ta način onemogočila;

R.  ker je EU junija 2014 v to državo poslala misijo za nadaljnje ukrepanje po volitvah, ki je opozorila na potrebo po tem, da se volilni seznami posodabljajo, da se zagotovijo pogoji za pošteno volilno kampanjo kandidatov in se še bolj zaščitijo javne svoboščine, sistem za reševanje volilnih sporov in boj proti nekaznovanju;

S.  ker je nacionalni okvirni program za Demokratično republiko Kongo za obdobje 2014–2020, ki je iz 11. evropskega razvojnega sklada prejel 620 milijonov evrov, na prvo mesto postavil krepitev upravljanja in načel pravne države, vključno z reformami v sodstvu, policiji in vojski;

1.  obžaluje smrtne žrtve, samovoljno nasilje in aretacije demonstrantov med protesti januarja 2015 ter pritisk na aktiviste in politične nasprotnike, zlasti med dogodki ob začetku gibanja Filimbi marca 2015;

2.  poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj takoj in brezpogojno izpustijo Yvesa Makwambalo in Freda Bauma, umaknejo vse obtožbe proti njima in drugim voditeljem gibanja Filimbi, pa tudi proti vsem drugim aktivistom, zapornikom vesti ali političnim nasprotnikom, ki so bili samovoljno aretirani in pridržani zgolj zaradi svojih političnih nazorov ali zaradi sodelovanja pri miroljubnih dejavnostih;

3.  podpira pozive narodne skupščine Demokratične republike Kongo k iskanju politične rešitve, ki bo članom gibanja Filimbi in drugih miroljubnih združenj civilne družbe omogočila, da svobodo izražanja in združevanja uveljavljajo brez strahu pred zasledovanjem ali preganjanjem;

4.  odločno poziva oblasti, naj zagotovijo, da priprte osebe niso žrtev mučenja ali slabega ravnanja in da lahko njihovi sorodniki in odvetniki računajo na popolno zaščito in dostop do njih;

5.  meni, da to, da ANR brez obtožbe pridržuje osebe za več kot 48 ur, jim zavrača dostop do pravne pomoči oziroma jih ne preda pristojnim sodniškim organom, predstavlja očitno kršitev pravic, ki jih jamči ustava Demokratične republike Kongo;

6.  poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj skupaj z mednarodnimi partnerji sproži celovito, temeljito in pregledno preiskavo dogodkov januarja in marca 2015 ter naj zagotovi, da bodo ugotovljena vsa nezakonita dejanja ali primeri zavračanja pravic ali svoboščin; vztraja, da morajo pred sodiščem odgovarjati vsi uradniki, za katere obstaja sum, da so odgovorni kršitev pravic ali svoboščin, ki jih jamčijo domači in mednarodni predpisi;

7.  je zelo zaskrbljen nad rednimi poskusi oblasti, da bi omejile svobodo izražanja, miroljubnega zbiranja in združevanja, ter nad neprestanimi kršitvami teh svoboščin, saj je ustrezno politično ozračje nujno potrebno za uspešen volilni krog, ki bo v tej državi organiziran prihodnje leto;

8.  zlasti obžaluje, da so te kršitve naperjene predvsem proti opozicijskim voditeljem in mladinskim gibanjem;

9.  poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj takoj in brezpogojno zagotovijo uživanje teh svoboščin, zlasti v volilnem času, kot to jamči državna ustava in mednarodno pravo s področja človekovih pravic;

10.  spominja, da je spoštovanje politične raznolikosti in opozicije, odprte in miroljubne politične razprave, polnega uveljavljanja ustavne svobode izražanja, miroljubnega zbiranja, združevanja in obveščanja nujno, če naj bodo demokratične volitve verodostojne, vključujoče, miroljubne in pravočasne; vztraja, da so tovrstna jamstva izredno pomembna na še posebej nestanovitnem območju Velikih jezer in so odvisna od uspešne izvedbe sporazuma o miru, varnosti in sodelovanju iz Adis Abebe; v tem oziru podpira prizadevanja skupine mednarodnih odposlancev za območje Velikih jezer;

11.  spodbuja parlament in senat Demokratične republike Kongo ter predsednika države Josepha Kabilo, naj izvedejo vse ukrepe, ki so potrebni za utrjevanje demokracije in pristno udeležbo vseh političnih sil, civilne družbe in prodemokratičnih gibanj pri upravljanju države in izražanju volje državljanov te države na podlagi ustavnih in zakonitih pravil ter svobodnih in poštenih volitev;

12.  spodbuja razvoj platform, kakršna je Filimbi, ki prodemokratičnim silam dajejo glas in spodbujajo udeležbo mladih v volilnem procesu, iz katerega so bili neupravičeno izključeni;

13.  spominja, da se je Demokratična republika Kongo v okviru sporazuma iz Cotonouja obvezala spoštovanju demokracije, pravne države in človekovih pravic, ki zajemajo tudi svobodo govora in medijsko svobodo; odločno poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj te določbe podpre v skladu s členi 11(b), 96 in 97 sporazuma iz Cotonouja, v nasprotnem primeru pa Komisijo poziva, naj v skladu s členi 8, 9 in 96 tega sporazuma sproži ustrezen postopek;

14.  vztraja, da morata biti narava in obseg prihodnje podpore EU volilnemu procesu v Demokratični republiki Kongo odvisni od doseženega napredka pri izvajanju priporočil misije EU za opazovanje volitev iz leta 2011 in misije za nadaljnje ukrepanje po volitvah iz leta 2014 glede spoštovanja volilnega koledarja in zagotovitve zanesljivih finančnih sredstev;

15.  odločno poziva delegacijo EU, naj spremlja razvoj dogodkov in uporabi vsa ustrezna sredstva in instrumente, tudi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, v podporo zagovornikom človekovih pravic in prodemokratičnim gibanjem;

16.  odločno poziva pravosodne oblasti Demokratične republike Kongo, naj uveljavijo svojo neodvisnost od vsakršne politične instrumentalizacije in zaščitijo pravice, priznane s pravnimi instrumenti, kot sta dostop do sodnega varstva in pravica do pravičnega sojenja;

17.  poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj prenehajo minimalizirati pomen množičnega grobišča blizu Kinšase ter ponavlja poziv EU in OZN po nujni, pregledni in verodostojni preiskavi, ki bo pomirila družine pogrešanih in naredila konec različnim namigovanjem;

18.  ostro obsoja nezakonito zaprtje in brutalno cenzuro medijev, pa tudi začasno ustavitev telekomunikacij;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, vladam držav območja Velikih jezer, predsedniku, predsedniku vlade in parlamentu Demokratične republike Kongo, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0388.


Bahrajn, zlasti primer Nabila Radžaba
PDF 260kWORD 84k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o Bahrajnu, zlasti primeru Nabila Radžaba (2015/2758(RSP))
P8_TA(2015)0279RC-B8-0703/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bahrajnu, zlasti resolucije z dne 6. februarja 2014 o Bahrajnu, zlasti primeri Nabila Radžaba, Abdulhadija Al Khavadže in Ibrahima Šarifa(1),

–  ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 17. junija 2015 o izreku kazni generalnemu sekretarju politične stranke Al Vefak Aliju Salmanu v Bahrajnu,

–  ob upoštevanju Skupnega sveta in ministrskega sestanka EU-GCC dne 24. maja 2015 v Dohi v Katarju,

–  ob upoštevanju sklepa ministrskega sveta Arabske lige, ki se je sestal 1. septembra 2013 v Kairu, o vzpostavitvi vsearabskega sodišča za človekove pravice v bahrajnski prestolnici Manama,

–  ob upoštevanju podrobnega poročila o izvajanju priporočil, ki jih je pripravila bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija februarja 2014, in posodobitve splošnega rednega pregleda iz septembra 2014, ki jo je predstavila bahrajnska vlada,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in Arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Kraljevina Bahrajn,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih junija 2004 in pregledanih leta 2008,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice, katerega namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik Unije in ki vključuje poseben razdelek o zaščiti zagovornikov človekovih pravic,

–  ob upoštevanju obiska posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa v Bahrajnu konec maja 2015,

–  ob upoštevanju členov 5 in 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Bahrajn po objavi poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije dne 23. novembra 2011 in poročila o spremljanju dne 21. novembra 2012 obljubil, da bodo reforme s področja človekovih pravic napredovale;

B.  ker je spodbudno, da je Bahrajn imenoval varuha človekovih pravic pri ministrstvu za notranje zadeve in ustanovil odbor za pravice zapornikov in pripornikov ter posebno preiskovalno enoto; ker je treba poskrbeti, da te institucije postanejo bolj nepristranske, pregledne in neodvisne od vladnih institucij;

C.  ker so bahrajnske oblasti od začetka vstaje leta 2011 krepile uporabo represivnih ukrepov proti aktivistom civilne družbe in miroljubni opoziciji; ker je na 26. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice dne 10. junija 2014 47 držav, tudi vseh 28 držav članic EU, podpisalo skupno izjavo, v kateri izražajo hudo zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v Bahrajnu; ker skupna izjava izrecno navaja zaskrbljujoča področja, vključno z dolgimi kaznimi za uresničevanje pravice do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, nezadostnimi zagotovili za pošteno sojenje, nasiljem nad demonstranti, nenehnim nadlegovanjem in zapiranjem oseb, ki uresničujejo svojo pravico do svobodnega mnenja in izražanja, slabim ravnanjem in mučenjem v priporu, samovoljnimi odvzemi državljanstva brez dolžnega pravnega postopanja in nezadostnim prevzemanjem odgovornosti za kršitve človekovih pravic;

D.  ker so bahrajnskega zagovornika človekovih pravic in predsednika bahrajnskega Centra za človekove pravice, namestnika generalnega sekretarja Mednarodne federacije za človekove pravice in člana svetovalnega odbora oddelka za Bližnji vzhod pri organizaciji Human Rights Watch Nabila Radžaba obsodili na šestmesečno zaporno kazen, zgolj ker je mirno uveljavljal pravico do izražanja; ker so ga aretirali 1. oktobra 2014, po obisku Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, na podlagi obtožb, da objavlja tvite o skupini svojih sodržavljanov, ki naj bi sodelovali z organizacijo IS/Daiš; ker so ga obtožili žaljenja javne institucije in vojske; ker je delovna skupina Združenih narodov o samovoljnem pridržanju novembra 2013 pridržanje Nabila Radžaba označila za samovoljno;

E.  ker je Nabil Radžab od ustanovitve bahrajnskega Centra za človekove pravice leta 2002 prestal več zapornih kazni; ker mu zaradi novih obtožb v zvezi s svobodo izražanja grozi do 10 let zaporne kazni zaradi „domnevnih žalitev z zakonom določenih organov“ in „širjenja govoric v času vojne“;

F.  ker so podobno kot Nabil Radžab številni zagovorniki človekovih pravic, na primer Nadži Fatil, danski zagovornik človekovih pravic Abdulhadi al Khavadža, švedski politični aktivist Mohamed Habib Al Mukdad in tako imenovanih Bahrajnskih 13, pridržani, žrtve sodnega nadlegovanja v Bahrajnu, zaprti in prestajajo dolge ali dosmrtne zaporne kazni, kar je neposreden povračilni ukrep za njihovo delo na področju varovanja človekovih pravic; ker so po poročanjih večinoma izpostavljeni nasilju, slabemu ravnanju in telesnemu ali psihološkemu mučenju;

G.  ker je po navajanjih bahrajnskega Centra za človekove pravice več kot 3000 zapornikov samovoljno priprtih, med njimi so številni zagovorniki človekovih pravic, ki so prestajajo dolge ali dosmrtne zaporne kazni kot neposreden povračilni ukrep za njihove dejavnosti; ker so po poročanjih večinoma izpostavljeni nasilju, slabemu ravnanju in telesnemu ali psihološkemu mučenju;

H.  ker je bil 16. junija 2015 generalni sekretar glavne opozicijske stranke v Bahrajnu Al Vefak Šejk Ali Salman obsojen na štiriletno zaporno kazen, povezano s protivladnimi protesti, ki so izbruhnili leta 2011, ko so bila uporniška gibanja arabske pomladi v tej regiji na vrhuncu; ker naj bi sodišče njegovim odvetnikom preprečilo ustno predstavitev argumentov in ker niso imeli resnične možnosti za presojo dokazov; ker je skupina neodvisnih strokovnjakov Združenih narodov, ki so del tako imenovanih posebnih postopkov Sveta za človekove pravice, pozvala bahrajnske oblasti, naj Šejka Alija Salmana spustijo na prostost;

I.  ker Bahrajn že od leta 2012 protiteroristično zakonodajo zlorablja za samovoljne odvzeme državljanstva aktivistom in predstavnikom opozicije kot povračilni ukrep za njihovo oporečništvo, med njimi pa je vsaj 9 mladoletnikov; ker je bilo po številnih poročilih zgolj v letu 2015 državljanstvo odvzeto več kot sto aktivistom, protestnikom in politikom, velika večina je pri tem ostala brez državljanstva, kar je kršitev Konvencije Združenih narodov o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva;

J.  ker je smrtna kazen v politično motiviranih primerih od leta 2011 vse pogostejša; ker je bilo od leta 2011 vsaj sedem oseb obsojenih na smrtno kazen, štiri so bile do leta 2015 že izvršene;

K.  ker je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena s kraljevim ukazom za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in poročanje o njih, podala številna priporočila o človekovih pravicah in političnih reformah; ker je bil dosežen napredek pri pregledu pravnega sistema in sistema kazenskega pregona, ker pa vlada ni izvedla vseh glavnih priporočil te komisije, zlasti v zvezi z izpustitvijo voditeljev protestov, ki so bili obsojeni zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja; ker so pogovori za spravo (znani kot nacionalni dialog) zastali; ker nekatere skupine v političnem sistemu še vedno niso zastopane in ker varnostne sile še vedno ne odgovarjajo za svoja dejanja;

1.  poziva, naj se umaknejo obtožbe vseh zagovornikov človekovih pravic, političnih aktivistov in drugih posameznikov, ki so v priporu in so obtoženi domnevnih kršitev, povezanih s pravico do izražanja, mirnega zbiranja in združevanja, med katerimi so tudi Nabil Radžab, Šejk Ali Salman in pripadniki tako imenovane skupine bahrajnskih 13, in naj se brezpogojno izpustijo iz zapora;

2.  je seznanjen, da so se bahrajnske oblasti zavezale, da bodo izvajale priporočila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije iz leta 2011 in splošnega rednega pregleda Bahrajna pri Združenih narodih, pa tudi priporočila v okviru drugih mehanizmov Združenih narodov, ter da bodo izpustile več zapornikov, obtoženih zaradi političnega združevanja in izražanja; poziva bahrajnsko vlado, naj hitro izvede vsa priporočila iz poročila preiskovalne komisije in splošnega rednega pregleda, naj konča vse kršitve človekovih pravic in naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu z mednarodnimi obveznostmi Bahrajna na področju človekovih pravic;

3.  je hudo zaskrbljen, ker se protiteroristični zakoni v Bahrajnu zlorabljajo za kršitve človekovih pravic, ki vključujejo tudi odvzem državljanstva;

4.  obsoja, da bahrajnske oblasti zapornike, mirne protestnike in člane opozicije še vedno mučijo in jih kruto ponižujejo ali kaznujejo, in poziva bahrajnsko vlado, naj spoštuje svoje obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo Združenih narodov proti mučenju;

5.  spodbuja bahrajnsko vlado, naj sodeluje s posebnimi poročevalci Združenih narodov (pristojnimi za vprašanja mučenja, svobode zbiranja, neodvisnosti sodnikov in pravnikov ter zagovornikov človekovih pravic) in naj zanje izda stalno vabilo;

6.  ugotavlja, da si bahrajnska vlada prizadeva za reformo kazenskega zakonika in sodnih postopkov, ter spodbuja nadaljevanje tega procesa; poziva bahrajnsko vlado, naj sprejme vse ukrepe, da bi zagotovila nepristranski in pošten sodni sistem in pošteno sojenje, pa tudi nepristranskost varuha človekovih pravic, posebne preiskovalne enote in nacionalnega inštituta za človekove pravice;

7.  poziva k takojšnji ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju, drugega fakultativnega protokola k Mednarodnemu paktu o političnih in državljanskih pravicah, katerega namen je odpraviti smrtno kazen, Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

8.  poziva bahrajnske oblasti, naj nadaljujejo nacionalni dialog o soglasju, da bi dosegli trajno in vključujočo nacionalno spravo in poiskali politično rešitev za to krizo; želi pripomniti, da naj bi se v vzdržnem političnem procesu legitimne in miroljubne kritike svobodno izražale; v zvezi s tem opozarja bahrajnske oblasti, da je za verodostojno strategijo za nacionalno spravo in trajne reforme nepogrešljivo sodelovanje šiitske večine in njenih mirnih političnih predstavnikov, ki bo temeljilo na človekovem dostojanstvu, spoštovanju in poštenosti;

9.  pozdravlja, da je bil opozicijski voditelj Ibrahim Šarif junija 2015 predčasno izpuščen iz zapora, potem ko ga je kralj pomilostil; meni, da je ta odločitev pomemben korak v pravo smer, da se bo spodbudilo zaupanje v državi;

10.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v vseh odnosih z Bahrajnom poudarja pomen reform in sprave; odločno spodbuja ustanovitev delovne skupine na področju človekovih pravic EU-Bahrajn, dodaja pa, da dialog med EU in Bahrajnom na tem področju ne more nadomestiti celovitega dialoga med vlado in opozicijo v Bahrajnu;

11.  je seznanjen s priporočili varuha človekovih pravic, odbora za pravice zapornikov in pripornikov ter nacionalnega inštituta za človekove pravice, zlasti glede pravic pridržanih in njihovih razmer v zaporu, tudi kar zadeva slabo ravnanje in mučenje; spodbuja, naj ti organi svoje delo opravljajo neodvisno, nepristransko in pregledno, in poziva bahrajnske oblasti, naj njihova priporočila v celoti izvajajo;

12.  poziva k hitrim skupnim prizadevanjem EU za oblikovanje celovite strategije za to, da bosta lahko EU in Komisija dejavno zahtevali izpustitev aktivistov in zapornikov vesti iz zapora; poziva evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj zagotovijo, da bodo delegacija EU v Riadu in veleposlaništva držav članic v Bahrajnu pravilno izvajali smernice EU o človekovih pravicah, zlasti o zagovornikih človekovih pravic in mučenju, ter da bodo o tem poročali;

13.  poziva EU, naj prepove izvoz solzivca in opreme za nadzor množic, dokler se ne raziščejo primeri neustrezne uporabe teh sredstev in dokler storilci ne bodo za to odgovarjali;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0109.


Stanje dveh krščanskih pastorjev v Sudanu
PDF 250kWORD 75k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o stanju dveh krščanskih pastorjev v Sudanu (2015/2766(RSP))
P8_TA(2015)0280RC-B8-0707/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

–  ob upoštevanju poročila strokovnjakov za človekove pravice z dne 19. maja 2014, izdanega v skladu s posebnimi postopki Sveta ZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in Deklaracije ZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja iz leta 2000,

–  ob upoštevanju smernic EU o svobodi veroizpovedi in prepričanja iz leta 2013,

–  ob upoštevanju sudanskega nacionalnega načrta za človekove pravice, ki je bil sprejet leta 2013 na podlagi načel univerzalnosti in enakosti vseh ljudi,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine ZN, zlasti resolucij št. 62/149 z dne 18. decembra 2007, št. 63/168 z dne 18. decembra 2008, št. 65/206 z dne 21. decembra 2010, št. 67/176 z dne 20. decembra 2012 in št. 3/69 z dne 18. decembra 2014 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni, v katerih je države, kjer smrtna kazen še obstaja, pozvala k moratoriju na njeno izvajanje z namenom njene odprave,

–  ob upoštevanju člena 135(5) in člena 123(4) Poslovnika,

A.  ker je sudanska nacionalna obveščevalna služba aretirala pastorja Michaela Yata iz Južnosudanske prezbiterijanske evangeličanske cerkve, potem ko je med obiskom v Sudanu 21. decembra 2014 pridigal v njeni podružnici Kartumski severni cerkvi; ker je bil aretiran takoj po pridigi, v kateri je domnevno napadel sporno prodajo cerkvene zemlje in premoženja ter ravnanje s kristjani v Sudanu;

B.  ker je bil pastor Peter Yen Reith aretiran 11. januarja 2015, potem ko je sudanskemu uradu za verska vprašanja poslal pismo, v katerem je spraševal po pastorju Michaelu in želel izvedeti več o njegovi aretaciji;

C.  ker aretirana pastorja do 1. marca 2015 nista imela stikov z nikomer, 4. maja 2015 pa sta bila obtožena več kaznivih dejanj po sudanskem kazenskem zakoniku iz leta 1991, med drugim: sodelovanja v kaznivem dejanju (21. člen), rušenja ustavnega reda (51. člen), spodkopavanja državne ureditve (50. člen), vohunjenja (53. člen), nezakonitega pridobivanja in razkrivanja uradnih dokumentov (55. člen), netenja sovraštva (64. člen), kaljenja miru (69. člen) in bogokletstva (125. člen);

D.  ker je za kazniva dejanja iz 50. in 53. člena sudanskega kazenskega zakonika predvidena smrtna kazen, če je obtoženec spoznan za krivega;

E.  ker so sudanske oblasti 1. julija 2015 delno uničile poslopja evangeličanske cerkve v Bahriju; ker sta se cerkveni odvetnik Mohamed Mustafa, ki je tudi pravni zastopnik aretiranih pastorjev, in pastor Hafez iz evangeličanske cerkve iz Bahrija pritožila, da vladni uslužbenec uničuje napačni del kompleksa; ker sta bila oba aretirana zaradi oviranja javnega uslužbenca pri opravljanju njegovih nalog; ker je vladni uslužbenec nadaljeval uničevanje napačnega dela kompleksa;

F.  ker so od odcepitve Južnega Sudana leta 2011 grožnje zoper cerkvene voditelje, ustrahovanje krščanskih skupnosti in uničevanje cerkvenega premoženja vse pogostejši;

G.  ker je bilo 25. junija 2015 12 mladih krščanskih deklet iz Nubskega hribovja prijetih, ko so zapuščala baptistično cerkev, in obdolženih, da so nedostojno oblečena; ker sta bili dve dekleti naslednjega dne izpuščeni brez obtožnice, ostalih 10 pa proti varščini;

H.  ker bodo morala dekleta pred sodišče, saj so obdolžena po členu 152 sudanskega kazenskega zakonika, ki pravi: „Kdor se na javnem mestu nedostojno vede ali stori dejanje, ki je v nasprotju z javno moralo ali nosi obleko, ki je je nedostojna ali je v nasprotju z javno moralo ali žali čustva ljudi, se kaznuje z bičanjem, in sicer največ 40 udarci, ali z globo ali z obojem“;

I.  ker je Sudan ratificiral Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah narodov, ki vključuje pravico do življenja ter prepoved mučenja in drugih krutih, nečloveških ali ponižujočih kazni ali ravnanja, in ker se smrtna kazen, bičanje, sekanje udov in druge oblike telesnega kaznovanja še vedno izvajajo za vrsto kaznivih dejanj;

J.  ker mora uvedba splošnega moratorija na izvajanje smrtne kazni z namenom njene popolne odprave ostati eden od glavnih ciljev mednarodne skupnosti, kot je 18. decembra 2014 potrdila tudi generalna skupščina ZN;

1.  poziva sudanske oblasti, naj umaknejo vse obtožbe zoper pastorja Michaela Yata in Petra Yena Reitha, ter poziva k njuni takojšnji in brezpogojni izpustitvi; poziva sudansko vlado, naj poskrbi, da pastorja do izpustitve ne bosta izpostavljena mučenju in grdemu ravnanju ter da bo njuna telesna in duševna nedotakljivost v celoti spoštovana;

2.  poziva delegacijo EU v Sudanu, naj spremlja sodno obravnavo in pastorjema ponudi pomoč; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo, opozori na hude in pogoste kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v tej državi ter jih obsodi;

3.  sudanske oblasti opominja na njihove obveznosti v zvezi z varstvom svobode veroizpovedi in prepričanja na državni in mednarodni ravni; znova potrjuje, da je svoboda veroizpovedi, vesti in prepričanja univerzalna človekova pravica, ki jo je treba varovati povsod in za vsakogar; strogo obsoja vse oblike nasilja in ustrahovanja, ki ovirajo pravico do prakticiranja želene veroizpovedi oziroma prestopa vanjo, vključno z grožnjami, telesnim nasiljem in kazenskimi sankcijami, s katerimi želijo verujoče ali neverujoče prisiliti, da se odpovejo svoji veri ali da se spreobrnejo;

4.  obsoja prijetje 12 krščanskih deklet; poziva sudansko vlado, naj ustavi postopek proti 10 dekletom, ki še niso bila oproščena obtožb;

5.  poziva sudansko vlado, naj razveljavi zakonodajo, ki omogoča diskriminacijo na podlagi veroizpovedi, in zaščiti identiteto manjšin, tudi verskih;

6.  obsoja nadlegovanje kristjanov in vmešavanje v cerkvene zadeve; poziva sudansko vlado, naj takšne dejavnosti opusti; poziva Sudan, naj razveljavi zakone o verskem odpadništvu in preneha zapirati cerkve in druge verske objekte;

7.  poziva sudansko vlado, naj izvede pravno reformo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, da bi zaščitila temeljne človekove pravice in svoboščine ter zagotovila varstvo človekovih pravic vsakega posameznika, zlasti kar zadeva diskriminacijo žensk, manjšin in prikrajšanih skupin;

8.  znova obsoja smrtno kazen, ne glede na okoliščine, in poudarja, da je treba po vsem svetu uvesti moratorij na njeno izvajanje z namenom njene odprave; glede na to poziva sudansko vlado, naj odpravi smrtno kazen, pa tudi bičanje, ki se še vedno izvaja, obstoječe smrtne obsodbe pa omili;

9.  je močno zaskrbljen zaradi naraščajočega nasilja nad člani opozicije; odločno zavrača sodbo sodišča iz Oumdourmana z dne 6. julija 2015, da se Mastourja Ahmeda Mohameda, podpredsednika kongresne stranke ter dva njena voditelja Assema Omarja in Ibrahima Mohameda kaznuje z dvajsetimi udarci z bičem s takojšnjo izvršitvijo; izraža podporo prizadevanjem ZN, EU, Afriške unije in trojke (Norveške, Združenega kraljestva in ZDA), da bi na pogajanjih poiskali rešitev za razmere v Sudanu, podpira pa tudi podvige civilne družbe in opozicijskih strank v boju za vključujoč mirovni proces;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi Republike Sudan, Afriški uniji, generalnemu sekretarju ZN, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

Pravno obvestilo