Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 29. oktober 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Agencija EU za usposabljanje na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ***I
 Posli financiranja vrednostnih papirjev in njihova preglednost ***I
 Nadaljnji ukrepi na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU
 Priporočilo Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela
 Varna uporaba daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov (RPAS) na področju civilnega letalstva
 Novi izzivi in strategije za spodbujanje turizma v Evropi
 Razvoj satelitske tehnologije, ki bo omogočala delovanje globalnih sistemov sledenja letalom

Agencija EU za usposabljanje na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ***I
PDF 240kWORD 100k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Cepol) ter razveljavitvi in nadomestitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (COM(2014)0465 – C8-0110/2014 – 2014/0217(COD))
P8_TA(2015)0386A8-0048/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 87(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0110/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0048/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  poziva Komisijo, naj pripravi splošno analizo upravnega sodelovanja med agencijami Evropske unije in preuči, v katerih primerih bi takšno sodelovanje v prihodnosti lahko ustvarilo sinergije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. oktobra 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/2219.)


Posli financiranja vrednostnih papirjev in njihova preglednost ***I
PDF 241kWORD 97k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti (COM(2014)0040 – C7-0023/2014 – 2014/0017(COD))
P8_TA(2015)0387A8-0120/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2014)0040),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0023/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 7. julija 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2014(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0120/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 29. oktobra 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2015/2365.)

(1) UL C 451, 16.12.2014, str. 56.
(2) UL C 271, 19.8.2014, str. 87.


Nadaljnji ukrepi na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU
PDF 369kWORD 119k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU (2015/2635(RSP))
P8_TA(2015)0388B8-1092/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pravnega okvira Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10 in 21, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 3, 6, 7, 8, 10, 11, 20, 21, 42, 47, 48 in 52, Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti členov 6, 8, 9, 10 in 13, ter sodne prakse evropskih sodišč glede varnosti, zasebnosti in svobode govora,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(1) (v nadaljnjem besedilu: resolucija),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta z dne 19. januarja 2015 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi preiskave odbora LIBE o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU(2),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 21. aprila 2015 o množičnem nadzoru,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU (O-000114/2015 – B8-0769/2015 in O-000115/2015 – B8-0770/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Parlament v svoji resoluciji organe ZDA in države članice EU pozval, naj prepovejo dejavnosti vsesplošnega množičnega nadzora in obdelavo neprečiščenih osebnih podatkov državljanov, in ostro obsodil dejanja obveščevalnih služb, o katerih je bil obveščen in ki so resno ogrozila zaupanje državljanov EU in njihove temeljne pravice; ker je resolucija glede na zmogljivosti programov za množičen nadzor, o katerih je bil obveščen, nakazala tudi obstoj drugih možnih motivov, na primer politično in gospodarsko vohunjenje;

B.  ker je v resoluciji vzpostavil institut „evropski digitalni habeas corpus za varstvo temeljnih pravic v digitalni dobi“ z osmimi posebnimi ukrepi in naročil Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj v roku enega leta Parlament obvesti, v kolikšni meri se je sledilo priporočilom;

C.  ker je delovni dokument z dne 19. januarja 2015 poročal o razvoju dogodkov od sprejetja resolucije, nadaljnjih razkritjih o domnevnih dejavnostih elektronskega množičnega nadzora in o izvajanju predlaganega instituta „evropski digitalni habeas corpus“, naveden pa je tudi omejen odziv institucij, držav članic in deležnikov, ki so bili pozvani k ukrepanju;

D.  ker je Parlament v svoji resoluciji pozval Komisijo in druge institucije, organe, službe in agencije EU, naj v skladu s členom 265 PDEU („opustitev ukrepanja“) ukrepajo v zvezi s priporočili;

E.  ker je Wikileaks pred nedavnim razkril namenski nadzor komunikacije zadnjih treh francoskih predsednikov, francoskega kabineta ministrov in francoskega veleposlanika v Združenih državah; ker je to obsežno strateško in gospodarsko vohunjenje za francoskimi državnimi strukturami in največjimi francoskimi podjetji v zadnjih desetih letih izvajala Agencija ZDA za nacionalno varnost;

F.  ker je v poročilu posebnega poročevalca o spodbujanju in varstvu pravice do svobode mnenja in izražanja navedeno, da šifriranje in anonimnost zagotavljata zasebnost in varnost, potrebni za uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja v digitalni dobi; ker je v tem poročilu tudi navedeno, da morajo biti vse omejitve šifriranja in anonimnosti strogo zamejene v skladu z načeli legalnosti, potrebnosti, ustreznosti in legitimnosti cilja;

1.  pozdravlja preiskave nemškega zveznega parlamenta, Sveta Evrope, Združenih narodov in brazilskega senata, razprave v mnogih drugih nacionalnih parlamentih in delo številnih akterjev civilne družbe, ki so prispevali k splošnemu ozaveščanju o elektronskem množičnem nadzoru;

2.  poziva države članice EU, naj umaknejo vse kazenske obtožbe zoper Edwarda Snowdna, mu zagotovijo zaščito in posledično preprečijo njegovo izročitev oziroma predajo tretjim stranem, s čimer mu bodo priznale status prijavitelja nepravilnosti in mednarodnega zagovornika človekovih pravic;

3.  je vseeno zelo razočaran, da se večina držav članic, pa tudi institucije EU, v splošnem ni zavedla nujnosti ukrepanja in ni pokazala pripravljenosti za resno reševanje vprašanj iz resolucije in za izvedbo konkretnih priporočil iz resolucije, obenem pa je razočaran nad premajhno preglednostjo v odnosih z Evropskim parlamentom in nezadostnim dialogom z njim;

4.  je zaskrbljen zaradi nekaterih nedavnih zakonov za razširitev nadzornih zmogljivosti obveščevalnih organov v državah članicah, med drugim v Franciji, kjer je francoska državna skupščina 24. junija 2015 sprejela nov zakon o obveščevalni dejavnosti, več njegovih določb pa po navedbah Komisije načenja pomembna pravna vprašanja, v Združenem kraljestvu, kjer je bil leta 2014 sprejet zakon o hrambi podatkov in preiskovalnih pooblastilih, sodišče pa je naknadno odločilo, da so določeni členi tega zakona nezakoniti in bi jih morali razveljaviti, ter na Nizozemskem, kjer se pripravlja nova zakonodaja za posodobitev zakona o obveščevalni in varnostni dejavnosti iz leta 2002; ponovno poziva vse države članice, naj zagotovijo skladnost sedanjih in prihodnjih zakonodajnih okvirov in mehanizmov nadzora, ki urejajo dejavnosti obveščevalnih agencij, s standardi Evropske konvencije o človekovih pravicah in z vso ustrezno zakonodajo Unije;

5.  pozdravlja preiskavo nemškega zveznega parlamenta o množičnem nadzoru; je močno zaskrbljen zaradi ugotovitev o množičnem nadzoru telekomunikacij in internetnega prometa v Uniji, ki ga je izvajala nemška obveščevalna agencija BND v sodelovanju z Agencijo ZDA za nacionalno varnost; to obravnava kot kršitev načela o lojalnem sodelovanju iz člena 4(3) PEU;

6.  poziva svojega predsednika, naj generalnega sekretarja Sveta Evrope pozove k sprožitvi postopka iz člena 52, v skladu s katerim „mora na zahtevo generalnega sekretarja Sveta Evrope vsaka visoka pogodbena stranka predložiti pojasnila o tem, kako njeno notranje pravo zagotavlja učinkovito uveljavljanje vseh določb te konvencije“;

7.  meni, da je dosedanji odziv Komisije na resolucijo glede na razsežnost razkritij povsem nezadosten; poziva Komisijo, naj na podlagi pozivov iz resolucije ukrepa najkasneje do decembra 2015; si pridržuje pravico, da proti Komisiji sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja ali da določena proračunska sredstva za Komisijo prenese v rezervo, dokler se ustrezno ne obravnavajo vsa priporočila;

8.  poudarja pomen sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014, s katero je bila razveljavljena Direktiva 2006/24/ES o hrambi podatkov; opozarja, da je Sodišče določilo, da je treba posege tega instrumenta v temeljno pravico do zasebnosti omejiti na to, kar je nujno potrebno; poudarja, da ta sodba osvetljuje nov vidik, saj se Sodišče EU v njej izrecno sklicuje na določeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s splošnimi programi nadzora in je zdaj ta načela, ki izvirajo iz konkretne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, vneslo v pravo EU na tem področju; poudarja, da je na podlagi tega mogoče pričakovati, da bo Sodišče EU v prihodnosti v skladu z Listino uporabilo enako razlago pri ocenjevanju veljavnosti drugih zakonodajnih aktov Unije in držav članic na tem področju, tj. področju splošnih programov nadzora;

Sveženj ukrepov o varstvu podatkov

9.  pozdravlja začetek neformalnih medinstitucionalnih pogajanj o osnutku splošne uredbe o varstvu podatkov in sprejetje splošnega pristopa glede osnutka direktive o varstvu podatkov v Svetu; ponavlja svojo namero, da pogajanja o svežnju ukrepov o varstvu podatkov zaključi v letu 2015;

10.  opominja Svet na njegovo zavezo, da bo pri spreminjanju predlogov Komisije spoštoval Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; zlasti ponavlja, da stopnja varstva, ki ga bo zagotavljal sveženj ukrepov, ne sme biti nižja od že veljavne stopnje varstva iz Direktive 95/46/ES;

11.  poudarja, da sta tako uredba o varstvu podatkov kot direktiva o varstvu podatkov nujno potrebni za zaščito temeljnih pravic posameznikov, zato ju je treba obravnavati kot sveženj in ju sprejeti hkrati, da se zagotovi visoka raven varstva pri vseh dejavnostih obdelave podatkov v EU in v vseh okoliščinah; poudarja, da je pri sprejetju svežnja treba doseči povečanje pravic in zaščite posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov;

Krovni sporazum med EU in ZDA

12.  je seznanjen, da so se od sprejetja resolucije zaključila pogajanja z ZDA o krovnem sporazumu med EU in ZDA o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi podatkov za namene pregona (v nadaljnjem besedilu: krovni sporazum) in da je bil parafiran osnutek sporazuma;

13.  pozdravlja prizadevanja administracije ZDA, da s krovnim sporazumom obnovi zaupanje, in zlasti dejstvo, da je bil zakon o pravnih sredstvih (Judicial Redress Act) iz leta 2015 dne 20. oktobra 2015 uspešno sprejet v predstavniškem domu, kar poudarja znatne in pozitivne ukrepe ZDA v odgovor na pomisleke EU; meni, da je izjemno pomembno zagotoviti enake pravice do učinkovitega pravnega sredstva v vseh enakih okoliščinah za državljane EU oziroma posameznike, katerih osebne podatke obdelujejo v EU in jih prenašajo v ZDA, brez razlikovanja med državljani EU in ZDA; poziva senat ZDA, naj sprejme zakonodajo, s katero bo to zagotovil; poudarja, da je eden od pogojev za podpis in sklenitev krovnega sporazuma sprejetje zakona o pravnih sredstvih v ameriškem kongresu;

Varni pristan

14.  opozarja, da resolucija poziva k takojšnjemu prenehanju izvajanja odločbe o varnem pristanu, saj ta državljanom EU ne zagotavlja ustreznega varstva osebnih podatkov;

15.  spominja, da imajo mednarodni sporazumi, ki jih sklene EU, prednost pred sekundarno zakonodajo EU, in zato poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da krovni sporazumi ne omejujejo pravic oseb, na katere se nanašajo podatki, in varoval, ki se uporabljajo pri prenosu podatkov, v skladu z zakonodajo EU; zato poziva Komisijo, naj podrobno in natančno oceni, kakšno bi bilo medsebojno delovanje krovnega sporazuma in pravnega okvira EU o varstvu podatkov ter kako bi krovni sporazum vplival na pravni okvir EU, vključno s sedanjim okvirnim sklepom Sveta, direktivo o varstvu podatkov (95/46/ES) in prihodnjimi direktivami in uredbami o varstvu podatkov; poziva Komisijo, naj pred začetkom postopka ratifikacije Parlamentu predstavi poročilo s pravno oceno o tej temi;

16.  opozarja, da je Komisija v sporočilu o delovanju varnega pristana z dne 27. novembra 2013 na ZDA naslovila 13 priporočil, da bi zagotovila ustrezno raven varstva;

17.  pozdravlja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. oktobra 2015 razveljavilo odločbo Komisije 2000/520/ES o primernosti varnega pristana ZDA; poudarja, da je sodba potrdila dolgotrajno stališče Parlamenta, da zaščita v okviru tega instrumenta ni primerna; poziva Komisijo, naj za vse osebne podatke, ki se prenašajo v ZDA, nemudoma sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi učinkovito raven zaščite, ki je v osnovi enakovredna zaščiti v EU;

18.  nasprotuje dejstvu, da Parlament ni prejel nobenega uradnega sporočila Komisije o stanju izvajanja teh 13 priporočil, čeprav je Komisija napovedala, da bo to storila do poletja 2014; poudarja, da mora Komisija po odločitvi Sodišča o razveljavitvi odločbe 2000/520/ES nujno pripraviti temeljit pregled dosedanjih pogajanj in oceniti učinek sodbe na napovedana nadaljnja pogajanja; poziva Komisijo, naj nemudoma preuči alternative varnemu pristanu in učinek sodbe na vse druge instrumente za prenašanje osebnih podatkov v ZDA ter poroča o zadevi do konca leta 2015;

19.  poziva Komisijo, naj oceni pravni učinek in posledice sodbe Sodišča EU z dne 6. oktobra 2015 v zadevi Schrems (C–362/14) na sporazume s tretjimi državami, ki omogočajo prenos osebnih podatkov, kot je sporazum med EU in ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP), na sporazume o evidencah podatkov o potnikih (PNR), na krovni sporazum med EU in ZDA ter na druge instrumente v okviru prava EU, ki vključujejo zbiranje in obdelavo osebnih podatkov;

Demokratični nadzor

20.  ob popolnem spoštovanju pristojnosti nacionalnih parlamentov glede nadzora nacionalnih obveščevalnih služb poziva vse nacionalne parlamente, ki tega še niso storili, naj temeljito ovrednotijo obveščevalne dejavnosti in vzpostavijo resen nadzor nad njimi, obenem pa zagotovijo, da bodo imeli ti nadzorni odbori/organi zadostna sredstva, tehnično strokovno znanje in pravna sredstva ter dostop do vseh ustreznih dokumentov, da bodo lahko učinkovito in neodvisno nadzorovali obveščevalne službe in izmenjavo informacij s tujimi obveščevalnimi službami; se ponovno zavezuje, da bo tesno sodeloval z nacionalnimi parlamenti, da bi z izmenjavo dobre prakse in skupnih standardov zagotovili vzpostavitev učinkovitih nadzornih mehanizmov;

21.  namerava sprejeti nadaljnje ukrepe na podlagi konference o demokratičnem nadzoru nad obveščevalnimi službami v Evropski uniji, ki je potekala 28. in 29. maja 2015, in si še naprej prizadevati, da bi v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti zagotovili izmenjavo dobre prakse o nadzoru obveščevalnih dejavnosti; pozdravlja skupne sklepne ugotovitve sopredsednikov te konference, v katerih sta izrazila namen čez dve leti sklicati prihodnjo konferenco;

22.  meni, da bi bilo treba podpreti obstoječa orodja sodelovanja med organi nadzora, kot je Evropska mreža nacionalnih obveščevalnih nadzornikov (ENNIR), ter jih bolj uporabljati, po možnosti tako, da bi nacionalni parlamenti izkoristili IPEX, okvir za medparlamentarno izmenjavo informacij o EU, v skladu z njegovim dosegom in tehničnimi zmogljivostmi;

23.  ponovno poziva k prekinitvi izvajanja sporazuma o Programu nadzora nad financiranjem terorizma (TFTP);

24.  poudarja, da je potrebna skupna opredelitev pojma „nacionalna varnost‟, da bi EU in države članice lahko zagotavljale pravno varnost; ugotavlja, da neobstoj jasne opredelitve dopušča samovoljo izvršnih in obveščevalnih skupnosti v EU ter njihovo zlorabljanje temeljnih pravic in pravne države;

25.  spodbuja Komisijo in države članice, naj v zakonodajo, ki omogoča zbiranje osebnih podatkov ali nadzor nad evropskimi državljani, vključijo določbe o časovni omejitvi in podaljšanju veljavnosti; poudarja, da so tovrstne določbe bistvena varovala, ki v demokratični družbi zagotavljajo redno presojo nujnosti in sorazmernosti instrumentov, ki omogočajo vdor v zasebnost;

Ponovna vzpostavitev zaupanja

26.  poudarja, da ostaja zdrav odnos med EU in ZDA izjemno pomemben za oba partnerja; ugotavlja, da so razkritja o nadzoru spodkopala javno podporo temu odnosu, in poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja, zlasti v luči sedanje nujne potrebe po sodelovanju pri številnih skupnih geopolitičnih vprašanjih; v tem kontekstu poudarja, da je treba med EU in ZDA najti sporazumno rešitev kot celoto, ki bo spoštovala temeljne pravice;

27.  pozdravlja nedavne zakonodajne in sodne odločitve v ZDA o omejitvi množičnega nadzora, ki ga izvaja Agencija ZDA za nacionalno varnost, vključno s tem, da je bil zakon ZDA o svobodi kot posledica kompromisa obeh domov in obeh strank v kongresu sprejet brez predlogov sprememb, ter sodbo višjega sodišča drugega okrožja o programu Agencije ZDA za nacionalno varnost za vodenje evidence telefonskih pogovorov; vseeno obžaluje, da bodo te odločitve vplivale zlasti na državljane ZDA, medtem ko ostaja položaj državljanov EU nespremenjen;

28.  meni, da bi vse odločitve o uporabi tehnologije za nadzor morale sloneti na temeljiti oceni nujnosti in sorazmernosti; pozdravlja rezultate raziskovalnega projekta SURVEILLE, ki ponuja metodologijo za oceno tehnologije za nadzor ob upoštevanju pravnih, etičnih in tehnoloških meril;

29.  poudarja, da bi morala EU na ravni Združenih narodov in v skladu z mednarodnim paktom Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah prispevati k razvoju mednarodnih standardov/načel, da bi ustvarili svetovni okvir za varstvo podatkov, vključno s posebnimi omejitvami glede zbiranja za namene nacionalne varnosti;

30.  je prepričan, da se lahko tekmovanju med obveščevalnimi službami izognemo le, če se na svetovni ravni vzpostavijo zanesljive norme;

Zasebna podjetja

31.  pozdravlja pobude zasebnega sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij glede razvoja rešitev za kriptografsko varnost in internetnih storitev, ki izboljšujejo varnost; spodbuja stalni razvoj uporabnikom prijaznih nastavitev aplikacij, ki strankam pomagajo upravljati, katere informacije delijo, s kom in kako; ugotavlja, da so tudi različna podjetja objavila, da nameravajo v odziv na razkritja o množičnem nadzoru omogočiti neprekinjeno šifriranje;

32.  opozarja, da v skladu s členom 15(1) Direktive 2000/31/ES države članice od ponudnikov storitev prenosa, shranjevanja in gostiteljstva ne smejo zahtevati nadzora podatkov, ki jih prenašajo ali shranjujejo, pa tudi ne dejavnega raziskovanja okoliščin, ki kažejo, da gre za nezakonito dejavnost; zlasti opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbah C-360/10 in C-70/10 zavrnilo ukrepe za dejavni nadzor skoraj vseh uporabnikov zadevnih storitev (ponudniki internetnih storitev v prvem primeru in družbenih omrežij v drugem) in je pojasnilo, da je prepovedana vsaka odredba, ki bi od ponudnika storitev gostovanja zahtevala splošni nadzor;

33.  pozdravlja dejstvo, da podjetja za IT in telekomunikacijske družbe objavljajo poročila o preglednosti v zvezi z zahtevami vlad za podatke o uporabnikih; poziva države članice, naj objavijo statistične podatke o svojih zahtevah zasebnim podjetjem za podatke o zasebnih uporabnikih;

Sporazum o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (sporazum TFTP)

34.  je razočaran, da Komisija ni upoštevala jasnega poziva Parlamenta k opustitvi izvajanja sporazuma o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti med EU in ZDA (sporazum TFTP), glede na to, da ni bilo razjasnjeno, ali bodo imeli dostop do podatkov organizacije SWIFT tudi drugi organi vlade ZDA, ne da bi bil spoštovan sporazum TFTP; namerava to upoštevati pri prihodnjem odločanju o odobritvi mednarodnih sporazumov;

Druge izmenjave osebnih podatkov s tretjimi državami

35.  poudarja svoje stališče, da je treba strogo spremljati vse sporazume, mehanizme in sklepe o ustreznosti izmenjave s tretjimi državami, Komisija pa bi morala kot varuhinja pogodb sprejeti takojšnje nadaljnje ukrepe;

36.  pozdravlja izjavo EU in ZDA v Rigi 3. junija 2015 o okrepitvi čezatlantskega sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti, v kateri sta se podpisnici zavezali, da bosta pospešili izvajanje sporazuma o vzajemni pravni pomoči med ZDA in EU, ga pregledali, kot je predvideno v samem sporazumu, in izvedli delavnice, na katerih bi o teh vprašanjih razpravljali z nacionalnimi pristojnimi oblastmi; poudarja, da je vzajemna pravna pomoč instrument, naj podlagi katerega bi morali organi kazenskega pregona držav članic sodelovati z organi tretjih držav; v zvezi s tem poziva države članice EU in ameriško vlado, naj spoštujejo omenjene zaveze, da bi kmalu zaključili pregled sporazuma o vzajemni pravni pomoči med ZDA in EU;

37.  poziva Komisijo, naj Parlamentu do konca leta 2015 poroča o prepoznanih vrzelih glede dostopa organov kazenskega pregona in obveščevalnih služb tretjih držav v različnih instrumentih za mednarodni prenos podatkov ter o načinih za njihovo reševanje, da bi zagotovili neprekinjenost zahtevanega ustreznega varstva osebnih podatkov iz EU, ki se prenašajo v tretje države;

Zaščita načela pravne države in temeljnih pravic državljanov EU/okrepljena zaščita prijaviteljev nepravilnosti in novinarjev

38.  meni, da so temeljne pravice državljanov še naprej v nevarnosti in je bilo storjeno premalo, da bi zagotovili njihovo popolno varstvo v primerih elektronskega množičnega nadzora; obžaluje omejen napredek pri zaščiti prijaviteljev nepravilnosti in novinarjev;

39.  obžaluje dejstvo, da številne množične obveščevalne programe in obveščevalne programe velikega obsega ženejo ekonomski interesi družb, ki te programe razvijajo in upravljajo, kar se je zgodilo v primeru opustitve ciljno usmerjenega programa Agencije ZDA za nacionalno varnost „Thinthread‟ ter njegove nadomestitve z nadzornim programom velikega obsega „Trailblazer‟, ki je bil leta 2001 oddan v zunanje izvajanje družbi SAIC;

40.  ponavlja, da je resno zaskrbljen zaradi dela v odboru Sveta Evrope za konvencijo o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001 (konvencije iz Budimpešte) v zvezi s tolmačenjem člena 32 te konvencije o čezmejnem dostopu do shranjenih računalniških podatkov s privolitvijo ali v primeru javne dostopnosti, in nasprotuje sklenitvi dodatnih protokolov ali smernic z namenom, da se razširi področje uporabe te določbe in s tem preseže sedanja ureditev s to konvencijo, ki je že tako velika izjema od načela teritorialnosti, saj bi lahko privedla do neoviranega dostopa organov kazenskega pregona na daljavo do strežnikov in računalnikov v drugih jurisdikcijah, ne da bi pri tem spoštovali sporazume o vzajemni pravni pomoči in druge instrumente pravosodnega sodelovanja, ki obstajajo zaradi zagotavljanja temeljnih pravic posameznikov, vključno z varstvom podatkov in načelom dolžnega pravnega postopanja; poudarja, da je EU izvajala svojo pristojnost na področju kibernetskega kriminala, zato bi morali spoštovati pooblastila Komisije in Parlamenta;

41.  obžaluje, da se Komisija ni odzvala na zahtevo Parlamenta, da preuči možnosti za vzpostavitev celovitega evropskega programa za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, in jo poziva, naj najkasneje do konca leta 2016 predloži sporočilo o tej temi;

42.  pozdravlja resolucijo o izboljšanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti, ki jo je 23. junija 2015 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope, zlasti 9. točko o pomembnosti prijavljanja nepravilnosti, da bi zagotovili spoštovanje pravnih omejitev nadzora, in 10. točko, v kateri EU poziva, naj sprejme zakone za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, ki bodo zajemali tudi zaposlene v nacionalnih varnostnih ali obveščevalnih službah ter zasebnih podjetjih s tega področja, obenem pa naj prijaviteljem nepravilnosti, ki jim grozijo povračilni ukrepi v domovini, odobri azil, kolikor to dopušča nacionalno pravo, v primeru da njihova razkritja v skladu z načeli, ki jih zagovarja skupščina, izpolnjujejo pogoje za zaščito;

43.  poudarja, da množični nadzor resno ogroža poklicno zaupnost reguliranih poklicev, tudi zdravnikov, novinarjev in odvetnikov; zlasti poudarja pravico državljanov EU, da so zaščiteni pred nadzorom zaupnega sporazumevanja s svojim odvetnikom, kar bi kršilo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člene 6, 47 in 48, ter Direktivo 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika; poziva Komisijo, naj najkasneje do konca leta 2016 predloži sporočilo o zaščiti zaupnega sporazumevanja v poklicih, kjer velja pravica do varovanja zaupnosti;

44.  poziva Komisijo, naj za države članice pripravi smernice o tem, kako uskladiti instrumente zbiranja osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj, tudi terorizma, s sodbama Sodišča EU z dne 8. aprila 2014 o hrambi podatkov (zadevi C–293/12 in C–594/12) in z dne 6. oktobra 2015 o varnem pristanu (zadeva C–362/14); zlasti opozarja na točki 58 in 59 sodbe o hrambi podatkov ter na točki 93 in 94 sodbe o varnem pristanu, kjer se jasno zahteva ciljno usmerjen pristop za zbiranje podatkov, in ne zajemanje v celoti;

45.  poudarja, da najnovejša sodna praksa, zlasti sodba Sodišča EU z dne 8. aprila 2014 o hrambi podatkov, jasno določa zakonsko zahtevo, da je treba dokazati nujnost in sorazmernost vsakršnih ukrepov, ki vključujejo zbiranje in uporabo osebnih podatkov in bi lahko posegali v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter v pravico do varstva podatkov; meni, da je obžalovanja vredno, da se zaradi političnih razlogov pri sprejemanju odločitev pogosto spodkopava skladnost s temi pravnimi načeli; poziva Komisijo, naj v okviru svojega načrta za boljše pravno urejanje zagotovi visoko kakovost celotne zakonodaje EU in njeno skladnost z vsemi pravnimi standardi in sodno prakso ter z Listino EU o temeljnih pravicah; priporoča, naj bosta preizkusa nujnosti in sorazmernosti vedno vključena v oceno učinka vseh ukrepov kazenskega pregona in varnostnih ukrepov, ki predvidevajo uporabo in zbiranje osebnih podatkov;

Evropska strategija za večjo neodvisnost na področju informacijskih tehnologij

46.  je razočaran, da Komisija v odziv na podrobna priporočila iz resolucije za izboljšanje varnosti na področju informacijske tehnologije in internetne zasebnosti v EU ni zadostno ukrepala;

47.  pozdravlja dosedanje korake za izboljšanje varnosti na področju informacijske tehnologije v Parlamentu, kot jih predvideva akcijski načrt o varnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij v EP, ki ga je pripravil GD ITEC; zahteva nadaljevanje teh prizadevanj ter popolno in hitro uresničenje priporočil iz resolucije; poziva k novem razmišljanju in po potrebi zakonodajnim spremembam na področju javnih naročil za izboljšanje varnosti na področju informacijskih tehnologij v institucijah EU; poziva, naj se lastniška programska oprema v vseh institucijah EU sistematično zamenja z odprtokodno programsko opremo, ki jo je mogoče revidirati in preveriti, in da se v vse prihodnje razpisne postopke za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo vključi obvezno izborno merilo odprte kode, obenem pa se zagotovi dostopnost učinkovitih orodij za šifriranje;

48.  ponovno ostro poziva, da se v okviru novih pobud, kot je enotni digitalni trg, razvijejo evropske strategije za večjo neodvisnost na področju informacijskih tehnologij in internetno zasebnost, ki bodo spodbudile industrijo IT v EU;

49.  namerava po konferenci „Zaščita zasebnosti v spletu z izboljšanjem varnosti in neodvisnosti na področju informacijskih tehnologij v EU“ (Protecting on-line privacy by enhancing IT security and EU IT autonomy), ki je predvidena za konec leta 2015, predložil nadaljnja priporočila za to področje;

Demokratično in nevtralno upravljanje interneta

50.  pozdravlja cilj Komisije, v skladu s katerim naj bi EU postala referenčni akter za upravljanje interneta, in njeno vizijo modela več deležnikov za upravljanje interneta, ki jo je aprila 2014 ponovila na svetovnem srečanju deležnikov o prihodnosti upravljanja interneta (NETMundial) v Braziliji; z zanimanjem pričakuje rezultate nadaljnjega mednarodnega dela na tem področju, tudi v forumu o upravljanju interneta (Internet Governance Forum);

51.  svari pred očitnim krčenjem temeljne pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki se zgodi, ko vsak drobec informacij o človekovem vedenju velja za potencialno uporabnega v boju proti prihodnjim kaznivim dejanjem, kar nujno privede do kulture množičnega nadzora, kjer je vsak državljan obravnavan kot potencialni osumljenec, in vodi do propada družbenih vezi in zaupanja;

52.  namerava upoštevati ugotovitve Agencije za temeljne pravice iz poglobljene raziskave o varstvu temeljnih pravic pri opravljanju nadzora in zlasti o trenutnem pravnem stanju državljanov EU, kar zadeva pravna sredstva, ki so jim na voljo v zvezi z omenjenimi dejavnostmi;

Nadaljnje ukrepanje

53.  naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj še naprej spremlja dogajanje na tem področju in nadaljnje ukrepe k priporočilom iz resolucije;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.
(2) PE546.737v01-00.


Priporočilo Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela
PDF 255kWORD 81k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (2015/2820(RSP))
P8_TA(2015)0389B8-1093/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 17. septembra 2015 glede priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (COM(2015)0462),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o letnem pregledu rasti 2015 (COM(2014)0902),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 9. marca 2015 o letnem pregledu rasti za leto 2015 in skupnem poročilu o zaposlovanju: politične smernice za politike zaposlovanja in socialne politike(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(3),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2015 „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“,

–  ob upoštevanju študije Evropskega omrežja za socialno politiko o povezani podpori za dolgotrajno brezposelne: študija nacionalnih politik (2015),

–  ob upoštevanju vprašanja za Svet o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (O-000121/2015 – B8-1102/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je zaradi gospodarske krize in njenih posledic od leta 2007 dolgotrajna brezposelnost podvojila, tako da je dolgotrajno brezposelnih že polovica vseh brezposelnih ali več kot 12 milijonov ljudi, kar predstavlja 5 % aktivnega prebivalstva EU; ker je bilo leta 2014 več kot 60 % dolgotrajno brezposelnih brez dela najmanj dve zaporedni leti;

B.  ker se stopnja dolgotrajne brezposelnosti med državami članicami močno razlikuje in sega od 1,5 % v Avstriji do 19,5 % v Grčiji; ker so države z najvišjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti Italija, Portugalska, Slovaška, Hrvaška, Španija in Grčija; ker je treba spodbuditi oživitev gospodarstva, saj trenutno ne zagotavlja dovolj zagona za bistveno zmanjšanje visoke stopnje strukturne brezposelnosti;

C.  ker so zaradi neprijavljanja velikega deleža dolgotrajno brezposelnih in metodoloških pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov razmere v uradnih statistikah podcenjene;

D.  ker dolgotrajna brezposelnost pogosto vodi v revščino, neenakost in socialno izključenost ter ima nesorazmeren učinek na ranljive ljudi, ki so v slabšem položaju na trgu dela;

E.  ker dolgotrajna brezposelnost vse bolj preprečuje ljudem dostop do trga dela zaradi izgube pridobljenih znanj in poklicnih mrež ter izgube delovnega ritma in lahko privede do začaranega kroga odmaknjenosti od družbe, družinskih trenj in občutka odtujenosti; ker vsako leto zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve obupa in postane neaktivna petina dolgotrajno brezposelnih;

F.  ker so posledice dolgotrajne brezposelnosti še posebej hude v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov in pogosto vodijo v nizko doseženo stopnjo izobrazbe, odmaknjenost od „sveta dela“, resnejše duševne in zdravstvene težave ter socialno izključenost, revščina pa se v najhujših primerih prenaša iz ene generacije v naslednjo;

G.  ker imajo obdobja dolgotrajne brezposelnosti pogosto dolgotrajne negativne posledice za možnost zaposlitve, napredovanje v poklicu, plačilni razred in pokojnino („učinki stigmatizacije“);

H.  ker je dolgotrajna brezposelnost zaradi izgube pridobljenih znanj in povečanih socialnih izdatkov ogromen strošek za družbo, k temu pa je treba prišteti še nedenarne stroške, ker večje število ljudi izgubi samozavest in ne izpolni svojega osebnega potenciala, ter ker se zmanjša socialna kohezija;

I.  ker stalno visoka raven dolgotrajne brezposelnosti ogroža doseganje krovnih ciljev strategije Evropa 2020, in sicer cilj 75-odstotne zaposlenosti v starostni skupini 20-64 let ter cilj, da bo vsaj 20 milijonov ljudi manj živelo v revščini ali socialni izključenosti ali v strahu pred njima;

J.  ker so ohranjanje pridobljenih znanj v primeru izgube delovnega mesta, pa tudi izobraževanje, usposabljanje in prekvalificiranje, ki predvidevajo prihodnje potrebe po znanju in spretnostih, pomemben element pri preprečevanju in odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti;

K.  ker je to priporočilo podobno jamstvu za mlade; ker je treba upoštevati začetne izkušnje, pridobljene z izvajanjem jamstva za mlade;

1.  pozdravlja pobudo Komisije za priporočilo Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela; poudarja, da bi zgodnejša objava predloga in dogovor v Svetu lahko preprečila velik delež dolgotrajne brezposelnosti, ki jo opažamo danes; izraža zaskrbljenost, da priporočilo Sveta morda ne bo dovolj, da bi hitro izboljšali razmere dolgotrajno brezposelnih, ter spodbuja države članice, naj dosežejo rezultate;

2.  podpira tri glavne elemente predloga: (i) ambiciozno povečanje prijavljanja dolgotrajno brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, da bi zajeli vse; (ii) ocenjevanje posameznikovega potenciala, potreb in želja glede delovnega mesta pri dolgotrajno brezposelnih, preden njihova brezposelnost doseže 18 mesecev; in (iii) ponudba posamezniku prilagojene, uravnotežene in razumljive pogodbe o vključitvi v zaposlitev med dolgotrajno brezposelnim in udeleženimi službami, še preden brezposelnost doseže 18 mesecev; vendar poudarja, da je posamezno oceno treba opraviti, preden brezposelnost traja 12 mesecev, da bi zagotovili, da je mogoče pogodbo o vključitvi v zaposlitev skleniti, še preden brezposelnost doseže 18 mesecev; vztraja, da bi morali v pristopu s tremi koraki po potrebi v celoten proces vključiti tudi nevladne akterje, kot so socialne nevladne organizacije, ki delajo z dolgotrajno brezposelnimi;

3.  poudarja, da je treba zajeti vse dolgotrajno brezposelne, tudi tiste, ki niso prijavljeni, in ne zgolj tiste, ki so brezposelni 18 mesecev ali več; meni, da je bistvenega pomena, da se politike držav članic, namenjene kratkoročno brezposelnim (manj kot 12 mesecev) in brezposelnim mladim (vključno z jamstvom za mlade), brezšivno ujemajo s politikami, namenjenimi odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti;

4.  odobrava poziv k tesnemu sodelovanju in učinkovitemu usklajevanju vseh strani, udeleženih v ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb (tudi organizacij civilne družbe, kjer je ustrezno), in vzpostavitvi enotnih kontaktnih točk, kjer bo za brezposelno osebo pristojen en referent, to prizadevanje za ponovno vključevanje pa ne bo prekinjeno, če se spremeni status brezposelne osebe za namene prejemanja socialne pomoči;

5.  poudarja potrebo po individualnem pristopu pri ocenjevanju sposobnosti in potreb dolgotrajno brezposelnih oseb, kar zadeva njihovo ponovno vključevanje na trg dela, pri tem pa je treba spoštovati njihove obstoječe pravice ter upoštevati njihov splošni osebni položaj in s tem povezane potrebe; poudarja potrebo po zadostnemu številu visoko kvalificiranega osebja, ki bo sposobno individualnega pristopa k heterogeni skupini dolgotrajno brezposelnih;

6.  je seznanjen s priporočili za uvedbo pisne in razumljive „pogodbe o vključitvi v zaposlitev“, v kateri bodo zapisane pravice in dolžnosti tako brezposelne osebe kot organov, ki jih predstavlja referent, ter bo tako določala jasna pričakovanja za vse udeležene strani, bo poštena do brezposelnih in bo spoštovala njihove osebne kvalifikacije in delavske pravice; poziva k rednemu posodabljanju te pogodbe;

7.  meni, da je bistveno, da so programi za ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih usmerjeni v potrebe trga dela in oblikovani v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji; poziva države članice k spodbujanju delodajalcev, tudi v duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb, naj dejavno ponujajo prosta delovna mesta dolgotrajno brezposelnim in po potrebi imenujejo mentorje za lažjo ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih v delovno okolje; poziva zavode za zaposlovanje v državah članicah, naj malim in srednjim podjetjem pomagajo vzpostaviti takšno mentorstvo; opozarja, da dolgotrajno brezposelni ne potrebujejo zgolj delovnih mest, temveč tudi celovito svetovanje in pripravo za uspešen ponovni vstop na trg dela;

8.  poziva države članice, naj z ustreznim nacionalnim financiranjem izenačijo sredstva, ki jih EU, zlasti prek Evropskega socialnega sklada, vlaga v nacionalne politike za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti; poudarja, da proračunske omejitve, s katerimi se soočajo nekatere države članice (zlasti v okviru programov za makroekonomsko prilagoditev), ne smejo preprečiti hitrega izvajanja priporočila; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za hiter dostop do finančnih sredstev EU in, kjer je mogoče, pridobi dodatna sredstva, kot je to storila v primeru pobude za zaposlovanje mladih; poudarja, da mora več držav članic dodeliti ustrezna finančna sredstva za krepitev upravnih zmogljivosti zavodov za zaposlovanje;

9.  poziva zlasti k povečanju finančnih in upravnih zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje, da bodo lahko odigrali osrednjo vlogo pri izvajanju tega predloga;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, kako podpreti posebne programe usposabljanja na delovnem mestu, načrte za poslovni razvoj in naložbene načrte, ki ustvarjajo kakovostna trajnostna delovna mesta za dolgotrajno brezposelne;

11.  poudarja, da je za uspešno izvajanje priporočila bistveno tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami, na nacionalni ravni pa tudi med (panožnimi) socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo brezposelne, lokalnimi in regionalnimi organi, zavodi in zasebnimi agencijami za zaposlovanje, ponudniki socialnega in zdravstvenega varstva ter lokalnimi in regionalnimi ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi dejavna udeležba delodajalcev, da bi bolje razumeli zahteve in potrebe podjetij;

12.  opozarja na svoje stališče o sklepu Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, v kateri vztraja pri posebnih ukrepih za zaščito dolgotrajno brezposelnih pred socialno izključenostjo in za njihovo ponovno vključitev na trg dela, pri tem pa je treba spoštovati Pogodbi;

13.  poziva države članice, naj pri oblikovanju svojega nacionalnega pristopa k odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti upoštevajo regionalne razlike, tudi razlike med mestnimi in podeželskimi območji;

14.  pozdravlja predlog Komisije, da se prek evropskega semestra in odbora za zaposlovanje vzpostavi večstranski nadzor nad izvajanjem priporočila; vztraja, da mora biti ta nadzor temeljit in po potrebi dopolnjen z navodili v priporočilih za posamezne države članice; poziva Komisijo, naj olajša procese vzajemnega učenja in tako poveže države članice z visoko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti z državami članicami, ki so uspešne pri hitrem ponovnem vključevanju (dolgotrajno) brezposelnih na svoje trge dela;

15.  poziva ministre za zaposlovanje in socialne zadeve, naj upoštevajo prispevke Parlamenta, preden sklenejo dogovor glede priporočila;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.
(2) Dokument Sveta 6147/15.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.


Varna uporaba daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov (RPAS) na področju civilnega letalstva
PDF 356kWORD 110k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o varni uporabi daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov (RPAS), splošno znanih kot brezpilotna zračna plovila, na področju civilnega letalstva (2014/2243(INI))
P8_TA(2015)0390A8-0261/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2014 z naslovom "Nova doba letalstva – Odprtje letalskega trga za varno in trajnostno civilno uporabo daljinsko vodenih zračnih sistemov" (COM(2014)0207),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 4(2)(g) in 16 ter naslova VI,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

–  ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Nova doba letalstva – Odprtje letalskega trga za varno in trajnostno civilno uporabo daljinsko vodenih zračnih sistemov“,

–  ob upoštevanju končnega poročila usmerjevalne evropske skupine za RPAS o časovnem načrtu vključevanja civilnih daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov v evropski sistem letalstva,

–  ob upoštevanju deklaracije iz Rige o daljinsko vodenih zrakoplovih (dronih) o okvirih za prihodnost letalstva,

–  ob upoštevanju poročila zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva o civilni uporabi dronov v EU,

–  ob upoštevanju predloga Evropske agencije za varnost v letalstvu z naslovom „A risk based approach to regulation of unmanned aircraft“ (Pristop na podlagi tveganja k ureditvi za brezpilotne letalske sisteme),

–  ob upoštevanju Čikaške konvencije z dne 7. decembra 1944,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0261/2015),

A.  ker navdušenci že desetletja uporabljajo majhne, radijsko vodene modele letal; ker se uporaba RPAS, splošno znanih kot brezpilotna zračna plovila ali droni, zadnjih 15 let zelo povečuje; ker so vse popularnejši zlasti mali RPAS, zasnovani za ljubitelje in rekreativne namene;

B.  ker se tehnologija, ki je bila prvotno razvita za vojaške namene, zdaj komercialno uporablja, s čimer se premikajo zakonodajne meje; ker RPAS za profesionalno uporabo dandanes prinašajo tudi precej koristi za različne vrste civilne uporabe, katerih dodana vrednost se povečuje z razdaljo med napravo in upravljavcem zrakoplova na daljavo (poleti „zunaj vidnega polja“); ker te izredno raznolike uporabe, ki se lahko v prihodnje še razširijo, vključujejo zlasti varnostne inšpekcijske preglede in spremljanje infrastrukture (železniški tiri, jezovi in elektrarne), ocenjevanje posledic naravnih nesreč, precizno kmetovanje (premišljeno kmetijstvo), medijsko produkcijo, termografijo iz zraka in dostavo pošiljk v odmaknjene regije; ker je v bližnji prihodnosti mogoče predvideti hiter razvoj novih aplikacij, kar odraža inovativnost in dinamičnost industrije RPAS;

C.  ker lahko ta tehnologija nadomesti človeka v nevarnih okoljih;

D.  ker obstajata dve kategoriji uporabe RPAS: profesionalna in rekreativna uporaba; ker je treba ti dve različni kategoriji, ki sta neločljivo povezani, urejati ločeno znotraj istega regulativnega okvira EU;

E.  ker je v veljavni zakonodaji EU določeno, da je načeloma Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) organ za izdajanje dovoljenj za RPAS z največjo vzletno maso več kot 150 kg; ker so za sisteme s 150 kg ali manj pristojne države članice;

F.  ker so predpise za RPAS že sprejele ali pa jih pripravljajo Avstrija, Češka republika, Danska, Francija(1), Hrvaška, Nemčija, Italija, Irska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo(2); ker na Danskem, v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem že delujejo šole pilotiranja teh sistemov, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu pa ima za to dovoljenje že več kot 500 pilotov;

G.  ker so vsi veljavni predpisi za RPAS v Evropi prilagojeni oceni varnostnega tveganja uporabe; ker so ti predpisi osredotočeni na operaterje, ne pa na zrakoplove, kot je to običajno v letalstvu s posadko; ker je tveganje odvisno od vrste naprave in njenih značilnosti (teža, hitrost itd.), pa tudi od mnogih drugih dejavnikov, kot so recimo območje, prek katerega se leti, strokovno znanje operaterja, specifična vrsta uporabe in sposobnost operaterja, da se spoprime z nepredvidenimi okoliščinami;

H.  ker v tej industriji od izdelave do končnega uporabnika obstaja ogromen potencial za gospodarsko rast, in sicer tako za velika podjetja kot tudi za dobavno verigo, v kateri je več tisoč malih in srednjih podjetij ter inovativnih zagonskih podjetij; ker je nujno, da se ohranijo vrhunski proizvodni standardi in standardi delovanja, ob spodbujanju evropskega vodilnega položaja na tem področju;

I.  ker je zaradi hitrega razvoja tega trga prav, da se RPAS vključijo v obstoječe programe za letalstvo, kot sta skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR) in program Obzorje 2020; ker je industrija že vložila precej finančnih sredstev in bi jih bila pripravljena vložiti še več, če bi zagotovili lažji dostop do financiranja za MSP, ki predstavljajo večji del tega sektorja; ker bo dodatno financiranje za nadaljnje raziskave in razvoj (R in R) bistvenega pomena za podpiranje te nove industrije ter varno in učinkovito vključitev RPAS v zračni prostor;

J.  ker so države članice, industrija in Komisija celo že v tej zgodnji fazi prepoznale potencial tega trga in želijo poudariti, da morajo vsi okviri politike omogočiti rast evropske industrije, da bi lahko konkurirala na svetovni ravni;

K.  ker je ta nastajajoči trg velika priložnost za naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest v dobavni verigi ter prinaša družbene koristi, obenem pa je treba priznati, da je treba zavarovati javni interes, kar zajema zlasti vprašanja zasebnosti, varstva podatkov, odgovornosti in odgovornosti do tretjih oseb;

L.  ker bo razvoj RPAS kljub njegovem gospodarskem potencialu v prihodnje eden največjih izzivov, kar zadeva varnost v letalstvu ter varnost in zaščito oseb in podjetij;

M.  ker mora Evropska unija čim prej razviti zakonodajni okvir, ki se bo nanašal samo na civilno uporabo RPAS;

N.  ker mora evropski zakonodajni okvir po eni strani omogočati sektorju, da nadaljuje z inovacijami in se razvija v najboljših možnih pogojih, po drugi strani pa državljanom zagotavljati učinkovito zaščito blaga in oseb ter varstvo njihovih osebnih podatkov in zasebnosti;

Mednarodna razsežnost

1.  ugotavlja, da so ZDA za mnoge vodilni trg za uporabo RPAS, čeprav to velja zgolj za vojaške operacije; poudarja, da pa je na civilnem področju vodilna Evropa, ki ima 2500 operaterjev (400 v Združenem kraljestvu, 300 v Nemčiji, 1500 v Franciji, 250 na Švedskem itd.), medtem ko jih je drugod po svetu 2342, ki si mora na vso moč prizadevati za okrepitev svojega trdnega konkurenčnega položaja ;

2.  ugotavlja, da ima Japonska veliko število operaterjev RPAS in 20 let izkušenj, predvsem z njihovo uporabo v preciznem kmetijstvu, kot je škropljenje posevkov; opozarja, da je bila to prva država, ki je sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja dovolila uporabo te tehnologije v kmetijstvu, število operaterjev pa je v nekaj letih skokovito naraslo;

3.  ugotavlja, da ima Izrael zelo dejavno proizvodno industrijo, vendar je ta neposredno osredotočena na vojaške RPAS; poudarja, da je zaradi integrirane civilno-vojaške navigacijske službe zračnega prometa te sisteme zdaj lažje vključiti v izraelski zračni prostor;

4.  ugotavlja, da so Avstralija, Kitajska (kjer proizvedejo veliko zelo malih sistemov RPAS) in Južna Afrika med 50 državami, ki razvijajo RPAS;

5.  poudarja, da je treba priznati, da imajo ti sistemi svetovno razsežnost, in poziva Komisijo, naj to v celoti upošteva;

Stanje v državah članicah EU

6.  poudarja, da se v vseh državah članicah izvaja kakšna dejavnost RPAS, v proizvodnji in/ali operacijsko;

7.  poudarja, da so operativne dejavnosti, če ni odobrena izjema, zakonite le, če je na voljo nacionalna zakonodaja; opozarja, da to temelji na pravilu Mednarodne organizacije civilnega letalstva, v skladu s katerim je treba za vsako operacijo brezpilotnih zrakoplovov izdati posebno odobritev(3);

8.  ugotavlja, da bi neobstoj harmonizirane ureditve na ravni EU lahko preprečil razvoj evropskega trga RPAS glede na to, da za nacionalna dovoljenja ne velja vzajemno priznavanje s strani drugih držav članic;

Najpomembnejša vprašanja

9.  meni, da sektor RPAS nujno potrebuje evropska in splošna pravila za zagotovitev čezmejnega razvoja teh sistemov; meni, da je potreben jasen evropski pravni okvir, da se zagotovijo naložbe in razvoj konkurenčnega evropskega sektorja RPAS; poudarja, da obstaja tveganje, da gospodarski potencial in pozitivne posledice teh sistemov ne bodo v celoti uresničeni, če ne bomo hitro ukrepali;

10.  opozarja na gospodarski pomen tega sektorja in poudarja, da je treba z ustreznimi politikami, ki bodo sorazmerne svojemu cilju, obenem pa malim in srednjim podjetjem ne bodo nalagale nepotrebnih bremen, zaščititi zasebnost in zagotoviti varstvo podatkov, varnost in varovanje;

11.  meni, da bi z jasnim, učinkovitim, zanesljivim in čim prej vzpostavljenim evropskim okvirom lahko pospešili razprave o pripravi svetovnih predpisov za uporabo brezpilotnih zrakoplovov;

12.  meni, da mora ta prihodnja zakonodaja jasno razlikovati med profesionalno in rekreativno uporabo RPAS;

13.  poudarja, da sta varnost in varovanje izjemnega pomena za morebitne operacije in pravila RPAS ter da morata biti sorazmerna s tveganji; meni, da bi moral biti prihodnji evropski regulativni okvir prilagojen posebnim tveganjem, povezanim s poleti „zunaj vidnega polja“, pri čemer pa ne bi smel odvračati od te vrste poletov;

14.  poudarja, da je nadvse pomembno vprašanje varstva podatkov in zasebnosti, da se spodbudi širša javna podpora za uporabo civilnih RPAS, pa tudi da se omogočita rast in varna vključitev teh sistemov v civilno letalstvo ob doslednem spoštovanju Direktive 95/46/ES o varstvu podatkov, pravice do varstva zasebnosti iz člena 7 Listine o temeljnih pravicah, pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine in člena 16 PDEU; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo v oblikovanje vseh politik EU na področju RPAS vključena zagotovila v zvezi z varstvom zasebnosti in podatkov v skladu z načelom nujnosti in sorazmernosti; zato v tje zvezi poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj standardov za koncepta vgrajene in privzete zasebnosti;

15.  se strinja s petimi bistvenimi načeli za prihodnji razvoj RPAS iz deklaracije iz Rige in jih v celoti podpira, in sicer:

   RPAS je treba obravnavati kot nove vrste zrakoplovov s sorazmernimi predpisi, ki temeljijo na tveganosti vsake uporabe;
   določiti je treba predpise EU za varno izvajanje storitev teh sistemov, da bo industrija lahko vlagala;
   razviti je treba tehnologijo in standarde za celovito vključitev teh sistemov v evropski zračni prostor;
   za rast njihovih storitev je ključno sprejemanje javnosti;
   operater teh sistemov je odgovoren za njihovo uporabo;

16.  meni, da so z vidika upravljanja zračnega prometa kratkoročno že na voljo operativni postopki, ki omogočajo lete RPAS zunaj posebnih in omejenih območij; opozarja, da mnogi civilni in vojaški RPAS letijo z uporabo namenskih koridorjev pri višjem ločitvenem merilu od standardnega, ki se običajno uporablja za zrakoplove s posadko;

17.  poudarja pomen poletov „zunaj vidnega polja“ za razvoj sektorja; meni, da mora evropska zakonodaja spodbujati ta način delovanja;

18.  priznava, da je vpliv RPAS na promet zrakoplovov s posadko omejen, saj je teh sistemov manj v primerjavi z zrakoplovi s posadko; vendar ugotavlja, da se lahko pritisk na upravljanje zračnega prometa zaradi dobrodošlega povečanja uporabe teh sistemov za športne in rekreacijske namene vseeno poveča, kar lahko v določenih okoliščinah ogrozi varnost zračnega prometa, vendar poziva, naj pristojni organi upoštevajo ta dejavnik in naj se ta vključi v prihodnje predpise EU, da bi zagotovili trajno učinkovit standard na področju upravljanja zračnega prometa v vseh državah članicah;

19.  poudarja, da bi bilo dobro, da bi dolgoročne tehnične in regulativne rešitve RPAS omogočale uporabo zračnega prostora skupaj z drugimi uporabniki tega prostora, ne da bi za slednje določili nove zahteve glede opreme; ugotavlja, da veliko malih RPAS leti na višini pod 500 čevljev skupaj z zrakoplovi s posadko; poudarja, da izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sicer na tej višini ne zagotavljajo storitev ATC, kljub temu pa morajo zagotavljati ustrezne informacije za soobstoj obeh vrst zrakoplovov v istem zračnem prostoru; ugotavlja, da Eurocontrol države podpira pri ustvarjanju skupnega dogovora o s tem povezanih vprašanjih in čim večji harmonizaciji;

20.  meni, da je vprašanje identifikacije brezpilotnih zrakoplovov, ne glede na njihovo velikost, ključnega pomena; poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki upoštevajo rekreativno ali komercialno uporabo brezpilotnega zrakoplova;

Rešitve za prihodnost

21.  meni, da je treba na podlagi ocene tveganj oblikovati jasen, harmoniziran in sorazmeren evropski regulativni okvir, ki podjetij ne bo obremenjeval s pretiranimi predpisi, ki bi ovirali naložbe in inovacije v industriji RPAS, hkrati pa bo ustrezno zaščitil državljane in spodbujal naložbe za ustvarjanje trajnostnih in inovativnih delovnih mest; meni, da bi morala vsaka podrobna ocena tveganj temeljiti na konceptu operacij, ki ga je uvedla Evropska agencija za varnost v letalstvu, ter bi morala upoštevati notranje značilnosti RPAS (maso, obseg operacij, hitrost) in vrsto njihove uporabe (rekreacijska ali profesionalna); meni, da mora biti ta okvir dolgoročen in mora upoštevati možne spremembe in variacije teh tehnologij v prihodnosti;

22.  podpira namero Komisije, da odpravi prag 150 kg in ga nadomesti z usklajenim in celovitim regulativnim okvirom EU, ki bo nacionalnim pristojnim organom ter usposobljeni organom ali združenjem omogočal, da izvajajo dejavnosti validacije in nadzora; meni, da je treba sorazmernost predpisov dopolniti s potrebno prožnostjo v procesih in postopkih;

23.  meni, da bo treba spremembo pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu na področju RPAS upoštevati pri proračunu agencije, da bo lahko opravljala naloge, ki so ji dodeljene;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v oblikovanje vseh politik EU o sistemih RPAS vključena zagotovila v zvezi z varstvom zasebnosti in podatkov, pri čemer naj bo predpisana minimalna zahteva glede ocene učinkov ter vgrajenega in privzetega varstva zasebnosti;

25.  je zaskrbljen zaradi morebitne nezakonite in nevarne uporabe sistemov RPAS (na primer preoblikovanje civilnih sistemov RPAS v orožje, ki se uporabi v vojaške ali druge namene, ali uporaba sistemov RPAS za onemogočanje navigacijskih ali komunikacijskih sistemov); poziva Komisijo, naj podpre razvoj potrebne tehnologije za varnost, varovanje in zasebnost pri uporabi RPAS, tudi s sredstvi v okviru programa Obzorje 2020, ki so v prvi vrsti namenjena raziskavam in razvoju sistemov, tehnologij itd. ter jih je mogoče uporabiti za krepitev vgrajene in privzete zasebnosti in za podpiranje razvoja tehnologij, kot so tehnologije za zaznavanje in izogibanje, virtualno omejevanje (geo-fencing) ali tehnologije proti motenju in proti ugrabitvam, pa tudi za tehnologije vgrajene in privzete zasebnosti, kar bo omogočilo varno uporabo civilnih sistemov RPAS;

26.  poziva k razvoju inovativnih tehnologij na področju RPAS, ki imajo ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti zelenih, saj vključujejo širok spekter poklicev; poziva k razvoju in proučevanju velikega potenciala za vključevanje MSP v storitve, ki so povezane s proizvodnjo specializiranih delov in materialov; poudarja, da je treba organizirati in spodbujati središča za pridobivanje kvalifikacij in usposabljanje;

27.  meni, da bi morale biti v predpisih na ravni EU in nacionalni ravni jasno navedene določbe, ki se uporabljajo za RPAS, kar zadeva notranji trg, mednarodno trgovino (proizvodnja, prodaja, nabava, trgovanje in uporaba RPAS) ter temeljni pravici do zasebnosti in varstva podatkov; meni tudi, da bi morali ti predpisi prispevati k pravilnemu izvrševanju zakonodaje na področju zasebnosti in varstva podatkov ter katerekoli druge veljavne zakonodaje, ki se nanaša na letenje z RPAS, kot je zakonodaja na kazenskem področju in na področjih intelektualne lastnine, letalstva in okolja; poudarja, da je treba zagotoviti, da je vsak, ki upravlja RPAS, seznanjen z osnovnimi predpisi za uporabo RPAS, ki bi morali biti navedeni v obvestilu kupcem RPAS;

28.  meni, da morajo industrija, regulatorji in gospodarski subjekti združiti moči, da bodo lahko zagotovili pravno varnost, spodbudno za naložbe, da se ne bomo vrteli v začaranem krogu, in sicer ko industrija ni pripravljena vlagati v razvoj potrebnih tehnologij, če ni gotovo, kakšna bo njihova ureditev, regulatorji pa niso pripravljeni oblikovati standardov, dokler industrija ne razvije tehnologij, ki bi jih lahko odobrili; odločno poudarja, da morajo biti MSP resnično vključena v ta postopek oblikovanja standardov;

29.  meni, da sta „pristop na podlagi tveganja“ v skladu z deklaracijo iz Rige in koncept operacij, ki ga je predlagala Evropska agencija za varnost v letalstvu, trdna podlaga za zagotavljanje varnega delovanja RPAS; regulativne zahteve bodo morale temeljiti na posameznih primerih ali pristopu na podlagi vrste/razreda, odvisno od tega, kaj je primerneje, in bodo zagotavljale visoko raven varnosti in interoperabilnosti; meni, da je za zagotovitev uspeha proizvajalcev in operaterjev RPAS nadvse pomembno, da pristojni regulativni organ potrdi zahteve Evropske organizacije za opremo civilnega letalstva (EUROCAE) v zvezi s standardizacijo;

30.  meni, da bi morali prihodnji evropski in mednarodni predpisi za RPAS obravnavati vprašanja v zvezi s:

   plovnostjo;
   certifikacijskimi specifikacijami;
   komercialno in rekreativno uporabo;
   identifikacijo brezpilotnega zrakoplova, lastnika/operatorja;
   odobritvijo organizacij za usposabljanje pilotov;
   usposabljanjem pilotov in izdajanjem licenc za pilote;
   operacijami;
   odgovornostjo in zavarovanjem;
   varstvom podatkov in zasebnostjo;
   postavitvijo virtualnih ograj („geo-fencing“),
   območji prepovedi letenja;

31.  poziva države članice, naj v primeru, da se za poklicne uporabnike in lastnike sistemov RPAS organizira usposabljanje, zagotovijo, da bo to vključevalo tudi usposabljanje o varstvu podatkov in zasebnosti in da bo za poklicne uporabnike teh sistemov veljalo vzajemno priznavanje v državah članicah, da se odpravijo morebitne tržne omejitve;

32.  poudarja, da morajo biti RPAS, ki letijo zunaj vidnega polja, opremljeni s tehnologijo za zaznavanje in izogibanje, da bodo zaznali zračno plovilo, ki uporablja isti zračni prostor, in ne bodo ogrožali varnosti zračnih plovil s posadko, obenem pa bodo upoštevali območja, na katerih je letenje prepovedano, kot so letališča, jedrske elektrarne in kemijski obrati ter druga kritična infrastruktura; zato poziva Komisijo, naj zagotovi potrebne proračune za raziskave in razvoj prek Skupnega podjetja SESAR;

33.  poziva Evropsko komisijo ter zadevne agencije in skupna podjetja, naj okrepijo svoje raziskovalne in razvojne programe; meni, da mora EU ob upoštevanju pričakovanih gospodarskih učinkov tega sektorja spodbujati razvoj evropskih tehnologij, zlasti prek programa Obzorje 2020; poziva, naj se v raziskovalnih programih upošteva tudi razvoj tehnologij zaznavanja in ujetja brezpilotnih zrakoplovov;

34.  opozarja, da je bil evropski program EGNOS globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), ki izboljšuje signal GPS, leta 2011 certificiran za uporabo v civilnem letalstvu in da bo program Galileo v naslednjih nekaj letih postopno prešel v obratovalno fazo: s tem v zvezi meni, da bodo napreden sistem upravljanja zračnega prometa in aplikacije za RPAS, ki temeljijo na evropskih programih GNSS, pozitivno prispevali k varnemu delovanju RPAS;

35.  ugotavlja, da bi morali biti RPAS v skladu s pristopom na podlagi tveganja opremljeni z identifikacijskim čipom in registrirani, da se zagotovijo sledljivost, odgovornost in pravilno izvajanje pravil odgovornosti do tretjih oseb;

36.   podpira koncept operacij za brezpilotne zrakoplove, ki ga je razvila Evropska agencija za varnost v letalstvu in določa tri različne kategorije RPAS ter z njimi povezane predpise;

37.  ugotavlja, da je izvrševanje zakonodaje o RPAS ključnega pomena za varno in uspešno vključitev teh sistemov v evropski zračni prostor;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izvrševanje te zakonodaje;

39.  poudarja, da gre pri skupnih organih za določitev predpisov o brezpilotnih sistemih (JARUS) za mednaroden organ s prostovoljnim članstvom, ki združuje nacionalne organe za civilno letalstvo iz 22 držav članic in nečlanic EU ter regulativne agencije/organe; poudarja, da organu JARUS predseduje predstavnik Evropske agencije za varnost v letalstvu, ki bo obravnavala prihodnjo uredbo o RPAS; opozarja, da naj bi ta organ oblikoval tehnične, varnostne in operativne zahteve za certifikacijo in varno vključitev velikih in malih RPAS v zračni prostor in na letališča;

40.  meni, da bi JARUS prek postopka vzajemnega priznavanja lahko zagotovil, da se bodo vsi prihodnji predpisi EU usklajevali z mednarodnimi dogovori v drugih državah;

41.  meni, da bi morale agencije držav članic za varstvo podatkov sodelovati in si sporočati podatke ter primere dobre prakse ter zagotoviti skladnost z veljavnimi smernicami in regulativo za varstvo podatkov, kot je Direktiva 95/46/ES;

42.  poudarja, da morajo službe kazenskega pregona in obveščevalne službe pri uporabi sistemov RPAS spoštovati temeljno pravico do zasebnosti, varstva podatkov, svobode gibanja in svobode izražanja in da je treba obravnavati potencialna tveganja pri uporabi teh sistemov v te namene, kar zadeva nadzor posameznikov in skupin ter nadziranje javnih mest, na primer na mejah;

43.  meni, da bi si morale agencije držav članic za varstvo podatkov izmenjavati posebne smernice za varstvo podatkov za komercialne RPAS, in poziva države članice, naj skrbno izvajajo zakonodajo na področju varstva podatkov tako, da bodo v celoti upoštevale pomisleke javnosti v zvezi z zasebnostjo in ne bodo uvajale nesorazmernih upravnih obremenitev za operatorje RPAS;

44.  močno priporoča, naj se razširi sedanja razprava med EU in nacionalnimi oblikovalci politike in regulatorji, industrijskim sektorjem, malimi in srednjimi podjetji ter komercialnimi podjetji in naj se vzpostavi javna razprava, v kateri bodo sodelovali državljani in drugi ustrezni deležniki, kot so nevladne organizacije (tudi organizacije civilne družbe) in organi za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, da se ugotovijo in obravnavajo pomisleki glede varstva temeljnih pravic ter odgovornost in izzivi, s katerimi se soočajo različni akterji pri varovanju teh pravic in zagotavljanju varnosti državljanov pri uporabi sistemov RPAS;

45.  meni, da mora Parlament oblikovati svoje stališče, preden Komisija sprejme paket o letalskem prometu, s čimer se bo odzval tudi na poziv industrije k jasnim smernicam;

46.  poudarja, da je potreben jasen pravni okvir, ki bo temeljil na ustreznih merilih v zvezi z uporabo kamer in senzorjev, zlasti na komercialnih in zasebnih sistemih RPAS in bo zagotavljal učinkovito varstvo pravice do zasebnosti in varstvo podatkov, pa tudi varnost državljanov, ob upoštevanju dejstva, da so sestavni deli teh sistemov vse manjši, kar pomeni, da so naprave vse lažje prenosljive in jih je vse težje odkriti;

47.  poziva odbora TRAN in LIBE, naj organizirata skupno predstavitev, na katero naj povabita predstavnike industrije, nacionalnih organov za varstvo zasebnosti, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, Komisije in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju temeljnih pravic;

48.  poziva Komisijo, naj preuči mehanizem rednega poročanja, pri katerem bi se upošteval tehnični razvoj ter razvoj politike in najboljše prakse na nacionalni ravni, poleg tega pa bi bile obravnavane nesreče s sistemi RPAS, ter naj pripravi pregled in oceno regulativnih pristopov na ravni držav članic, da bo mogoče primerjati in ugotavljati najboljše prakse.

o
o   o

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) http://www.developpement-durable.gouv.fr/Quelle-place-pour-les-drones-dans.html
(2) http://www.caa.co.uk/default.aspx?catid=1995&pageid=16012
(3) http://www.icao.int/Meetings/UAS/Documents/Circular%20328_en.pdf


Novi izzivi in strategije za spodbujanje turizma v Evropi
PDF 312kWORD 169k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi (2014/2241(INI))
P8_TA(2015)0391A8-0258/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike" (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu" (COM(2014)0086),

–  ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije z naslovom "Varnost turističnih nastanitvenih storitev" (COM(2014)0464),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU" (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(2),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. maja 2003 o dostopnosti kulturne infrastrukture in kulturnih dejavnosti za invalide(3),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 195,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0258/2015),

A.  ker morajo ukrepi, sprejeti na ravni EU na podlagi člena 195 PDEU, dopolnjevati ukrepe držav članic na področju turizma, pri čemer je izključena morebitna harmonizacija zakonov;

B.  ker je turizem ključno področje potencialne rasti evropskega gospodarstva, ki ustvarja več kot 10 % BDP Evropske unije, če upoštevamo sektorje, ki so povezani s turizmom; ker je turizem tudi gonilo obsežnega zaposlovanja, saj neposredno zaposluje 13 milijonov delavcev, kar je torej najmanj 12 % delovnih mest v EU;

C.  ker je Evropa kot turistična destinacija na prvem mestu v svetu s tržnim deležem 52 %; ker statistični podatki kažejo, da se prebivalci EU na večino svojih potovanj še vedno najraje odpravijo znotraj EU, in ker naj bi Evropsko unijo po napovedih vsako leto do leta 2025 obiskalo 140 milijonov več mednarodnih turistov;

D.  ker turizem predstavlja eno večjih socialno-ekonomskih dejavnosti v EU, ki močno vpliva na gospodarsko rast, zaposlovanje in socialni razvoj, in ker bi lahko zato pripomogel k odpravljanju zdajšnje gospodarske in zaposlitvene krize;

E.  ker je obalni in pomorski turizem največja pomorska dejavnost v Evropi in predstavlja več kot tretjino pomorskega gospodarstva, ki neposredno vpliva na številne druge sektorje gospodarstva EU in zaposluje 3,2 milijona oseb, večinoma v starosti od 16 do 35 let; ker prav tako velja opozoriti, da je ta sektor vzvod rasti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti v atlantski in sredozemski regiji;

F.  ker prednostne naloge politik s področja turizma prispevajo najmanj k trem prednostnim nalogam Junckerjeve Komisije, in sicer k trajnostni rasti in delovnim mestom, povezanemu enotnemu digitalnemu trgu ter bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu;

G.  ker ukrepi, ki jih je napovedala Komisija v sporočilu z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija, spodbujajo ambiciozni cilj ohraniti prevladujoči položaj Evrope kot turistične destinacije v svetu;

H.  ker v proračunu EU ni posebne vrstice, namenjene turizmu, in ker se ukrepi na tem področju izvajajo v okviru različnih skladov, pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

I.  ker se turizem v Evropi sooča s številnimi novimi izzivi, med drugim z digitalizacijo distribucijskih kanalov in novim sektorjem ekonomije delitve, naraščajočo konkurenco iz nastajajočih, cenejših destinacij tretjih trgov, s spreminjajočim se vedenjem potrošnikov, prehodom na gospodarstvo doživetij, povpraševanjem po kakovostnih storitvah za stranke, potrebo po tem, da se privabi in obdrži usposobljeno osebje, demografskimi spremembami in sezonsko naravo turizma;

J.  ker se lahko oblikovalci politik na področju turizma spopadejo z izzivi, kot so demografske spremembe in sezonska narava turizma, tako da razvijejo produkte in storitve, ki bodo zadostili posebnim potrebam vse večjega števila starejših, ki lahko potujejo zunaj sezone;

K.  ker se MSP v turističnem sektorju srečujejo z velikimi težavami zaradi precejšnjega regulativnega bremena;

L.  ker je promoviranje Evrope s promocijo njenih turističnih destinacij in strategijo blagovne znamke pomembno za okrepitev njene podobe in prepoznavnosti ter konkurenčnosti z vrsto trajnostnih in visokokakovostnih turističnih destinacij ter omogoča, da se evropske destinacije razlikujejo od drugih mednarodnih destinacij, in pomaga privabiti mednarodne turiste, zlasti s tretjih trgov v razvoju;

M.  ker konflikti blizu meja EU, na primer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi teroristične grožnje negativno vplivajo na turistični sektor in je treba zato na nacionalni in evropski ravni ukrepati proti temu;

N.  ker trajnosten, dostopen in odgovoren turizem, ki je v sozvočju z naravo in pokrajino in mestnimi destinacijami ter temelji na učinkoviti rabi virov, trajnostni mobilnosti in varstvu podnebja, pomaga ohranjati lokalno okolje, zlasti v gorskih in obalnih regijah ter na otokih, in prinaša trajne rezultate za regionalno rast, izpolnjuje vse večje zahteve potnikov po kakovosti in pripomore h konkurenčnosti podjetij;

O.  ker ima evropski kulturni turizem pomembno vlogo za promocijo bogate kulturne raznolikosti Evrope, krepitev evropske identitete ter spodbujanje medkulturne izmenjave in multikulturnega razumevanja;

P.  ker imajo regije osrednjo vlogo v pripravi in izvajanju politik na regionalni ravni, ki so povezane s turizmom;

Q.  ker ekonomija delitve pomeni premik k novim poslovnim modelom, ki ga je povzročila hitro spreminjajoča se nova tehnologija, in ker so mnogi udeleženci v ekonomiji delitve del ekonomije potovalnih storitev;

R.  ker ekonomija delitve zelo verjetno pozitivno vpliva na gospodarsko rast in blaginjo, čeprav so informacije o tem razpršene in je zato težko priti do trdnih zaključkov;

S.  ker bi morala biti ponudba storitev visokega standarda in varstvo pravic potrošnikov glavna prednostna naloga vseh, ki opravljajo s turizmom povezane storitve, tudi v sektorju, ki vključuje delitev in uporabo najnovejših internetnih tehnologij;

T.  ker potovanja in turizem predstavljajo enega od sektorjev, na katerega je digitalizacija najmočneje vplivala, in ker se s tem odpirajo številne priložnosti za potovalne agencije ne le v Evropi, temveč tudi v svetu;

Akcijski okvir Komisije

1.  poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju ukrepov, določenih v navedenem sporočilu iz leta 2010, ter o porabi proračunskih sredstev iz strukturnih skladov in v okviru ustreznih programov EU, zlasti okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost in programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) ter posameznih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, in sicer v obliki dejanskega pregleda, vključno z oceno učinkovitosti ukrepov za spodbujanje turizma in utrditev konkurenčnosti turističnega sektorja EU;

2.  pričakuje, da bo Komisija poskrbela, da bo tudi v prihodnje mogoče sredstva iz raznih promocijskih skladov dodeliti za vzpostavitev ugodnih razmer za podjetja v turističnem sektorju EU;

3.  odločno spodbuja Komisijo, naj preuči možnost o posebnem poglavju v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bo namenjeno izključno turizmu, saj bi bilo treba turizem v okviru proračuna in ukrepov bolj obravnavati kot posamezno gospodarsko dejavnost, ne pa ga financirati s sredstvi iz drugih področij politike;

4.  opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) še vedno največji vir zunanjega financiranja za dejavnosti, ki naj bi spodbujale turistični sektor v nekaterih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost tega, kako lokalne uprave koristijo sredstva strukturnih skladov;

5.  poziva Komisijo, države članice, regije in organe, pristojne za turizem, ter podjetja, zlasti MSP, naj čim bolj izkoristijo tudi nove možnosti financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe, zlasti prek nacionalnih in regionalnih investicijskih bank, da bodo ukrepi EU v podporo turizmu bistveno boljši;

6.  podpira Komisijo, naj spodbuja razvoj turističnih pilotnih scenarijev v okviru programa Obzorje 2020;

7.  poziva Komisijo, naj vodnik o finančni podpori prevede v 24 uradnih jezikov EU, da se olajša dostop do informacij o možnostih financiranja, zlasti za MSP, saj so težave pri dostopu do financiranja ena od ovir, s katero se sooča ta sektor;

8.  poziva Komisijo, naj imenuje neodvisne strokovnjake za oceno učinka drugih politik EU na področju turizma ter analizo realne in potencialne grožnje za turizem zaradi konfliktov v sosednjih državah in regijah EU ter naj o tem poroča Parlamentu skupaj s predlogi za ukrepe za povečanje pozitivnega in zmanjšanje negativnega učinka na turizem;

9.  pričakuje, da bo Komisija na podlagi nove uredbe o turistični statistiki predložila pregled posodobljenih podatkov;

10.  ugotavlja, da si je treba še bolj prizadevati za razvoj celostnega pristopa k turizmu in zagotoviti, da se bodo pri oblikovanju in izvajanju drugih politik EU (npr. prometne politike, politike za razvoj podeželja) upoštevali interesi in potrebe tega sektorja;

11.  poziva Komisijo, naj predloži novo strategijo za turizem EU, ki bo nadomestila ali posodobila sporočilo iz leta 2010;

12.  pričakuje, da bo Komisija predložila podrobne izvedbene ukrepe v zvezi z novim sklopom skupnih ukrepov v okviru naslednjega evropskega turističnega foruma;

13.  toplo priporoča, naj Komisija področju turizma prerazporedi dovolj človeških virov, saj je to področje bistven dejavnik gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi; kritizira dejstvo, da temu področju ni dodeljeno dovolj vidno mesto na novem spletišču generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja; poleg tega priporoča, naj bo to spletišče večjezično;

14.  poudarja pomen usklajevanja med službami in oddelki Komisije;

15.  poziva Komisijo, naj preuči zmanjšanje nesorazmernega regulativnega bremena, ki negativno vpliva na konkurenčnost MSP v turističnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj obstoječe regulativno breme zmanjšajo, ne pa še povečujejo;

16.  opozarja Komisijo, da je turizem eden ključnih sektorjev evropskega gospodarstva, zato je treba bistveno izboljšati usklajevanje med državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter finančnimi institucijami ter vzpostaviti sinergijo med javnim in zasebnim turističnim sektorjem; poziva Komisijo, naj skuša poiskati mehanizem za učinkovito usklajevanje in sodelovanje v tem sektorju;

17.  meni, da bi morala EU v okviru sodelovanja in dobrega sosedstva pripraviti ukrepe sodelovanja za razvoj turizma v tretjih državah, da bi omogočila uravnotežen razvoj njihovega gospodarstva, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju napetosti na področju medsosedskih odnosov ter povečalo privlačnost regije in dotok turistov;

18.  meni, da bi razglasitev evropskega leta turizma pomagala promovirati raznolikost evropskega turizma in povečati prepoznavnost različnih deležnikov v turističnem sektorju; poziva Komisijo, naj razmisli o tej pobudi;

19.  poziva Komisijo, naj predloži analizo prednosti in slabosti ustanovitve Evropske agencije za turizem;

Promocija znamke/skupna promocija Evrope kot turistične destinacije

20.  odločno spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko komisijo za turizem (ETC), ki združuje nacionalne turistične organizacije, kot del skupnega evropskega pristopa tudi v prihodnje promovira Evropo kot najbolj priljubljeno turistično destinacijo na svetu in naj to promocijo še okrepi; zlasti poziva k izvajanju dolgoročne strategije „destinacija Evropa 2020“, ki sta jo februarja 2014 začeli Komisija in Evropska komisija za turizem in ki vključuje vrsto ukrepov za trženje, promocijo blagovne znamke in promocije Evrope kot turistične destinacije;

21.  poziva zlasti k oblikovanju blagovne znamke „destinacija Evropa“, ki bi dopolnjevala in okrepila promocijske dejavnosti turističnih organizacij, ki delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in čezmejno, ter evropske turistične industrije za boljšo prepoznavnost in konkurenčnost evropskih nacionalnih, regionalnih in lokalnih turističnih destinacij, zlasti na oddaljenih trgih; poudarja, da je za blagovno znamko „destinacija Evropa“ potreben vključujoč pristop, s katerim se ustvarjajo prednosti za uveljavljene in manj poznane evropske destinacije, obenem pa se ohranja svojska raznolikost različnih evropskih regij, ki se navsezadnje preživljajo prav s svojo teritorialno blagovno znamko, in da je treba v celoti upoštevati pristojnosti držav članic v skladu s členom 195 PDEU;

22.  se zaveda, da je treba v skladu s potrebami in posebnimi zahtevami, ki so jih izrazile države članice, jasno opredeliti skupne cilje in analizirati potencial in dodano vrednost blagovne znake „destinacija Evropa“; meni, da se je zato treba poglobljeno posvetovati z industrijo, turističnimi organizacijami ter regionalnimi in lokalnimi organi; priporoča pripravo priročnika o uporabi te blagovne znamke, v katerem bi morale biti opisane dogovorjene oblike promocije;

23.  priporoča, da bi preučili, kako lahko zasebni sektor sodeluje v tržni strategiji za blagovno znamko „destinacija Evropa“ in kako lahko finančno prispeva k razvoju te strategije in doseganju njenih ciljev; poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev, zato predlaga pripravo programa posebnega javno-zasebnega partnerstva za turizem (SPOT); poziva države članice, naj v ta proces vključijo lokalne in regionalne organe ter naj za doseganje teh ciljev konstruktivno sodelujejo z industrijo;

24.  poziva k okrepitvi blagovne znamke „destinacija Evropa“ kot počitniška regija, ki je na vsem svetu najbolj prijazna do družin, otrok in nasploh vseh generacij;

25.  meni, da mora biti ena ključnih sestavin te blagovne znamke varnost turistov; zato poziva organe držav članice, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo izvedejo strategije (vključno z informacijskimi kampanjami za turiste), katerih cilj naj bo turistom, ki obiščejo evropske turistične destinacije, zagotoviti čim varnejšo izkušnjo;

26.  poudarja, da je treba povečati politično ozaveščenost o tem, da je promocija Evrope v tretjih državah oblika trženja, katere cilj je povečati število tujih turistov, kar manj poznanim destinacijam in državam v gospodarskih težavah, pa tudi celotni EU, prinaša ekonomske koristi; meni, da stroga politika za pridobitev vizumov predstavlja oviro za receptivni turizem iz tretjih držav; pozdravlja ukrepe, ki jih je leta 2014 predlagala Komisija za izdajo novih turističnih vizumov in lažjo mobilnost turistov po schengenskem območju; v ta namen spodbuja Svet, naj hitro sklene dogovor s Parlamentom, da bo lahko EU imela koristi od večjega pritoka turistov iz določenih tretjih držav, kjer je velik potencialni interes za obisk Evrope;

27.  opozarja, da bi morala EU začeti vlagati, da bo pripravljena izkoristiti potencial tretjih držav z velikim številom prebivalcev in gospodarstev v vzponu, zlasti držav BRIK, kjer narašča število turistov, ki potujejo v tujino; poudarja, da potrebujemo pobude za spodbujanje turizma in večjo prožnosti in doslednost glede pridobitve turističnih vizumov in prečkanja meja; poudarja, da je zavzemanje za večje število turističnih platform za pridobivanje vizumov s previdnim pristopom k poenostavitvi vizumskega zakonika pomemben korak za povečanje števila turistov iz držav zunaj Evrope in za večjo prepoznavnost evropskih turistični destinacij; poudarja potencial popotniških vizumov za skupine turistov, ki so že bili v določeni državi, in pomen izvajanja več sporazumov za odpravo vizumov, da bi optimalno izkoristili število mednarodnih turistov; meni, da je ob upoštevanju pravice in obveznosti držav članic, da nadzorujejo vstop prek svojih meja, priporočljivo, da evropske institucije in države članice v okviru skupne vizumske politike razvijejo dolgoročno strategijo za bolj usklajene in poenostavljene postopke za pridobitev vizumov;

Vseevropski in nadnacionalni turistični proizvodi

28.  meni, da bi morali javni in zasebni deležniki okrepiti svoja prizadevanja za razvoj novih nadnacionalnih evropskih turističnih proizvodov, in sicer ob popolnem upoštevanju vloge makroregionalnih strategij pri tem razvoju; ugotavlja, da makroregije, kot je jadransko-jonska, ponujajo posebno naravno, kulturno in zgodovinsko podlago za razvoj takšnih proizvodov; poziva javne in zasebne deležnike baltske, donavske, jadransko-jonske in alpske makroregionalne strategije EU, naj vsak na svojem območju izdelajo skupno strategijo za razvoj turizma;

29.  spodbuja mednarodno sodelovanje pri pripravi nadnacionalnih tematskih itinerarjev (na ravni večjega števila evropskih držav), da bi še podkrepili doživljajske elemente, ki so motivacija za obisk določenih destinacij (opredeljenih na državni ravni), povečali mobilnost turistov med letnim dopustom, dosegli večjo povprečno potrošnjo in razširili platformo za promocijo (zlasti kar zadeva obiskovalce z oddaljenih trgov);

30.  poudarja, da se je s pojavom destinacij zunaj Evrope povečala mednarodna konkurenca; meni, da je zato nadvse pomembno okrepiti sodelovanje med evropskimi destinacijami prek turističnih grozdov in mrež na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter na ravni morskih bazenov;

31.  priznava pomen nadnacionalnih turističnih proizvodov za spodbujanje teritorialne kohezije; zato je prepričan, da bi bilo treba pobude, ki se izvajajo v okvirih institucionaliziranega sodelovanja, podpreti z ustreznimi spodbudami;

32.  poziva države članice, naj promovirajo nove turistične poti z oživitvijo opustelih območij, ulic, železnic, zapuščenih stez in zastarelih poti;

33.  poziva Komisijo in države članice Evropske komisije za turizem, naj podprejo njena sedanja pooblastila za pomoč pri razvoju in promociji ciljno usmerjenih nadnacionalnih in vseevropskih turističnih proizvodov in storitev, skupaj z obalnim in pomorskim turizmom, s pomočjo naprednega portala visiteurope.com; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mogoče do tega portala dostopati tudi na vseh splošno razširjenih mobilnih in prenosnih napravah prek posebej programirane aplikacije;

34.  poleg tega poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje s Svetom Evrope, Evropsko komisijo za turizem in Svetovno turistično organizacijo Združenih narodov ter drugimi mednarodnimi partnerji, da okrepi prizadevanja za razvoj novih nadnacionalnih in vseevropskih turističnih proizvodov;

35.  poudarja, da mora uspešna tržna strategija za promocijo evropskih turističnih proizvodov ustrezati potrebam različnih turističnih segmentov in trgov v tretjih državah, saj je treba upoštevati, da potrošniki danes bolj kot turistično destinacijo iščejo turistično doživetje;

36.  poudarja, da morajo potovalne agencije in organizatorji potovanj promovirati evropsko številko 112 za klic v sili na ustreznih spletnih mestih in elektronskih vozovnicah ter na naših glavnih turističnih destinacijah;

37.  pozdravlja pobudo socialnega turizma Calypso, ki starejšim, mladim, ljudem z nižjimi dohodki in invalidom omogoča, da gredo na počitnice zunaj glavne sezone; poudarja, da bi lahko s to pobudo rešili problem sezonske narave, zlasti na manj poznanih destinacijah;

38.  vseeno meni, da se je treba za rešitev tega problema v Evropi bolj osredotočiti na razvoj ciljno usmerjenih turističnih proizvodov, ki turistom omogočajo posebno turistično izkušnjo in ustrezajo njihovim posebnim potrebam; zato poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira države članice in turistično industrijo, da ustvarijo bolj raznolike in ciljno usmerjene produkte s posebno tematiko, kot so podeželska, kulturna in industrijska dediščina, zgodovina, vera, zdravje, termalne in wellness dejavnosti, šport, vino in hrana, glasba in umetnost, in sicer kot oblika alternativnega turizma, ki danemu območju z diverzifikacijo gospodarstva in zaposlitvijo, ki je manj vezana na sezono, prinaša dodano vrednost; zato spodbuja države članice k primerni uporabi sredstev EU in poziva Komisijo, naj v skladu s tem razširi cilje za ukrepanje v okviru programa COSME; meni, da imajo športni, glasbeni in umetniški festivali velik potencial za mobilizacijo turistov iz Evrope in tujine;

39.  poudarja, da imata raznolikost in večkulturnost Evrope velik potencial za razvoj tematskega turizma ter omogočata usklajeno spodbujanje alternativnega in trajnostnega turizma in kulturnih izmenjav; spodbuja pobude za medsebojno povezovanje turističnih znamenitosti, da bi oblikovali tematske turistične proizvode in poti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba izkoristiti dopolnjevanje in posebne značilnosti različnih evropskih turističnih znamenitosti, da bi turistom ponudili najboljšo možno izkušnjo;

40.  poudarja, da je treba promovirati in izpostavljati bogato evropsko kulturno dediščino, in sicer z uporabo Unescovega seznama svetovne dediščine kot edinstvenega prodajnega predloga, pa tudi z vključitvijo manj poznanih ali težje dostopnih krajev, zlasti ob upoštevanju dejstva, da kulturni turizem predstavlja približno 40 % evropskega turizma in torej bistveno prispeva gospodarski rasti, zaposlovanju, socialnim inovacijam ter lokalnemu in regionalnemu razvoju ter razvoju mest in podeželja, obenem pa zmanjšuje učinek sezonske narave turizma; v tem kontekstu poudarja ključno vlogo sponzoriranja pri vzdrževanju evropske dediščine in pomoči državam članicam pri prevzemanju tega stroškovnega bremena;

41.  meni, da bi lahko promocija kulturnih dogodkov na različnih ravneh prispevala k privlačnosti turističnih destinacij, in zato predlaga, da se preuči možnost o pripravi vseevropskega koledarja dogodkov, ki bi ga objavili na portalu VisitEurope.com, da bi izboljšali storitve obveščanja turistov;

42.  poziva nacionalne turistične organizacije, naj pobudam in nagradam, ki poudarjajo evropsko dediščino, namenijo ustrezno vidnost na spletu in naj spodbujajo promocijske pobude in dejavnosti (kot so znak evropske dediščine in evropske kulturne poti);

43.  ponovno poudarja pomen zaščite in ohranjanja kulturne dediščine pred morebitnimi škodljivimi učinki strukturnih sprememb, ki jih povzroča turizem, in tveganji za kulturno dediščino, ki jih prinaša množični turizem, zlasti med glavno sezono; namenja prednost kakovosti opravljenega dela pred stroški; v zvezi s tem poudarja, kako lahko pokroviteljstvo pripomore k ohranjanju evropske dediščine ter pomaga izravnavati zmanjšanje sredstev iz javnega proračuna v ta namen;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za zaščito ogroženih spomenikov in znamenitosti v Evropi, da bi ohranili in promovirali kulturno dediščino in tako spodbujali kulturni turizem;

45.  poudarja, kako pomemben je evropski kulturni turizem za osebno rast in osebna spoznanja, zlasti med mladimi, promoviranje bogate nacionalne in lokalne kulturne raznolikosti in dediščine Evrope, prispevanje k medkulturnemu učenju, zagotavljanje priložnosti za mreženje, krepitev evropske identitete ter izražanje evropskih vrednot;

46.  poudarja potencial, ki ga ima kulturni turizem za zmanjšanje revščine; v zvezi s tem poziva k spodbujanju ustvarjalnih panog in podeželskega turizma v državah članicah, da bi promovirali izredno kulturno bogastvo Evrope ter se borili proti revščini in brezposelnosti;

47.  poudarja, da bi morali v okviru podpiranja kulturnih prireditev poenostaviti skupni nakup vozovnic in vstopnic;

48.  poudarja, da je številčnost evropskih jezikov – uradnih, dodatnih uradnih, manjšinskih in manj znanih – temelj kulturne dediščine Evrope in ključnega pomena za trajnosten in odgovoren turizem;

49.  ugotavlja, da pomembni zgodovinski dogodki in znamenitosti, na primer tisti v okviru mreže Sites of Conscience, ponujajo priložnost za obravnavo sodobnih izzivov prek občutljive razlage in izobraževalnih programov; spodbuja uporabo kulturne dediščine in turizma, da bi spodbujali medkulturni dialog in zbližali narode Evrope;

50.  poudarja potencial športnega turizma, ki bi lahko v prihodnosti postal eden od najbolj dinamičnih sektorjev v razvijajoči se evropski potovalni industriji, ter poziva k uvedbi posebnih politik za spodbujanje in podpiranje njegovega razvoja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo športne dejavnosti glede privlačnosti evropskih regij za turiste; poudarja priložnosti, ki jih ponujajo potovanja športnikov in gledalcev pred in med športnimi dogodki, s katerimi bi turiste lahko privabili tudi na najbolj oddaljena območja; poudarja, da se potencial športnega turizma še ne izkorišča dovolj;

Kakovost

51.  je prepričan, da mora evropski turizem narediti preskok z modela količinske rasti na model kvalitativne rasti, ki vodi k stalnemu in trajnostnemu razvoju, in da dejansko obstaja potreba po izgradnji turistične industrije, ki bo omogočala ustvarjanje več ustrezno plačanih delovnih mest za kvalificiran kader; meni, da gospodarska diverzifikacija turizma na podeželskih in obalnih območjih prinaša priložnosti za nove in trajnostne zaposlitve;

52.  ugotavlja razlike v standardih kakovosti za turistične storitve in meni, da so ti standardi pomembno sredstvo za zagotavljanje konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte in povečane preglednosti za potrošnika in torej omogočajo krepitev zaupanja vseh strani; poziva vse deležnike, naj še naprej razpravljajo o tem, kako lahko EU spodbudi standarde kakovosti turističnih storitev;

53.  poziva Komisijo, naj uvede evropsko znamko turistične kakovosti in tako nagradi velika prizadevanja turističnih delavcev na področju podpiranja kakovosti turističnih storitev, ki temeljijo na največjem spoštovanju kulturne in naravne dediščine, izboljševanja kakovosti delovnih mest v turizmu, povečevanja dostopnosti za vse ter spodbujanja kulturnih tradicij lokalnih skupnosti;

54.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšali kakovost proizvoda z zaščito blagovne znamke „made in“ („izdelano v“);

55.  poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo s turističnimi zvezami in med seboj ter opredelijo skupni evropski sistem za klasifikacijo turistične infrastrukture (hoteli, restavracije itn.); meni, da bi bilo treba še dodatno spodbujati pobudo združenja Hotelstars Union za postopno uskladitev sistemov za klasifikacijo nastanitev v Evropi ter s tem omogočiti boljšo primerjavo nastanitvene ponudbe v Evropi in tako prispevati k skupnim merilom kakovosti storitev;

56.  meni, da je vzdrževanje varnostnih standardov v turističnih storitvah v EU nujen sestavni del dobre kakovosti; zato pozdravlja zeleno knjigo Komisije o varnosti turističnih nastanitvenih storitev; je seznanjen s predlogi številnih skupin potrošnikov, organizacij za požarno varnost in organizacij iz turističnega sektorja, ki podpirajo ukrepe na ravni EU na področju varnosti v turizmu; zato poziva Komisijo, naj predloži predloge za minimalne standarde za varnost turizma v EU, zlasti na področju požarne varnosti in zaščite pred ogljikovim monoksidom v počitniških nastanitvenih zmogljivostih; poudarja, da je potrebno sistematično zbiranje podatkov o varnosti nastanitev;

57.  poudarja, da je visoka kakovost turističnih storitev zajamčena, če jih spremljajo ustrezno usposabljanje in dostojne delovne razmere, in da nespoštovanje ter zahtevanje manj znanj in spretnosti ter socialnih pridobitev na tem področju povzroča ravno nasprotni učinek;

58.  meni, da je vlaganje v usposabljanje in izobraževanje ključen element za zagotavljanje kakovostnih storitev v sektorju, ki zaposluje večinoma mlade, običajno v starosti od 16 do 35 let; odločno spodbuja Komisijo, naj sodeluje z zasebnimi subjekti in drugimi javnimi organi pri oblikovanju programov usposabljanja in pripravništva zunaj glavne sezone, da bo ta sektor postal privlačnejši in manj sezonski; meni, da bi moral biti poudarek tega usposabljanja na pridobitvi višjih kvalifikacij in razvoju mehkih veščin, s čimer bi se izboljšali obeti za zaposlitev v tem sektorju; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja turističnega sektorja za nadgradnjo znanj in kompetenc delodajalcev in delojemalcev, da bi znali predvideti prihodnje trende in potrebna znanja; meni, da bi bilo treba izboljšati zbiranje statističnih podatkov o zaposlenosti v turističnem sektorju;

59.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre turistično panogo z odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti ter okrepitvijo pomena poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg; predlaga, naj Komisija izda vodnik o najboljši praksi in razpoložljivih možnosti za usposabljanje v EU in naj ga razširja, da bo omogočila večjo mero strokovnosti in večjo prostovoljno mobilnost strokovnjakov v EU;

60.  poudarja pomen izboljšanja vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v turističnem sektorju med državami članicami, da bodo lahko delavci našli najboljše poklicne možnosti in da se s tem spodbudi njihova mobilnost;

61.  pozdravlja orodja mobilnosti ter projekte sodelovanja, kot so zavezništva znanja in zavezništva sektorskih spretnosti v okviru programov Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike, saj ta turističnim delavcem, ki so vključeni v izobraževanje in usposabljanje, na vseh stopnjah na učinkovit način omogočajo, da si izmenjujejo primere najboljše prakse, izboljšujejo svoje znanje jezikov in pridobivajo praktično znanje na področju kulturnega turizma; je pa zaskrbljen zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za poklice v nekaterih sektorjih turizma; poudarja prednosti dualnega izobraževalnega sistema v turizmu in pomen kombiniranja učenja s praktičnimi delovnimi izkušnjami, kar izboljšuje teoretično znanje in praktične spretnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj za spodbujanje poklicnega usposabljanja v celoti izkoristijo priložnosti v okviru Evropskega socialnega sklada in drugih skladov EU ter nacionalnih in regionalnih skladov;

62.  poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno usposabljanje za turistične vodiče in spodbujajo večjezični pristop za boljšo promocijo zanimivih lokacij za tuje turiste; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo evropske standarde kakovosti za turistične vodiče, tako da zagotovijo skladnost z minimalnimi zahtevami za usposabljanje;

63.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinku davkov in dajatev za turistične proizvode in storitve na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni na konkurenčnost Evrope kot destinacije; poziva države članice, naj priznajo pomen znižanja stopenj DDV za potovalne in turistične storitve, ki pomagajo razvijati lokalna gospodarstva ter vzdržujejo rast in delovna mesta, Evropi pa pomagajo, da ostaja konkurenčna na svetovnem trgu;

Izkoriščanje potenciala obalnega in morskega turizma

64.  priznava pomen evropske strategije za delovna mesta obalnem in morskem turizmu (v skladu s strategijo za modro rast in strategijo Evropa 2020) za obalna območja in otoke, saj ta določa vrsto skupnih odzivov na izzive, s katerimi se ta območja soočajo;

65.  odločno spodbuja Komisijo, naj kot prilogo k 14 ukrepom iz navedene strategije za obalni in morski turizem predloži akcijski načrt s konkretnimi cilji in časovnim načrtom ter o napredku v zvezi s temi ukrepi poroča Parlamentu;

66.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje vseevropskega dialoga in za lažjo izmenjavo najboljših praks in izvajanje dolgoročne strategij organizira letni seminar s sodelovanjem obalnih in pomorskih držav članic ter posameznih regij;

67.  opozarja na pomen povezanosti in dostopnosti ter ugotavlja, da se ti v najbolj oddaljenih regijah in na otokih v glavni sezoni in zunaj nje razlikujeta, kar je v veliki meri odvisno od pomorskega in letalskega prometa; prav tako poudarja pomen priprave regionalnih načrtov, ki spodbujajo mobilnost znotraj destinacij; poziva Komisijo, naj ukrep 12 navedene strategije za obalni in morski turizem upošteva tudi učinkovitost državne pomoči v obalnih in pomorskih regijah;

68.  odločno spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki v sektorju navtičnega in pomorskega turizma oceni, ali je treba oblikovati pametne in inovativne strategije kot rešitev za odpravo sezonske narave turizma, ki bi bile prilagojene tako glavni sezoni kot obdobju zunaj nje, in sicer ob upoštevanju različnih ciljnih skupin; poziva deležnike, naj skušajo ustvariti doživljaje, proizvode in storitve, ki bodo povezani z lokalnimi proizvodi, zlasti v povezavi s pomorsko dediščino in kulturo, vodnimi športi, rekreacijskim jadranjem, opazovanjem morskega življenja in narave, dejavnostmi, vezanimi na sonce in plažo, obrtnim ribolovom, hrano in zdravjem;

69.  poudarja pomen turističnih križarjenj za rast turističnega sektorja v Evropi; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oceni potrebne vire ter obstoječo pristaniško in navtično infrastrukturo ter standardizira ločevanje odpadkov in recikliranje, da se za ta območja pripravijo inovativni ukrepi načrtovanja z razvojem koncepta Smart Port City (pametno pristaniško mesto);

70.  poudarja, da so skupno načrtovanje in skupni ukrepi prav tako potrebni za sprejetje turizma med lokalnim prebivalstvom kot za njegov trajnostni razvoj;

Trajnosten, odgovoren in socialen turizem

71.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s strateškimi partnerji, kot je Evropska komisija za turizem, in drugimi deležniki še naprej spodbuja trajnosten, odgovoren in okolju prijazen turizem ter razvije posebne nove proizvode in promovira obstoječe, ter priporoča, naj razvije vseevropsko povsem dostopno spletno platformo, ki bo v eni podatkovni zbirki, dostopni prek portala Visiteurope.com, združevala razpoložljive podatke o certificiranih proizvodih, novih oblikah turizma, destinacijah in poteh ter o posebnih storitvah, kot so prevozna sredstva in turistični vodiči;

72.  meni, da je treba v okviru programa COSME rezervirati sredstva za (so)financiranje projektov trajnostnega turizma;

73.  poziva Komisijo, naj dokonča evropsko listino za trajnostni in odgovorni turizem ter še naprej finančno podpira pomembne pobude in omrežja, kakršna sta projekt EDEN (Evropske destinacije odličnosti) in projekt evropskih kulturnih poti;

74.  spodbuja nacionalne turistične organizacije, naj na podlagi standardov, ki jih je predlagala Komisija, na nacionalni ravni vzpostavijo poseben edinstven portal za trajnostni in odgovorni turizem, ki bo strankam omogočal ozaveščeno izbiro med ciljnimi nacionalnimi in nadnacionalnimi proizvodi in destinacijami;

75.  poudarja pomen zagotavljanja razvoja trajnostnega, odgovornega in dostopnega turizma, kjer je koncept „pametnih destinacij“ v osredju razvoja destinacije in združuje vidike trajnosti, izkustvenega turizma in ustrezne uporabe naravnih virov, skupaj z novimi tehnologijami ter vidiki fizične dostopnosti in dostopnosti prek IKT; je prepričan, da informacijske mreže za projekte mehkega turizma ponujajo dobre možnosti za podpiranje MSP, lokalnega trajnostnega razvoja, trajnostnih delovnih mest in stabilnega gospodarstva;

76.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o certifikatih o trajnosti za storitve mehkega turizma, vključno z analizo prostovoljnih instrumentov, v kateri naj se navede, kateri instrumenti so bili uspešni;

77.  poziva k spodbujanju in nadaljnjemu razvoju otrokom in družinam naklonjene ponudbe v turističnem sektorju, na primer z oblikovanjem evropskega znaka za družinam prijazni turizem;

78.  poudarja pomen spodbujanja programov, ki bodo omogočili prenovo zastarelih hotelskih zmogljivosti v skladu z merili okoljsko trajnostnega turizma;

79.  priznava pomembno vlogo evropskega turizma pri oživljanju podeželskih in mestnih območij, da bi dosegli trajnosten lokalni in regionalni razvoj;

80.  poziva k razvoju trajnostnih turističnih storitev v regijah, ki imajo sicer velik kulturni in turistični potencial, vendar je bila njihova podoba okrnjena zaradi večje osredotočenosti na druge sektorje, vključno z industrijskim, in njihov razvoj;

81.  poudarja, kako pomembno se je zavedati, da turizem ne bi smel negativno vplivati na vsakodnevno življenje prebivalcev; meni namreč, da moralo biti lokalno prebivalstvo pozitivno vključeno v fenomen turizma in bi moralo imeti možnost pri tem sodelovati;

82.  poudarja, da so naravna in kulturna dediščina ter varstvo biotske raznovrstnosti dragocen kapital za turistični sektor, zato podpira države članice, regionalne oblasti in turistična podjetja pri spodbujanju ekološkega turizma, pa tudi spoštovanju okoljske zakonodaje EU pri določanju in izvajanju infrastrukturnih projektov; poziva države članice, naj pobude na področju naravne dediščine vključijo v svoje strategije razvoja nacionalnega in regionalnega turizma;

83.  poudarja pomen trajnostnega in odgovornega turizma za zaščito in promocijo regionalne naravne in kulturne dediščine; zato je prepričan, da bi bilo treba podpreti in z ustreznimi ukrepi promovirati regionalne turistične proizvode in kratke postanke;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo mreže zelenih poti, ki bodo vključevale podeželska in gozdnata območja ter manjše naravne lokacije, tako da v obstoječa infrastrukturna prometna omrežja vključijo nove ekološko trajnostne rešitve;

85.  poudarja, da lahko trajnostni ribolovni turizem pomembno prispeva h gospodarstvu podeželskih območij v Evropi; poudarja, da se ta oblika turizma lahko ohrani samo, če bo ravnanje z ogroženimi ribjimi vrstami v celinskih vodah Evrope bolj trajnostno;

86.  se zaveda, da je kmečki turizem ena najosnovnejših oblik alternativnega turizma v EU, ter poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami podpre ukrepe, katerih namen je zagotoviti spodbude za nadaljnji razvoj infrastrukture in dostopnosti tega sektorja;

87.  poziva Komisijo, naj okrepi promocijo lokalnih območij in posebnosti s spodbujanjem promocijskih predstavitev ter naj zagotovi zaščito lokalnih proizvodov, na primer s kmetijskimi in nekmetijskihmi geografskimi označbami;

88.  meni, da so občutljiva območja, kot so otoki, obalna in gorska območja ter najbolj oddaljene regije, pogosto zelo odvisna od turističnih dejavnosti in prve žrtve podnebnih sprememb; zato je prepričan, da bi moralo biti varstvo podnebja prednostna naloga in bi ga bilo treba močneje vključiti v evropske, nacionalne in regionalne turistične in prometne politike, vključno z osredotočanjem na energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, trajnostni promet in ravnanje z odpadki; poziva Komisijo, naj oceni, kako podnebne spremembe vpliva jo na turizem v teh občutljivih regijah, in sicer v gospodarskem, okoljskem in socialnem smislu, ter kakšen bo njihov vpliv v prihodnje;

89.  poudarja, da je treba spodbujati turistični potencial oddaljenih podeželskih, otoških, obalnih in gorskih območij; spodbuja razvoj trajnostnega pomorskega in morskega turizma v EU ter poziva države članice, naj razvijejo trajnostno infrastrukturo in izboljšajo čezmejno povezljivost kot sredstvo za povečanje svoje privlačnosti in dostopnosti;

90.  poudarja dejstvo, da imajo otoki svoje težave, zlasti z vidika povezav med manjšimi otoki in celino, ter poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za spodbujanje naložb na teh območjih;

91.  meni, da je uvedba prostovoljnih „okoljskih preverjanj“ za izboljšanje kakovosti okolja v turistični panogi koristen prispevek te panoge, ter priporoča, da se odlikujejo podjetja, ki se posebej zavzemajo za to;

92.  poziva pristojne organe in gospodarske subjekte na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje omrežij, ki niso namenjena cestnemu prometu, kot so evropske jahalne steze, pešpoti, romarske poti in kolesarske poti, v kombinaciji z vsemi čezmejnimi storitvami v železniškem prometu, vključno s hitrimi in nočnimi vlaki; opozarja, da bi bilo treba vedno raziskovati tudi interoperabilnost prometa z drugimi načini prevoza; priporoča odpravo povišanja cen vozovnic na mejnih odsekih, saj je to ena od ovir, zaradi katere uporaba železnic med turisti ni bolj razširjena;

93.  se zaveda, da je trajnostni urbani turizem hitro rastoča dejavnost ter da bi morali biti politika mobilnosti in prometna politika v turističnih mestnih središčih učinkoviti, trajnostni in bi morali privesti do razmer, v katerih pridobijo vsi, obiskovalci in obiskani;

94.  podpira razvoj celostnih multimodalnih oblik prevoza za turiste z uvedbo vozovnic, ki omogočajo uporabo različnih prevoznih sredstev glede na različne potrebe; poudarja, da bi bil napredek v storitvah izdajanja integriranih vozovnic močna spodbuda za čezmejni turizem;

95.  poudarja, da so električna vozila čedalje bolj privlačna rešitev za novo prožno mobilnost tako za podeželski kot za mestni turizem in da bi bilo treba okrepiti ponudbo te oblike mobilnosti v počitniških krajih;

96.  poudarja, da je pomembno kolesarjem olajšati uporabo javnega prevoza;

97.  odločno spodbuja Komisijo, naj oceni možnost, da bi sistem kazalnikov za evropski turizem (ETIS) postal orodje EU v pomoč turističnim destinacijam pri nadzoru, upravljanju, ocenjevanju in nadgradnji uspešnosti z vidika trajnosti;

98.  poziva države članice, naj pozitivne izkušnje trajnostnega upravljanja turizma v okviru mednarodnega sodelovanja v tujini posredujejo dalje;

99.  meni, da sta popolna dostopnost in cenovna dostopnost turizma sestavni del trajnosti tega sektorja; potrjuje, da načelo „turizem za vse“ ljudem, zlasti tistim s posebnimi potrebami (kot so invalidi ali ljudje z omejeno mobilnostjo, mladi, starejši, družine z nižjimi dohodki in družine z otroki), omogoča, da kot državljani uveljavljajo svoje pravice, ter bi se zato bilo treba pri vseh nacionalnih, regionalnih, lokalnih ali evropskih ukrepih v zvezi s turizmom opirati na to načelo; poziva države članice, naj se pri razvijanju turističnih konceptov za starejše in osebe s posebnimi oblikami invalidnosti posebej osredotočijo na uporabo novih tehnologij;

100.  priporoča, da države članice razvijejo enoten in pregleden vseevropski sistem prepoznavanja za dostopne možnosti ter vzpostavijo ustrezne internetne platforme; poziva Komisijo, naj predloži predloge v zvezi s tem;

101.  priporoča, da države članice kot merilo ustreznosti za turizem v okviru programov za gospodarski razvoj uvedejo zagotovitev dostopnosti;

102.  poudarja, da zaupanje potrošnikov v podjetja, ki ponujajo storitve v turističnem sektorju, zajema tudi podjetja, ki potrošnikom zagotavljajo enostavne, učinkovite in hitre alternativne načine za reševanje potrošniških sporov, pa tudi podjetja, ki varujejo osebne in finančne podatke potrošnikov;

103.  meni, da morajo letalski prevozniki, če naj bo evropski turizem dostopen, odpraviti izkrivljeno in pogosto prakso namenjanja več prostora poslovnemu razredu kot ekonomskemu;

104.  poudarja prispevek civilne družbe k promociji novih oblik turizma, in sicer prek družbenih omrežij, prostovoljnih organizacij, kulturnih in športnih zvez, civilnih iniciativ ter organizacij, ki zastopajo mlade, ženske in izseljenske skupnosti;

105.  poziva k večjemu priznavanju pomembne vloge, ki jo ima sektor prostovoljstva pri razvoju in podpiranju turizma s prostovoljstvom na področju kulture;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na potencial socialne ekonomije za razvoj trajnostnega in odgovornega turizma ter ga podprejo;

107.  meni, da ima turizem pomembno socialno vrednost za mlade, zaposlene in upokojence, ter poziva države članice, naj izkoristijo sredstva EU za razvoj zdravstvenega in rekreacijskega turizma;

108.  poudarja, da nenehna kriza zaradi priseljevanja v Evropo še posebej vpliva na obalna območja, kjer turizem zagotavlja pomemben del dohodka tamkajšnjih prebivalcev; poziva Komisijo, naj pripravi osnutek poročila o učinku, ki ga ima nenadzorovani pritok priseljencev v EU na turistični sektor;

Ekonomija delitve

109.  pozdravlja priložnosti, ki jih prinaša ekonomija delitve za zagonska in inovativna podjetja v turističnem sektorju; priznava, da te storitve dopolnjujejo drugo turistično ponudbo, kar zadeva njihovo lokacijo in osebe, katerim so namenjene;

110.  opozarja, da je ekonomija delitve ali sodelovalna potrošnja nov družbeno-ekonomski model, ki se je pojavil s tehnološko revolucijo in internetom, ki povezuje ljudi prek spletnih platform, kjer je mogoče varno in pregledno poslovati z blagom in storitvami;

111.  poudarja, da sedanja zakonodaja sloni ni primerna za ekonomijo delitve in so zato začele lokalne in nacionalne vlade preučevati te spletne platforme in si prizadevajo urediti njihov učinek, pogosto z uporabo nesorazmernih ukrepov, ki se v Uniji razlikujejo; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči, katere pobude bi bilo najbolje sprejeti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; priporoča razmislek o vzpostavitvi ustreznega regulativnega okvira kot del krovne strategije EU za enotni digitalni trg;

112.  poudarja, da je treba najprej analizirati odziv na rastočo ekonomijo delitve, preden se sprejmejo regulativni ukrepi; vseeno meni, da mora biti vsak ukrep, ki ga sprejmejo javni organi, sorazmeren in prožen, da bo mogoče vzpostaviti regulativni okvir, ki bo zagotavljal enake pogoje za podjetja, zlasti pa pozitivno poslovno okolje v podporo MSP in inovacijam v tem sektorju; poleg tega meni, da bi morali za varstvo potrošnikov predpisi o varnosti in zaščiti ter zdravstveni predpisi, ki se uporabljajo za tradicionalni turistični sektor, veljati tudi za turistične storitve, ki se v ekonomiji delitve zagotavljajo v komercialne namene;

113.  poudarja, da je treba pravilno opredeliti dejavnosti ponudnikov, da bo mogoče jasno razločevati med neformalno, priložnostno in stalno delitvijo ter poklicnimi storitvami, za katere bi se morale uporabljati ustrezne ureditve;

114.  poleg tega poudarja, da morajo biti platforme v celoti dostopne ter da morajo biti potrošniki, ki take strani uporabljajo, korektno obveščeni in se ne smejo zavajati, zagotoviti pa je treba tudi varstvo njihovih podatkov; poudarja pomen učinkovitega in preglednega sistema ocen in poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da ponudniki storitev ne kaznujejo potrošnikov zaradi negativnih ocen, ki jih slednji objavijo;

115.  poudarja, da morajo tehnološka podjetja, ki delujejo kot posredniki, ponudnike obvestiti o njihovih obveznostih, zlasti v zvezi z varstvom pravic potrošnikov, ter da morajo na zanesljiv in dostopen način zagotoviti informacije o vseh provizijah in skritih stroških, vezanih na poslovanje, in o tem, kako naj v celoti spoštujejo lokalne zakone, zlasti s področja davčne zakonodaje in spoštovanja pravil v zvezi z varstvom potrošnikov in pogoji dela tistih, ki opravljajo turistične storitve;

116.  poziva Komisijo, naj oceni ekonomski in socialni učinek ekonomije delitve in njen pomen za turistično industrijo, potrošnike, tehnološka podjetja in javne organe, ter naj Parlamentu poroča o izidih svojih dosedanjih pobud, vključno z delom delovne skupine, vzpostavljene v okviru GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja;

Digitalizacija

117.  poziva Komisijo, naj skupaj z industrijo in turističnimi združenji opredeli pameten načrt pobud s poudarkom na širši usmerjenost inovacij (procesi, IKT in raziskave) ter na potrebnih znanjih, da bi tako potovalne agencije in turistična podjetja spodbudili, da sprejmejo digitalna orodja in jih učinkoviteje uporabljajo; meni, da bi lahko Komisija svoja prizadevanja osredotočila na širjenje najboljše prakse v povezavi s tem;

118.  pozdravlja digitalno platformo Komisije za turizem in njena cilja (i) krepitve inovacijskih zmogljivosti in digitalizacije MSP, povezanih s turizmom, za aktiviranje turističnega sektorja ter (ii) priprave predlogov za prilagajanje in oblikovanje trajnostnih, konkurenčnih in k potrošniku usmerjenih politik, namenjenih nadaljnjemu razvoju turističnega sektorja; spodbuja uporabo inovativnih tehnologij, izmenjavo dobre prakse in poglabljanje sodelovanja na regionalni ravni, da bi evropski turistični sektor postal privlačnejši in bolj konkurenčen; meni, da bi spodbujanje e-učenja in pogostejša uporaba digitalnih tehnologij še okrepila napredek k temu cilju;

119.  se zaveda, da se MSP (večinoma mikropodjetja) ter zagonska podjetja v turističnem sektorju soočajo s precejšnjimi težavami pri promoviranju svojih storitev v tujini in prilagajanju na hitro spreminjajoče se tržne razmere; ugotavlja, da jim lahko nova orodja informacijske tehnologije, kot je turistični poslovni portal, ki ga je razvila Komisija, poleg spletnih seminarjev pomagajo izkoristiti digitalne možnosti; poudarja, da bi razpoložljivost tega portala v vseh jezikih držav članic še bolj podkrepila teritorialne koristi teh ukrepov; podpira sprejetje podobnih pobud na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

120.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki v turizmu za omogočanje raziskav in sprejetje digitalnih rešitev v evropskih podjetjih; zlasti poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje med turističnimi uradi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, organizatorji potovanj, gostinskim sektorjem in digitalnimi podjetji;

121.  poziva Komisijo, naj temu sektorju pomaga pri izgradnji orodij, ki bodo omogočala spremljanje destinacij obiskovalcev, prepoznavanje njihovega profila in sledenje njihovi mobilnosti, da bi tako spoznali njihove interese in razvili ustrezne proizvode ter oblikovali orodja za ponujanje destinacij po naročilu ter spremljanje mrež, da bi spoznali mnenja naših obiskovalcev;

122.  pričakuje, da bo Komisija predložila celovito poročilo, ki bo obsegalo oceno trenutnega stanja v zvezi z digitalizacijo turističnega trga EU, da bi opredelila in ustrezno obravnavala izzive in priložnosti za različne javne in zasebne akterje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da bi moralo tako poročilo vsebovati ustrezna priporočila, da bi se zagotovila poštena konkurenca in enaki pogoji za vse akterje ter bi se zaščitili potrošniki, tako da se jim zagotovijo preglednost, nevtralnost in dostopnost;

123.  ugotavlja, da vse več uporabnikov turistične storitve rezervira neposredno na spletu in da to lahko predstavlja tveganja za potrošnike, ki se pogosto ne zavedajo svojih pravic in ne poznajo veljavne zakonodaje; zahteva, da Komisija podrobno razišče morebitne zlorabe, ki se lahko pojavijo na tem področju, zlasti kadar gre za kombinirane nakupe pri več ponudnikih storitev (na primer letalske vozovnice in najem vozila), ter naj ob prihodnji reviziji direktive o paketnih potovanjih prilagodi in razvije te nove oblike storitev za rezervacije;

124.  pozdravlja nedavni zaključek tristranskih pogovorov o revidirani direktivi o paketnem potovanju; poziva k njenemu pravočasnemu in učinkovitemu prenosu ter uporabi z namenom preoblikovanja sektorja in zaščite potrošnikov v digitalnem okolju;

125.  poziva Komisijo, naj preusmeri sredstva in programe, da bi bolje podprla digitalizacijo evropskih turističnih podjetij;

126.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli ponudniki storitev pravičen in enak dostop do ustreznih podatkov ponudnikov potovanj in prevoza, da bi se omogočila uporaba digitalnih multimodalnih informacijskih storitev in storitev izdajanja vozovnic; ugotavlja pomen inteligentnih prevoznih sistemov (ITS) za zagotavljanje točnih cestno prometnih informacij v realnem času za razvoj celostnih mobilnostnih storitev, ki bi koristile razvoju evropskega turizma;

127.  poziva države članice EU, naj določijo in podprejo vseevropske pobude, ki podpirajo uporabo digitalne infrastrukture in interoperabilnost med različnimi platformami; v zvezi s tem poziv države članice, naj zagotovijo brezplačni brezžični internet na turističnih območjih in naj v skladu s sprejeto odločitvijo do 15. junija 2017 odpravijo stroške gostovanja, pa tudi geografsko blokiranje;

128.  poziva države članice in lokalne oblasti, naj zagotovijo, da bodo vse postaje ter točke prihoda, odhoda in transferja opremljene z informacijskimi pisarnami, v katerih bo usposobljeno osebje, ki bo sposobno zagotoviti informacije o ključnih destinacijah, prevoznih sredstvih in turističnih zmogljivostih, in tudi z digitalnimi informacijskimi sistemi v več jezikih z brezplačnim in neomejenim dostopom do wi-fi omrežij, ki jih lahko enakovredno uporabljajo tudi invalidi;

129.  poudarja, da se morajo popotniki pri spletnih rezervacijah nastanitve ali prevoznih sredstev še vedno soočati z različnimi cenami in pogoji; zato pozdravlja sporočilo Komisije „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“; poziva Komisijo, naj sprejme celovit predlog za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja dostopa do blaga, storitev in najboljše razpoložljive cene na podlagi geografske lokacije ali države prebivališča;

130.  poziva države članice, naj bo njihova prednostna naloga spodbujanje hitrih širokopasovnih povezav na oddaljenih in najbolj oddaljenih turističnih območjih, kot so otoki, obalna in gorska območja ter podeželje, da se pospeši rast turističnih podjetij in zmanjša digitalni razkorak v EU;

131.  poziva države članice in udeležene subjekte, naj na vseh področjih turističnega sektorja in še zlasti na področju digitalizacije, razvijejo učinkovita sredstva za odpravo pomanjkanja strokovne delovne sile v tej panogi;

132.  je zaskrbljen, da v Evropi mnoge od gospodarskih koristi spletne distribucije niso izkoriščene; meni, da bi morale evropske vlade narediti več za vključevanje podjetništva, zlasti pa tehnološko-usmerjenih rešitev v Evropi;

o
o   o

133.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.
(2) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(3) UL C 134, 7.6.2003, str. 7.


Razvoj satelitske tehnologije, ki bo omogočala delovanje globalnih sistemov sledenja letalom
PDF 255kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki bo od 2. do 27. novembra 2015 (WRC 2015) v Ženevi, za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije, ki bo omogočala delovanje globalnih sistemov sledenja letalom (2015/2857(RSP))
P8_TA(2015)0392B8-1094/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju nove točke o sledenju letalom na dnevnem redu naslednje Svetovne konference o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), ki bo od 2. do 27. novembra 2015 (WRC 2015) v Ženevi,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o možnostih za sledenje zrakoplovom in določanje njihove lokacije, ki ga je Evropska unija predstavila na multidisciplinarnem srečanju Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede globalnega sledenja letalom, ki je potekalo 12. in 13. maja 2014,

–  ob upoštevanju priporočil z omenjenega multidisciplinarnega srečanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede globalnega sledenja letalom,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost v letalstvu št. 01/2014 z dne 5. maja 2014 o spremembah zahtev za zapisovalnike podatkov o letu in naprave za lociranje v vodi,

–  ob upoštevanju varnostnih priporočil, ki so jih izdali različni nacionalni organi za preiskave v zvezi z varnostjo za izboljšanje varnosti prek poenostavljenega pridobivanja informacij za namene preiskav v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu in za izboljšanje zmogljivosti zapisovalnikov podatkov o letu ter ravnanja z njimi ter izboljšanje lociranja zrakoplovov po nesreči nad vodno površino(1),

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 v zvezi z zahtevami za zapisovalnike podatkov o letu, naprave za lociranje v vodi in sisteme sledenja zrakoplovom(2),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki bo od 2. do 27. novembra 2015 (WRC 2015) v Ženevi, za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom (O-000118/2015 – B8-1101/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za promet in turizem,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta tragična leta AF447 letalske družbe Air France (1. junija 2009) in MH370 letalske družbe Malaysia Airlines (8. marca 2014) pokazala, da je treba vzpostaviti nove sisteme, s pomočjo katerih bo mogoče v vsakem trenutku določiti položaj zrakoplova za javni prevoz, tudi na oddaljeni lokaciji;

B.  ker bodo takšni globalni nadzorni sistemi za upravljanje zračnega prometa omogočili lažjo določitev lokacije zrakoplova, če pride do česa neobičajnega, izrednih razmer ali nesreče;

C.  ker – v luči tragičnih letov AF447 in MH370 – izpad normalne električne energije na krovu ne bi smel vplivati na takšne sisteme, v okviru katerih ne bi smela obstajati možnosti, da se jih med letom onemogoči;

D.  ker se bo s temi sistemi izboljšala učinkovitost operacij iskanja in reševanja ter preiskovanja, saj so s sedanjimi sistemi sledenja letalom zajeti le nekateri deli sveta;

E.  ker so ti sistemi lahko pomembno orodje za izboljšanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja zračnega prometa ter lahko hkrati znatno izboljšajo varnost v letalstvu in znižajo stroške infrastrukture;

F.  ker je Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in deležniki že začela preučevati različne tehnične možnosti, glede na njihovo učinkovitost, in je predlagala pravila za sledenje zrakoplovom, ki naj bi se začela izvajati postopoma;

G.  ker se s satelitskimi komunikacijami podprta tehnologija samodejnega odvisnega nadzorovanja – difuzije (ADS-B), kot ena od možnosti, ki se trenutno uporabljajo in/ali preučujejo (na primer avtomatski odvisni nadzor – pogodba (ADS-C), letalski sistem podatkovnih komunikacij in poročanja (ACARS), visokofrekvenčna podatkovna povezava), zdi zelo obetavna;

H.  ker je lahko tehnologija ADS-B v podporo pri nadzoru upravljanja zračnega prometa izven najgosteje naseljenih območij, kjer je radarska pokritost omejena, nemogoča ali izjemno draga (vključno z oceani in nenaseljenimi kopnimi območji);

I.  ker satelitsko podprta tehnologija ADS-B ponudnikom navigacijskih storitev zračnega prometa omogoča nadzor prek komunikacije med zrakoplovom in skupino satelitov in ker ji bo v ta namen morda treba dodeliti določen pas radiofrekvenčnega spektra, ki je zaščiten pred motenjem;

J.  ker je Svetovna konferenca o radiokomunikacijah (WRC 2015), ki naj bi v organizaciji Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) potekala novembra 2015, forum za ugotavljanje, katere radijske storitve se dodelijo določenim pasovom radiofrekvenčnega spektra;

K.  ker bi bilo treba s pomočjo ukrepov zagotoviti, da razvoj tehnologije ADS-B ne bo oviran, ker ustrezen pas radiofrekvenčnega spektra ni bil pravočasno dodeljen;

1.  podpira dejavnosti Komisije za hiter razvoj globalnega sistema sledenja letalom na podlagi zmogljivosti, s pomočjo katerega bi ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa lahko v vsakem trenutku določili položaj zrakoplova za javni prevoz, tudi na oddaljeni lokaciji;

2.  poudarja, da bi moral tak sistem delovati tudi v primeru izpada normalne električne energije na krovu in da v okviru tega sistema ne bi smela obstajati možnost, da se ga med letom onemogoči;

3.  meni, da bi bilo treba razvoj takšnega sistema doseči s tesnim sodelovanjem med vsemi deležniki (npr. industrijo, letalskimi družbami, ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa, varnostnimi in reševalnimi službami, organi za preiskave v zvezi z varnostjo in mednarodnimi organizacijami);

4.  ugotavlja, da je satelitsko podprta tehnologija ADS-B, ki temelji na komunikaciji med zrakoplovom in sateliti, ena od obetavnih možnosti za razvoj globalnega nadzornega sistema za upravljanje zračnega prometa;

5.  poudarja, da je pri izvajanju tehnologije ADS-B nujno treba upoštevati potrebe vseh uporabnikov zračnega prostora in zagotoviti interoperabilnost med alternativnimi tehnologijami, da se preprečijo kršitve na področju aktivne in pasivne varnosti;

6.  ugotavlja, da bo za razvoj satelitsko podprte tehnologije ADS-B morda treba dodeliti ustrezen pas radiofrekvenčnega spektra, da se prepreči kakršno koli motenje;

7.  poziva Komisijo, naj v luči naslednje Svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC 2015), ki bo novembra 2015 v Ženevi, sprejme ustrezne ukrepe glede dodelitve potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra in tako podpre prihodnji razvoj globalnega satelitskega sistema sledenja letalom;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Mnenje Evropske agencije za varnost v letalstvu št. 01/2014 z dne 5. maja 2014, „Reference“.
(2) Dokument Komisije RPS COM-AC DRC(2015) D040413/02 s Prilogo.

Pravno obvestilo