Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 26. november 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Afganistan, zlasti poboji v provinci Zabul
 Kambodža
 Svoboda izražanja v Bangladešu
 Stanje izvajanja razvojne agende iz Dohe pred 10. ministrsko konferenco STO
 Pristop Ekvadorja k trgovinskemu sporazumu med EU ter Kolumbijo in Perujem
 Nova strategija za dobrobit živali za obdobje 2016–2020
 Izobraževanje otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah
 Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014-2020

Afganistan, zlasti poboji v provinci Zabul
PDF 167kWORD 77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o Afganistanu, zlasti o pobojih v provinci Zabul (2015/2968(RSP))
P8_TA(2015)0412RC-B8-1258/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011 o položaju žensk v Afganistanu in Pakistanu(1) in svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in Afganistanom(2),

–  ob upoštevanju lokalne strategije EU za zagovornike človekovih pravic v Afganistanu v letu 2014,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2210 (2015) in mandata misije pomoči OZN v Afganistanu (UNAMA),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. julija 2015 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju konference z dne 20. septembra 2015 o izvajanju in pomoči nacionalnemu akcijskemu načrtu (resolucija varnostnega sveta OZN št. 1325) o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila, ki ga je avgusta misija pomoči OZN v Afganistanu poslala Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice o zaščiti civilnega prebivalstva v oboroženem spopadu v Afganistanu za leto 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju izjave misije OZN z dne 11. novembra 2015, v kateri obsoja nesmiselni umor sedmih civilnih talcev v Zabulu,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je zaskrbljen zaradi etničnega in sektaškega preganjanja v Afganistanu, saj so ugrabitve in večmesečni napadi usmerjeni proti pripadnikom hazarske skupnosti, tretji najštevilčnejši etnični skupini v državi in edini, ki je v večini šiitska;

B.  ker je bilo v oktobru 2015 sedem civilistov ugrabljenih in med 6. in 8. novembrom 2015 v okrožju Arghandab tudi usmrčenih, medtem ko je prišlo do oboroženih spopadov med pripadniki dveh rivalskih protivladnih skupin;

C.  ker so hazarski šiiti ena od etničnih manjšin, ki jih priznava nova afganistanska ustava;

D.  ker je bilo 21. novembra 2015 približno 30 Hazarov napadenih z orožjem, ko so potovali po južni avtocesti; ker so potniki na avtobusu proti Kabulu uspeli rešiti najmanj pet Hazarov, ker so prikrili njihovo identiteto, ko so avtobus ustavili pripadniki milic;

E.  ker so uboji v Zabulu opozorili na nevarnost, s katero se soočajo Hazari; ker so bili v številnih incidentih v zadnjih dveh letih Hazari, ki so potovali z avtobusom, ločeni od drugih potnikov, ugrabljeni in v nekaterih primerih usmrčeni;

F.  ker uboji kažejo na stalno teroristično nevarnost za civilno prebivalstvo s strani talibanov in njihovih pripadniških skupin, med katerimi nekatere prisegajo svojo zvestobo Daišu/ISIL;

G.  ker Evropska unija od leta 2002 podpira obnovo in razvoj Afganistana in se zavzema za mir, stabilnost in varnost v državi;

H.  ker misija EUPOL od leta 2007 podpira usposabljanje afganistanskih policijskih sil, kar pomaga pri vzpostavitvi kazenskega/pravosodnega sistema pod afganistansko upravo; ker je Svet decembra 2014 sklenil podaljšati misijo do 31. decembra 2016;

I.  ker se je od koncu leta 2014 zaključila misija mednarodnih varnostnih sil za pomoč (ISAF); ker se je januarja 2015 začela misija odločne podpore, katere namen je zagotoviti nadaljnje usposabljanje, svetovanje in pomoč afganistanskim varnostnim silam in institucijam;

J.  ker so uboji in ugrabitve civilistov resno kršenje mednarodnega humanitarnega prava, ki ga morajo spoštovati vse strani, vpletene v oborožene spopade, tudi protivladne skupine;

K.  ker je varnost v Afganistanu še vedno zaskrbljujoča zaradi teroristične dejavnosti talibanov;

L.  ker še vedno prihaja do posredne škode in številnih smrtnih žrtev med nedolžnim civilnim prebivalstvom, humanitarnimi delavci in celo med pripadniki mirovnih misij;

M.  ker je nedavni poziv vodje Al Kaide Al Zavahirija borcem ISIL, naj se bojujejo proti mednarodni koaliciji, še ena nevarnost za sile Nata v Afganistanu in varnost v državi;

1.  ostro obsoja barbarski umor in obglavljenje sedmih Hazarov (dve ženski, štirje moški in deklica) na jugovzhodu afganistanske province Zabul na meji s Pakistanom;

2.  obsoja napade talibanov, Al Kaide, ISIL in drugih terorističnih skupin na civilno prebivalstvo, afganistanske nacionalne obrambne in varnostne sile, demokratične institucije in civilno družbo, ki povzročajo rekordno število žrtev; poudarja, da bi morala biti zaščita Hazarov, ki so posebej izpostavljeni terorističnemu nasilju talibanov in Daiša/ISIL, prednostna naloga afganistanske vlade;

3.  izreka sožalje družinam obglavljenih, zlasti žrtev nedavnih grozljivih umorov pripadnikov skupnosti Hazarov;

4.  poziva k podpori afganistanskih oblasti, ki morajo nemudoma in ustrezno ukrepati, da se bo morilcem nedolžnih civilistov sodilo in da se bo v državi ponovno uveljavilo načelo pravne države;

5.  poziva afganistanske oblasti, naj zagotovijo, da se pripadniki varnostnih sil, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic, vključno s poveljniki sil, ki so odgovorne za zlorabe, po potrebi verodostojno in nepristransko preiščejo, kaznujejo ali kazensko preganjajo;

6.  meni, da je treba uboje civilnih talcev, tudi žensk in otrok, obravnavati kot vojne zločine; poudarja, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje uboje nedolžnih civilistov; ponovno poudarja, da morajo vse strani to pravo spoštovati, tudi pripadniki protivladnih skupin;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi resnosti varnostnih razmer, neprestanega stopnjevanja nasilja, terorističnih dejanj, ki povzročajo veliko žrtev, ter neprestanih groženj prebivalstvu, ki je prisiljeno živeti v vzdušju naraščajočega strahu in ustrahovanja;

8.  meni, da je nacionalna varnost temelj družbenega in gospodarskega razvoja, politične stabilnosti in prihodnosti Afganistana;

9.  poziva afganistansko vlado, naj okrepi sodelovanje s pakistansko vlado; poudarja, da bi bilo tesnejše sodelovanje na področju varnosti in upravljanja v vzajemno korist in bi prispevalo k spodbujanju miru in stabilnosti v regiji;

10.  poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj bodo še nadalje zavezane afganistanski vladi in naj jo podpirajo v boju proti upornikom;

11.  ponovno izraža zavezanost prizadevanjem Afganistana, da izkorenini terorizem in skrajneže, ter meni, da so ta prizadevanja bistvena za regionalno in globalno stabilnost ter za izgradnjo vključujoče, stabilne, demokratične in uspešnejše države;

12.  ostaja zavezan podpori afganistanski vladi v njenih prizadevanjih, da izvede ključne reforme, nadalje izboljša upravljanje in uresničevanje načela pravne države, da spodbuja spoštovanje človekovih pravic, tudi pravic žensk, se bori proti korupciji, preprodajalcem mamil, da izboljša fiskalno vzdržnost in poveča vključujočo gospodarsko rast; ugotavlja, da je ena od prednostnih nalog predsednika Ašrafa Ganija boj proti korupciji;

13.  ponovno poudarja, da v teh kritičnih razmerah podpira afganistansko vlado in ljudstvo; opozarja na žrtve, ki so jih utrpele afganistanske obrambne in varnostne sile od zaključka misije ISAF konec leta 2014; spodbuja vlado, naj si še nadalje prizadeva za povečanje učinkovitosti in operativne uspešnosti obrambnih in varnostnih sil, da se prebivalstvu zagotovita splošna varnost in stabilnost;

14.  ostaja zelo zaskrbljen zaradi slabšanja stanja na področju človekovih pravic in varnostnih razmer v Afganistanu, zlasti zaradi posledic, ki bi jih te razmere lahko imele za pravice žensk, verske in etnične manjšine, zagovornike človekovih pravic in novinarje;

15.  opozarja na prelomni zakon o odpravi nasilja nad ženskami iz leta 2009 ter poziva oblasti, naj več pozornosti in sredstev namenijo varnosti zagovornikov človekovih pravic, ki so v nevarnosti ali ogroženi;

16.  poziva afganistansko vlado, naj sprejme izvedbeni načrt za afganistanski nacionalni akcijski načrt št. 1325, ki vključuje zahtevo, da ženske sodelujejo v vseh fazah mirovnih pogajanj;

17.  opozarja na zaveze afganistanske vlade do mednarodne skupnosti v zvezi s pravicami in zaščito etničnih, jezikovnih, verskih in drugih manjšin;

18.  močno obsoja nedavne napade talibanov v Kunduzu ter obžaluje žrtve med civilnim prebivalstvom in afganistanskimi nacionalnimi obrambnimi in varnostnimi silami; podpira neodvisno preiskavo o napadih na Zdravnike brez meja v bolnišnici v Kunduzu ter poziva, naj se spoštuje nevtralnost bolnišnic in zdravstvenih objektov;

19.  ponovno poudarja, da je še toliko bolj nujno, da si afganistanska vlada in vsi partnerji v regiji resnično prizadevajo za prenehanje spopadov in zagotovitev stabilnega okolja; ponovno poudarja, da ostaja pogoj za vzdržno in trajno rešitev razmer mirovni proces, ki ga bo Afganistan vodil in zanj prevzel odgovornost;

20.  pozdravlja sklep, da se v Bruslju leta 2016 skliče celovita ministrska konferenca o Afganistanu kot dokaz, da se mednarodna skupnost zavzema za stabilnost in razvoj države; pričakuje, da bo konferenca oblikovala okvir za afganistansko vlado in donatorje do leta 2020, in sicer ob konkretnih obvezah afganistanske vlade in mednarodne skupnosti;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Afganistana.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 119.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0282.


Kambodža
PDF 254kWORD 77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o političnih razmerah v Kambodži (2015/2969(RSP))
P8_TA(2015)0413RC-B8-1263/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kambodži,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 27. oktobra 2015 o razmerah v Kambodži,

–  ob upoštevanju izjave o Kambodži, ki jo je 17. novembra 2015 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov,

–  ob upoštevanju izjave za javnost, ki jo je 30. oktobra 2015 podala Ravina Shamdasani, predstavnica visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice,

–  ob upoštevanju izjav posebne poročevalke Združenih narodov o razmerah na področju človekovih pravic v Kambodži profesorice Rhone Smith z dni 24. septembra 2015 in 23. novembra 2015,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke o razmerah na področju človekovih pravic v Kambodži z dne 20. avgusta 2015,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 2. oktobra 2015 o Kambodži,

–  ob upoštevanju izjave predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 15. julija 2015 o zakonu o združevanju in nevladnih organizacijah v Kambodži,

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca Združenih narodov za pravico do mirnega zbiranja in združevanja z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov za človekove pravice z dne 27. aprila 2015 o drugem rednem poročilu o Kambodži,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Kambodžo iz leta 1997,

–  ob upoštevanju 35. člena kamboške ustave, ki zagotavlja pravico do svobodnega združevanja in pravico do dejavne udeležbe v političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju v državi,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so kamboške oblasti 13. novembra 2015 izdale nalog za prijetje Sama Rainsyja, voditelja glavne kamboške opozicijske Stranke narodne rešitve (CNRP), ki je trenutno v tujini; ker mu je narodna skupščina 16. novembra 2015 odvzela članstvo, tako da ne uživa več parlamentarne imunitete, kar pomeni, da ga lahko ob vrnitvi v državo aretirajo zaradi sedem let stare obtožbe v zvezi z razžalitvijo;

B.  ker je sodišče 20. novembra 2015 Sama Rainsyja povabilo na zaslišanje, predvideno 4. decembra 2015, v zvezi s sporočilom, ki ga je na njegovi Facebookovi strani objavil opozicijski senator Hong Sok Hur, ta pa je od avgusta 2015 v priporu, saj je bil po objavi videoposnetka na Rainsyjevi Facebookovi strani, ki je vseboval domnevno lažen dokument o mejni pogodbi z Vietnamom iz leta 1979, obtožen potvarjanja in hujskaštva;

C.  ker je skupina provladnih protestnikov v Phnom Penhu 26. oktobra 2015 brutalno napadla poslanca opozicijske stranke CNRP Nhaja Čamruena in Konga Sakpheo ter ogrozila varnost zasebnega bivališča prvega podpredsednika narodne skupščine; ker naj bi policija in druge državne varnostne sile po poročanjih napade le opazovale;

D.  ker je bil podpredsednik opozicijske stranke Kem Sokha 30. oktobra 2015 odpoklican s položaja prvega podpredsednika narodne skupščine, kar je na zasedanju, ki ga je stranka CNRP bojkotirala, odločila vladajoča Kamboška ljudska stranka (CPP); ker je bila dodelitev položaja prvega podpredsednika skupščine stranki CNRP ena od glavnih ugodnosti, ki jih vladajoča stranka CPP julija 2014 odstopila tej opozicijski stranki, da bi končala njeno enoletno bojkotiranje parlamenta po volitvah 2013;

E.  ker je predsednik vlade Hun Sen na oblasti že več kot 30 let, njegove varnostne sile pa uživajo imuniteto kljub hudim kršitvam človekovih pravic;

F.  ker 11 opozicijskih aktivistov prestaja zaporno kazen od sedmih do dvajsetih let, ker so sodelovali pri uporu ali ga vodili;

G.  ker sta politični stranki v letu 2014 sklenili politično premirje, kar je vzbudilo upanje, da se bo začela nova faza konstruktivnega reševanja političnih razhajanj; ker je politično vzdušje v Kambodži kljub temu dogovoru še vedno napeto;

H.  ker je pravica do svobode izražanja določena v 41. členu kamboške ustave, pravica do politične udeležbe pa v 35. členu;

I.  ker so si državne oblasti z nedavno razglasitvijo zakona o združevanju in nevladnih organizacijah navkljub glasnim kritikam civilne družbe in mednarodne skupnosti zagotovile samovoljna pooblastila, da onemogočijo in blokirajo ustanavljanje organizacij za varstvo človekovih pravic, kar je že začelo ovirati delo na tem področju v Kambodži in onemogoča dejavnosti civilne družbe;

J.  ker je posebni poročevalec Združenih narodov za pravico do mirnega zbiranja in združevanja izjavil, da je bila kamboška civilna družba izključena iz procesa priprave zakona o združevanju in nevladnih organizacijah;

K.  ker je kamboška vlada 13. novembra 2015 potrdila osnutek zakona o sindikatih;

L.  ker je EU največja partnerica Kambodže v smislu razvojne pomoči, za kar so bila za obdobje 2014–2020 odobrena nova sredstva v višini 410 milijonov EUR; ker EU podpira široko paleto pobud s področja človekovih pravic, ki jih izvajajo kamboške nevladne organizacije in druge organizacije civilne družbe; ker je Kambodža močno odvisna od razvojne pomoči;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi zaostrovanja ozračja za opozicijske politike in aktiviste ter za aktiviste na področju človekovih pravic, socialnih vprašanj in okolja v Kambodži ter obsoja vsa nasilna dejanja in politično motivirane obtožbe, kazni in obsodbe opozicijskih politikov, aktivistov in zagovornikov človekovih pravic v tej državi;

2.  poziva kamboške oblasti, naj umaknejo nalog za prijetje opozicijskega voditelja Sama Rainsyja in prekličejo vse obtožbe zoper člane narodne skupščine in senata iz stranke CNRP, med katerimi je tudi senator Hong Sok Hour, ter zoper aktiviste in organizatorje iz te stranke, da bodo lahko delovali svobodno in brez strahu pred prijetjem ali kazenskim pregonom, in naj prenehajo zlorabljati sodišča v politične namene in preganjati ljudi na podlagi politično motiviranih in potvorjenih obtožb;

3.  poziva narodno skupščino, naj Samu Rainsyju vrne poslansko mesto in s tem parlamentarno imuniteto;

4.  poziva kamboško vlado, naj prizna legitimno in koristno vlogo civilne družbe, sindikatov in politične opozicije pri zagotavljanju splošnega gospodarskega in političnega razvoja države;

5.  spodbuja vlado, naj si prizadeva za krepitev demokracije in načela pravne države in naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, kar med drugim pomeni, naj v celoti spoštuje ustavne določbe v zvezi s pluralnostjo ter svobodo združevanja in izražanja;

6.  opozarja, da je okolje demokratičnega dialoga brez groženj bistveno za politično stabilnost, demokracijo in miroljubno družbo v tej državi, in poziva vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bo zagotovila varnost vsem demokratično izvoljenim predstavnikom Kambodže ne glede na politično pripadnost;

7.  ugotavlja, da je t. i. kultura dialoga med voditeljema strank CPP in CNRP vzbudila upanje, da je kamboška demokracija na dobri poti; poziva kamboško vlado in opozicijo, naj sodelujeta v resnem in smiselnem dialogu;

8.  poziva vlado, naj poskrbi, da se bodo nedavni brutalni napadi pripadnikov oboroženih sil na dva poslanca narodne skupščine iz stranke CNRP in primeri, ko sta vojska in policija prekomerno uporabili silo, da bi zatrli demonstracije, stavke in družbene nemire, v celoti in nepristransko raziskali ob udeležbi Združenih narodov ter da bodo vsi storilci odgovarjali za svoja dejanja;

9.  poziva vlado, naj zakon o združevanju in nevladnih organizacijah razveljavi, saj so z njegovo razglasitvijo državne oblasti pridobile samovoljna pooblastila, da onemogočijo in blokirajo ustanavljanje organizacij na področju varstva človekovih pravic, kar je že začelo ovirati delo na tem področju v Kambodži;

10.  poziva vlado in parlament, naj zagotovita resnično posvetovanje z vsemi, na katere vpliva nova zakonodaja, kot so zakoni o sindikatih, kibernetskih kriminaliteti in telekomunikacijah, in naj poskrbita, da bodo besedila zakonov zagotovo skladna z obveznostmi in zavezami na področju človekovih pravic, ki jih ima ta država na podlagi svojega in mednarodnega prava;

11.  poziva kamboško vlado, naj konča samovoljna pridržanja in sumljiva izginotja ter naj organizacijam s področja prostovoljstva in človekovih pravic dovoli svobodno delovanje; poziva jo tudi, naj opravi temeljito preiskavo izginotja Khema Sapatha;

12.  poziva ustrezne vladne organe, naj prenehajo preganjati zagovornike človekovih pravic na podlagi drugih veljavnih zakonov zaradi njihovega dela na področju človekovih pravic in naj nemudoma brezpogojno izpustijo vse, ki so v zaporu zaradi politično motiviranih in potvorjenih obtožb;

13.  poziva države članice, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj v skladu s strateškim okvirom EU za človekove pravice in demokracijo nemudoma začnejo obravnavati navedene pomisleke in priporočila s kamboškimi oblastmi;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, sekretariatu Združenja držav jugovzhodne Azije, Svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in narodni skupščini Kraljevine Kambodže.


Svoboda izražanja v Bangladešu
PDF 265kWORD 88k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o svobodi izražanja v Bangladešu (2015/2970(RSP))
P8_TA(2015)0414RC-B8-1257/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 21. novembra 2013 o Bangladešu: človekove pravice in prihodnje volitve(1), z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu(2) in z dne 16. januarja 2014 o nedavnih volitvah v Bangladešu(3),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(4) in z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(5),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš o partnerstvu in razvoju iz leta 2001,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 1. aprila 2015 in 9. avgusta 2015 o umoru blogerjev v Bangladešu,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 7. avgusta 2015, v kateri so obsodili umor blogerja Niloja Nila,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina z dne 5. novembra 2015, v kateri je pozval Bangladeš, naj bolje zaščiti pisatelje, založnike in druge ljudi, ki jim grozijo skrajneži v tej državi,

–  ob upoštevanju izjave delegacije EU v Bangladešu z dne 11. februarja 2015,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 9. aprila 2015 o bližnji usmrtitvi Muhamada Kamaruzamana v Bangladešu,

–  ob upoštevanju izjave delegacije EU v Bangladešu z dne 29. oktobra 2014 o smrtni kazni v tej državi,

–  ob upoštevanju predhodnih ugotovitev posebnega poročevalca OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja z dne 9. septembra 2015, potem ko je obiskal Bangladeš,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Bangladeš, zlasti člena 19,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju smernic EU glede svobode izražanja na spletu in drugje z dne 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja z dne 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah svoboda izražanja, vključno s svobodo tiska in medijev, nepogrešljiv steber demokratične, pluralistične in odprte družbe;

B.  ker je spodbujanje in zaščita svobode veroizpovedi ali prepričanja ena bistvenih prednostnih nalog politike EU na področju človekovih pravic, ki vključuje popolno podporo načelu nediskriminacije in enake zaščite ljudi z neteističnim ali ateističnim prepričanjem;

C.  ker je Bangladeš v zadnjih letih dosegel pomemben napredek, zlasti pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; ker ima EU dobre, dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;

D.  ker so v bangladeški ustavi, sprejeti leta 2014, zapisane temeljne svoboščine, tudi svoboda izražanja;

E.  ker so v Bangladešu še vedno razširjene kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z nasiljem in spodbujanjem k njemu, sovražnimi govori, nadlegovanjem, ustrahovanjem in cenzuro, uperjenimi proti novinarjem in blogerjem; ker je ta država na svetovni lestvici svobode tiska med 180 državami na 146. mestu;

F.  ker so se povečale napetosti med posvetnimi in verskimi silami in ker je naraslo nasilje proti osebam, ki izražajo nestrinjanje; ker fundamentalistične nacionalistične islamske skupine skrajnežev, zlasti skupina Ansarulah Bangla Team, že leta objavljajo seznam za likvidacijo oseb, za katere menijo, da kritizirajo islam, na katerem je tudi dobitnica nagrade Saharova Taslima Nasrin, in pozivajo k usmrtitvam posvetnih blogerjev in pisateljev ter skoraj nekaznovano izvajajo brutalne umore;

G.  ker so 31. oktobra 2015 z mačetami brutalno umorili založnika pri založbi Džagriti Prokašoni v njegovi pisarni v Daki; ker so istega dne napadli in ranili še enega založnika in dva pisatelja, drugi pa še vedno prejemajo grožnje;

H.  ker je bilo letos v Bangladešu umorjenih najmanj pet posvetnih blogerjev in novinarjev (Niladri Čaterdži, z drugim imenom Niloj Nil, Fajsal Arefin Dipan, Ananta Bidžoj Das, Vašikur Rahman Babu in Abhidžit Roj), ker so uveljavljali svojo temeljno pravico do svobode govora o političnih, družbenih in verskih vprašanjih; ker so odgovornost za več ubojev prevzele islamske skupine skrajnežev;

I.  ker je bil leta 2013 umorjen ugledni bloger Ahmed Radžip Hajder, leta 2014 pa univerzitetni profesor A. K. M. Šafjul Islam; ker so številni drugi blogerji prejeli smrtne grožnje v družbenih medijih – na Facebooku so bili objavljeni seznami za likvidacijo posvetnih pisateljev – ali preživeli poskuse atentatov, več pa jih je prenehalo pisati ali so pobegnili iz države;

J.  ker je predsednica vlade Šejk Hasina obsodila te uboje in izjavila, da je njena vlada zavezana boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu; ker je napovedala, da bodo organi pregona vodili politiko ničelne tolerance za kršitve človekovih pravic, in sprejela zakon o policijski reformi, ki bo predpisoval kodeks ravnanja; ker je kljub temu podprla, da vlada odvzame prostost posvetnim blogerjem in da se ustanovi obveščevalna komisija, ki bo v družbenih medijih iskala potencialno bogokletne vsebine;

K.  ker je bangladeška vlada avgusta 2014 uvedla novo medijsko politiko, ki še naprej vzbuja pomisleke glede svobode izražanja; ker v okviru te politike omejuje svobodo medijev, na primer s prepovedjo govora, ki je uperjen proti državi, smeši nacionalno ideologijo ali ni skladen z bangladeško kulturo, in z omejevanjem poročanja o brezvladju, uporih in nasilju; ker bangladeška vlada vse bolj zatira družbene medije z začasno ali popolno onesposobitvijo interneta ter aplikacij Facebook, WhatsApp, Viber in Messenger;

L.  ker je bilo v zadnjih mesecih več novinarjev aretiranih in obsojenih zaradi kršenja zakona o informacijski in komunikacijski tehnologiji, v katerem so med kaznivimi dejanji tudi žaljive in protidržavne publikacije;

M.  ker je leta 2014 zaradi uvedbe neupravičenih zakonov zaskrbljujoče naraslo nadlegovanje; ker se je 13 oseb, zaposlenih v medijih, znašlo v postopku zaradi nespoštovanja, kar je prispevalo k splošnemu vzdušju strahu in ustrahovanja ter spodbudilo samocenzuro;

N.  ker je bil 16. avgusta 2015 aretiran novinar Probir Sikdar, lastnik spletnega časopisa Uttaradhikar Ekattor News, saj naj bi na Facebooku domnevno žalil vladnega ministra; ker je bil 18. avgusta 2015 aretiran predsednik Bangladeškega zveznega sindikata novinarjev Šokat Mahmud, ker naj bi 23. januarja 2015 povzročil napad na avtobus s požigom; obtožen je bil v treh zadevah, povezanih z domnevnim napadom;

O.  ker je nekaj članov opozicijskih strank v zadnjih letih izginilo v nepojasnjenih okoliščinah;

P.  ker EU nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in pod kakršnimi koli pogoji ter nenehno poziva k njeni odpravi povsod po svetu;

Q.  ker sta bila 21. novembra 2015 dva visoka voditelja bangladeške opozicije usmrčena zaradi vojnih zločinov, zagrešenih leta 1971 med vojno za neodvisnost s Pakistanom, potem ko je bila zavrnjena še njuna zadnja prošnja za pomilostitev;

R.  ker je bil 18. novembra 2015 ustreljen italijanski duhovnik in zdravnik Piero Arolari; ker je bil 28. septembra 2015 umorjen italijanski humanitarni delavec Cesare Tavella, 3. oktobra 2015 pa japonski socialni delavec Kunio Hoši; ker so za te umore odgovornost prevzeli bojevniki Islamske države, tako kot tudi za bombne napade med procesijo ob praznovanju ašure v glavnem svetišču šiitskih muslimanov v Daki 24. oktobra 2015, v katerih je bil ubit najstnik, na desetine pa je bilo ranjenih;

S.  ker je vlada predlagala osnutek zakona o urejanju tujih donacij (prostovoljnih dejavnosti), ki naj bi urejal dejavnosti in financiranje skupin, ki prejemajo donacije iz tujine;

1.  obsoja vse pogostejše napade islamskih skrajnežev na posvetne pisatelje, blogerje, verske manjšine in tuje humanitarne delavce; obžaluje izgubo življenj in žrtvam ter njihovim družinam izreka iskreno sožalje;

2.  poziva bangladeške oblasti, naj še naprej obsojajo grozljiva neprenehna dejanja proti svobodi izražanja in naj si dejavno prizadevajo za takojšnji konec vseh nasilnih dejanj, nadlegovanja, ustrahovanja in cenzure proti novinarjem, blogerjem in civilni družbi;

3.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so v Bangladešu razmere na področju uveljavljanja pravice do svobodnega izražanja vse slabše in spremljajo širjenje verskega fundamentalizma, nestrpnosti in ekstremističnega nasilja; poziva bangladeške oblasti, naj okrepijo prizadevanja, da bi bolje zaščitile aktiviste in novinarje; poziva vse politične stranke in njihove voditelje, naj nedvoumno in brez zadržkov obsodijo ekstremistično nasilje ter podprejo pravico do svobodnega izražanja;

4.  opominja pristojne bangladeške organe na njihove domače in mednarodne pravne obveznosti, tudi na dolžnost, da zagotovijo varnost in zaščito vseh državljanov, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje, ter uveljavljanje svobode izražanja in svobode tiska v državi brez samovoljnih omejitev in cenzure;

5.  poziva bangladeške oblasti, naj zagotovijo izvedbo neodvisnih preiskav in pojasnilo za izginotja članov opozicijskih strank v zadnjih nekaj letih, zlasti v mesecih pred volitvami januarja 2014 in po njih;

6.  poziva bangladeške oblasti, naj preprečijo nekaznovanje in storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi identificirale napadalce in jih privedle pred sodišče; v ta namen naj začnejo neodvisne, verodostojne in pregledne preiskave ter zagotovijo pravična sojenja brez uporabe smrtne kazni;

7.  ugotavlja, da si oblasti prizadevajo za aretacijo oseb, povezanih z umori Abhidžita Roja, Vašikurja Rahmana Babuja in Niladrija Čaterdžija; pozdravlja napredek, dosežen pri kazenskih preiskavah smrti italijanskega državljana Cesareja Tavelle in japonskega državljana Kunia Hošija;

8.  poziva bangladeško vlado, naj sprejme potrebne ukrepe, da ne bo prišlo do še več ubojev, in naj dejansko zaščiti pisatelje, založnike in druge žrtve groženj, ne le s fizičnim varovanjem, posebej namenjenim osebam, ki so potencialne tarče napadov, temveč tudi z javnimi razpravami, v katerih se bodo obsodile vse vrste ekstremističnih stališč;

9.  poziva bangladeške oblasti, naj ponovno vzpostavijo popolno neodvisnost medijev, umaknejo vse obtožbe proti založnikom in novinarjem, ki so objavljali do vlade kritično vsebino, omogočijo takojšnje ponovno odprtje vseh zaprtih medijskih hiš in nemudoma omogočijo poln in neoviran dostop do vseh vrst publikacij, tudi elektronskih;

10.  poziva bangladeške oblasti, naj nemudoma izpolnijo svoje zaveze in izvajajo Akcijski načrt ZN za varnost novinarjev in vprašanje nekaznovanosti, sprejet 2013;

11.  poziva bangladeške oblasti, naj zagotovijo neodvisnost in nepristranskost sodnega sistema ter spremenijo zakon o informacijski in komunikacijski tehnologiji in zakon o kibernetski varnosti iz leta 2015, da bi ju uskladili z mednarodnimi standardi svobodnega govora in bi se opustila kriminalizacija „protidržavnih“ publikacij;

12.  je zelo zaskrbljen zaradi pogostih primerov etnično in versko motiviranega nasilja, zlasti pa nasilja na podlagi spola nad ženskami in osebami LGBTI; poziva bangladeško vlado ter verske organizacije in njihove voditelje, naj se podajo v proces sprave; prav tako jo poziva, naj se zavzema, da bodo krivci za tovrstno nasilje privedeni pred sodišče; poleg tega vlado poziva, naj nudi potrebno zaščito in jamstva manjšinam, kot so šiitski muslimani, ahmadijci, hindujci, budisti in kristjani, pa tudi Biharci;

13.  ugotavlja, da je osnutek zakona o urejanju tujih donacij (prostovoljnih dejavnosti) iz leta 2014 vodil do nekaj primerov, v katerih je vlada izvajala samovoljen nadzor nad legitimnimi organizacijami civilne družbe; poziva bangladeške oblasti, naj to zakonodajo revidirajo, da v prihodnje ne bi več prihajalo do takih primerov;

14.  poziva bangladeške oblasti, naj nemudoma izpolnijo svoje zaveze in izvajajo Akcijski načrt ZN za varnost novinarjev in vprašanje nekaznovanosti, sprejet 2013;

15.  zahteva, naj bangladeška vlada mednarodnim nevladnim organizacijam dovoli delovati v državi in zagotovi, da bodo lahko vse skupine zagovornikov človekovih pravic in druge skupine civilne družbe delale v vzdušju brez strahu in zatiranja;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijo EU v Bangladešu in delegacije držav članic, naj pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic in politične razmere v Bangladešu ter uporabijo vse razpoložljive instrumente, tudi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;

17.  poziva EU, naj v skladu s strateškim okvirom o človekovih pravicah in demokraciji nemudoma začne obravnavati pomisleke in priporočila z bangladeškimi oblastmi;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter vladi in parlamentu Bangladeša.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0516.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0024.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0045.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.


Stanje izvajanja razvojne agende iz Dohe pred 10. ministrsko konferenco STO
PDF 176kWORD 86k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe pred 10. ministrsko konferenco STO (2015/2632(RSP))
P8_TA(2015)0415B8-1230/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju deklaracije ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (STO) iz Dohe z dne 14. novembra 2001(1),

–  ob upoštevanju deklaracije ministrske konference STO iz Hongkonga z dne 18. decembra 2005(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni kroga pogajanj iz Dohe po ministrski konferenci STO v Hongkongu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 z naslovom "Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti"(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razvojni agendi iz Dohe, zlasti z dne 9. oktobra 2008(5), 16. decembra 2009(6), 14. septembra 2011(7) in 21. novembra 2013(8),

–  ob upoštevanju rezultatov devete ministrske konference, ki je potekala decembra 2013 na Baliju, zlasti sporazuma o olajševanju trgovine(9),

–  ob upoštevanju končnega dokumenta, ki je bil soglasno sprejet 17. februarja 2015 na letnem zasedanju parlamentarne konference STO v Ženevi(10),

–  ob upoštevanju izjav s srečanja vodij delegacij STO dne 17. junija 2015,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov(11),

–  ob upoštevanju petega splošnega pregleda pomoči za trgovino, ki je potekal od 30. junija do 2. julija 2015 v Ženevi(12),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je krog pogajanj iz Dohe začel leta 2001 z namenom, da se ustvarijo nove trgovinske priložnosti, okrepijo večstranska trgovinska pravila in obravnavajo trenutna neravnovesja v sistemu trgovanja, in sicer tako, da se v središče pogajanj postavijo potrebe in interesi držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav; ker navedeni cilji izhajajo iz prepričanja, da lahko večstranski sistem, ki temelji na bolj pravičnih in nepristranskih pravilih, prispeva k pravični in pošteni trgovini, usmerjeni h gospodarskemu razvoju vseh celin in k odpravljanju revščine;

B.  ker se EU nenehno zavzema za odločen večstranski pristop k trgovini, ki temelji na pravilih, obenem pa priznava, da bi lahko tudi dopolnjevalni pristopi, kot so dvostranski, regionalni in večstranski sporazumi, spodbujali odpiranje trgovine in gospodarski razvoj, zlasti z liberalizacijo in nadgradnjo pravil in disciplin na političnih področjih, ki jih STO obravnava v manjši meri, ter podpirati večstranski sistem, kadar so tovrstni sporazumi skladni z zahtevami STO, temeljijo na skupnih pravilih in ustvarjajo pogoje za morebitno večstransko sodelovanje v prihodnosti;

C.  ker so STO in pravila, navedena v sporazumih pod njenim okriljem, sicer izjemno pomembna, saj preprečujejo vsesplošni protekcionizem v pravem pomenu besede, ki se že od tridesetih let prejšnjega stoletja pojavlja kot odgovor na najresnejše finančne in gospodarske krize, pa je v poročilu STO iz novembra 2014 navedeno, da je bilo odpravljenih samo 282 od 1244 omejevalnih ukrepov, uvedenih od začetka krize leta 2008, in je zato treba okrepiti prizadevanja proti tovrstnim ukrepom; ker bi se zaradi neizvedene nadgradnje pravil lahko pojavili novi in inovativni načini zaščite domačih trgov in proizvajalcev;

D.  ker odprto in pravično večstransko trgovino bolj kot trgovinske tarifne ovire, ki se z napredovanjem globalizacije postopoma odpravljajo, ovirajo različne netarifne ovire;

E.  ker je pri odpiranju trgov vseeno pomembno upoštevati občutljivost nekaterih sektorjev, zlasti kmetijskega;

F.  ker bo Evropska unija z reformo skupne kmetijske politike prispevala k pričakovanim izidom kroga pogajanj iz Dohe;

G.  ker so rezultati devete ministrske konference iz leta 2013 sistemsko pomembni za organizacijo in zlasti za sporazum o olajševanju trgovine, ki je bil sklenjen na tej konferenci in ki je prvi večstranski sporazum, ki je bil sklenjen od ustanovitve STO leta 1995; ker je Evropska unija 5. oktobra 2015 ratificirala sporazum o olajševanju trgovine;

H.  ker iz nedavnih razprav o tem, kako napredovati pri izvajanju razvojne agende iz Dohe, izhaja, da je treba ponovno pregledati raven ambicioznosti, da bi zares dosegli rezultate pri vseh stebrih pogajanj, in da je treba pri tem pregledu v celoti upoštevati realno stanje sedanjega trgovinskega okolja;

I.  ker bo deseta ministrska konferenca STO (MC10) potekala od 15. do 18. decembra 2015 v Keniji in bo tovrstna konferenca prvič potekala v afriški državi; ker je EU še naprej močno zavezana razvojni agendi iz Dohe in priznava, da bo pomembno doseči politični sporazum o spodbujanju razvojne agende iz Dohe, če naj se zagotovi, da bo pogajalska funkcija STO osrednjega pomena pri nadaljnji liberalizaciji trgovine na svetovni ravni;

1.  ponovno izraža svojo popolno zavezanost trajni vrednoti večstranskega sodelovanja in poziva k trgovinskemu programu, ki bo temeljil na prosti in pravični trgovini, ki bo koristila vsem, razvoj pa bi moral biti v osrčju njenega procesa;

2.  poudarja, kako pomembno je v pogajanjih v celoti upoštevati posebne potrebe in interese držav v razvoju z nizkim dohodkom in najmanj razvitih držav; meni, da je treba jasno opredeliti države v razvoju z nizkim dohodkom in gospodarstva v vzponu; ponavlja, da je treba zagotoviti, da bo načelo posebne in različne obravnave sestavni del pogajanj in da bo odražalo različne stopnje gospodarskega razvoja članic STO, kot je določeno v 44. odstavku ministrske deklaracije iz Dohe; meni, da morajo biti smiselne določbe o posebni in različni obravnavi natančnejše, redno pregledane, njihov namen pa mora biti izpolnjevanje potreb tistih držav v razvoju in najmanj razvitih držav, katerih potrebe so največje; izreka pohvalo zgledu sporazuma o olajševanju trgovine pri udejanjanju načela posebne in različne obravnave v fazah izvajanja, kar bi lahko bil uporaben zgled pri pregledovanju in ciljnem usmerjanju določb o posebni in različni obravnavi;

3.  podpira strukturno reformo STO, ki je potrebna za boljše zagotavljanje odprtega, pravičnega in nediskriminacijskega sistema trgovanja na podlagi skupnih pravil, ki se uporabljajo, ki v večji meri upošteva vlogo in interese različnih gospodarskih subjektov, kot so MSP, mikro podjetja in inovativna zagonska podjetja;

4.  poudarja pomen nadaljnjih ukrepov na podlagi odločitev, sprejetih na deveti ministrski konferenci, da bi tako dosegli znatni napredek na deseti ministrski konferenci decembra 2015 v Nairobiju in tako hitro sklenili krog pogajanj iz Dohe;

5.  meni, da je trgovinska liberalizacija pomembno orodje za zagotavljanje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, vendar jo morajo spremljati ustrezne spremljajoče politike, ki zajemajo makro- in mikroekonomske ukrepe, pa tudi proračunsko preglednost, fiskalno politiko in enakost pri obdavčevanju, upravno poenostavitev, izobraževanje in usposabljanje, institucionalne reforme in socialno politiko, da bi kolikor mogoče povečali in bolje porazdelili koristi trgovinskih reform ter učinkovito izravnali vse negativne učinke;

6.  opominja na peto konferenco za pregled pomoči za trgovino z naslovom Zmanjšanje stroškov trgovine za vključujočo, trajnostno rast, ki je potekala julija 2015 v Ženevi in ki se je zlasti osredotočala na izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine;

7.  poziva vse članice STO k hitri ratifikaciji in izvajanju tega sporazuma, tako da bo lahko začel veljati do začetka desete ministrske konference; meni, da bo ta sporazum prinesel precejšnje koristi vsem članicam STO, zlasti državam v razvoju in ustreznim gospodarskim akterjem, saj bo povečal preglednost in pravno varnost, zmanjšal upravne stroške in skrajšal carinske postopke, s tem pa bi bilo mogoče v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja vse večja razširjenost regionalnih in svetovnih oskrbovalnih verig, mala in srednja podjetja pa bi lahko izkoristila prednosti bolj odprtih trgov; poudarja, da bi bilo treba državam v razvoju in najmanj razvitim državam še naprej zagotavljati gradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč ter se osredotočati na enotne kontaktne točke in poenostavitev elektronske dokumentacije, da bi lahko te države povečale svojo proizvodno zmogljivost in izkoristile prednosti večjega deleža dodane vrednosti v svetovnih vrednostnih verigah;

8.  spodbuja članice STO, naj proaktivno podprejo prizadevanja STO za vzpostavitev uspešnih in učinkovitih delovnih odnosov in poglobitev sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, katerih delo vpliva na pogovore o svetovni trgovini, zlasti z Mednarodno organizacijo dela, Svetovno zdravstveno organizacijo ter OZN in njenimi agencijami in organi, na primer Konferenco OZN o trgovini in razvoju, Organizacijo za prehrano in kmetijstvo, Programom OZN za okolje, Programom OZN za razvoj in Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja, pa tudi Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in OECD, da bi zagotovili vzajemno podporo in sinergije med trgovinskimi in netrgovinskimi vprašanji; podpira prizadevanja za sprejetje mednarodnih standardov in regulativno sodelovanje;

9.  poziva k temeljitemu razmisleku o tem, kako bi v okviru pravil STO bolje obravnavali vprašanja netrgovinske narave, da bi članicam te organizacije omogočili uresničevanje legitimnih političnih ciljev, hkrati pa ne bi ovirali dostopa do trga; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba odločno podpreti prizadevanja za sprejetje mednarodnih standardov in zagotoviti pomoč, ki jo potrebujejo države v razvoju, da bi izpolnile te standarde;

10.  je prepričan, da lahko nezadostno razlikovanje med različnimi ravnmi gospodarskega razvoja in posebnimi potrebami držav v razvoju pomeni oviro pri sprejemanju učinkovitih ukrepov v korist tem državam v skladu s ciljem, izraženim v okviru kroga pogajanj iz Dohe, in lahko škoduje tistim državam v razvoju, katerih potrebe so največje; poziva naprednejše države v razvoju, naj že med trenutnim krogom pogajanj prevzamejo svoj delež odgovornosti in prispevajo v skladu s svojo stopnjo razvoja in konkurenčnostjo v sektorju; poudarja tudi, kako pomembna je uporaba učinkovitih meril za razlikovanje, ne zgolj z upoštevanjem rasti BNP, ampak tudi kazalcev, kot sta indeks gospodarske ranljivosti in indeks trgovine in razvoja;

11.  meni, da je bistvenega pomena izpolniti razvojni mandat že dolgo trajajočega kroga pogajanj iz Dohe; zato poziva vse članice STO, naj ob upoštevanju končnega cilja preučijo vse razpoložljive možnosti, da bi bili doseženi rezultati ambiciozni, globalni, uravnoteženi in realistični;

12.  pozdravlja do sedaj doseženi napredek pri večstranskih pobudah, kot sta sporazum o okoljskem blagu in sporazum o informacijski tehnologiji, pa tudi pri pobudah, kot je sporazum o trgovini s storitvami; meni, da lahko večstranski sporazumi dopolnjujejo in spodbujajo večstranski pristop, pri čemer je končni cilj privabiti kritično maso članov in jih večstransko povezati;

13.  vztraja pri tem, da bi morala EU še naprej imeti vodilno vlogo pri spodbujanju oprijemljivega napredka pri tekočih pogajanjih STO, da bi v bližnji prihodnosti dokončno sklenili krog pogajanj o razvoju iz Dohe, s posredovanjem med različnimi stališči članic STO pa tudi pri olajševanju celovitega sodelovanja najmanj razvitih držav v svetovni trgovini;

14.  poudarja bistveni pomen STO pri svetovni trgovini, ki temelji na predpisih, ter pri izvajanju in uveljavljanju zavezujočih obvez in reševanju trgovinskih sporov, pa tudi njen edinstven prispevek k spodbujanju večje preglednosti in medsebojnih pregledov, zlasti prek mehanizma za pregled trgovinske politike;

15.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo Parlament še naprej tesno vključen v priprave na deseto ministrsko konferenco, da bo redno prejemal obvestila in da se bo po potrebi med ministrsko konferenco z njim posvetovalo; poziva Komisijo, naj pri drugih članicah STO še naprej zagovarja povečanje pomena parlamentarne razsežnosti STO;

16.  poziva članice STO, naj okrepijo parlamentarno razsežnost te organizacije in tako zagotovijo demokratično legitimnost in preglednost; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci boljši dostop do trgovinskih pogajanj in bodo vključeni v oblikovanje in izvajanje odločitev STO ter da se bo izvajal ustrezen nadzor nad trgovinskimi politikami v dobrobit njihovih državljanov;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu direktorju STO.

(1) Ministrska konferenca STO iz leta 2001: deklaracija ministrske konference WT/MIN(01)/DEC/1 z dne 20. novembra 2001https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min01_e/mindecl_e.htm
(2) Deklaracija ministrske konference iz Hongkonga WT/MIN(05)/DEC, sprejeta 18. decembra 2005https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min05_e/final_text_e.htm
(3) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.
(4) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 77.
(5) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 31.
(6) UL C 286 E, 22.10.2010, str. 1.
(7) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 84.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0511.
(9) Deklaracija ministrske konference z Balija (WT/MIN(13)/DEC), sprejeta 7. decembra 2013https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc9_e/balideclaration_e.htm
(10) http://www.ipu.org/splz-e/trade15/outcome.pdf
(11) http://www.un.org/millenniumgoals/
(12) https://www.wto.org/english/tratop_e/devel_e/a4t_e/global_review15prog_e/global_review15prog_e.htm


Pristop Ekvadorja k trgovinskemu sporazumu med EU ter Kolumbijo in Perujem
PDF 131kWORD 95k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o pristopu Ekvadorja k trgovinskemu sporazumu med EU in njenimi državami članicami ter Kolumbijo in Perujem (2015/2656(RSP))
P8_TA(2015)0416B8-1241/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju, da so se 17. julija 2014 končala pogajanja med Evropsko unijo in Ekvadorjem o pristopu te države k trgovinskemu sporazumu, sklenjenemu med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem,

–  ob upoštevanju, da je bil protokol, po katerem bo za Ekvador tako kot za njegovi sosedi Kolumbijo in Peru veljal preferencialni trgovinski režim z EU, parafiran 12. decembra 2014,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 17. decembra 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tarifni obravnavi za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja(1),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 11. decembra 2012 o osnutku Sklepa Sveta o sklenitvi Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 11. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule in stabilizacijskega mehanizma za banane iz Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo ter Kolumbijo in Perujem(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o trgovinskem sporazumu EU s Kolumbijo in Perujem(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko(5) in z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske unije z Latinsko Ameriko(6),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je pristop Ekvadorja k trgovinskemu sporazumu s Kolumbijo in Perujem še en odločilen korak v smeri zavezništva s pomembnimi, podobno mislečimi in hitro rastočimi državami v regiji, ki se vse bolj obrača k Aziji in območju Tihega oceana;

B.  ker besedilo Protokola o pristopu Ekvadorja k trgovinskemu sporazumu s Kolumbijo in Perujem ustreza ambicijam EU in Ekvadorja, saj upošteva asimetrični odnos pri ponudbah za dostop do trga za Ekvador in ga usklajuje z vsebino sporazuma, hkrati pa v celoti vključuje posebne prilagoditve, za katere je zaprosil Ekvador;

C.  ker je ekvadorska vlada v zadnjih osmih letih vložila 40,8 milijarde USD v socialni sektor, tj. v dostop do izobraževanja, zdravstva in socialne varnosti, s posebnimi programi za najbolj ranljive skupine, kot so otroci, starejši in invalidi;

1.  pozdravlja zaključek pogajanj z Ekvadorjem o protokolu za njegov pristop k trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo, Kolumbijo in Perujem, pri čemer priznava pomembne koristi, ki jih to prinaša za izvoz Ekvadorja v EU, še posebej ob upoštevanju tega, da ne uživa več ugodnosti enostranskega splošnega sistema preferencialov EU; spodbuja, da sporazum začne čim prej in v celoti veljati in se izvajati, kar bo zagotovilo varstvo državljanov in okolja na najvišji ravni; meni, da se bodo s tem sporazumom povečale in diverzificirale trgovina in naložbe na obeh straneh, da bo deloval kot pomembna gonilna sila za gospodarski in socialni razvoj in prispeval k zmanjševanju revščine in neenakosti;

2.  opozarja, da je Parlament, preden je 11. decembra 2012 odobril trgovinski sporazum, v svoji prej omenjeni resoluciji z dne 13. junija 2012 andski državi pozval, naj zagotovita pregleden in zavezujoč časovni načrt glede človekovih in okoljskih pravic ter pravic delavcev, njuni vladi pa, naj še pred odobritvijo Parlamenta pripravita akcijske načrte o trajnostnem razvoju; odločno poziva vse partnerice, naj si prizadevajo za učinkovito izvajanje pripravljenih akcijskih načrtov o človekovih in okoljskih pravicah ter pravicah delavcev;

3.  poudarja, kako pomembno je, da Ekvador zagotovi skladnost svojih politik s svojimi zavezami v okviru STO in trgovinskega sporazuma ter popolno preglednost in obširno posvetovanje z deležniki pred njihovim sprejetjem; zato poziva Ekvador, naj brez nadaljnjega odlašanja obravnava preostale ugotovljene ovire za dostop do trga;

4.  želi Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje spomniti na vlogo, ki jo morata prevzeti za učinkovito izvajanje akcijskih načrtov; želi spomniti Komisijo, da bi morala na primeren način obveščati Parlament o uporabi teh akcijskih načrtov in sprejetih ukrepih za njihovo izvajanje;

5.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlamentu predložita celovito poročilo o ukrepih, ki jih Komisija sprejme s pomočjo programov sodelovanja, zlasti v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem, regulativnim sodelovanjem in vzpostavitvijo socialno-ekonomskih možnosti za najbolj prikrajšane sloje družbe, ter s spodbujanjem napredka na področju demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravic delavcev ter varstva okolja; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v celoti uporabi instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR);

6.  odločno poziva vlado Ekvadorja, naj se seznani z akcijskimi načrti Kolumbije in Peruja ter sprejme podobne ukrepe, saj je to priložnost za izboljšanje splošnih življenjskih razmer prebivalstva, tudi na področju človekovih pravic, pravic delavcev in okolja;

7.  poudarja, da so človekove pravice in demokracija bistveni elementi splošnega odnosa med EU in andskimi državami; zato poziva vse partnerice, naj spodbujajo vse pravice in svoboščine, zagotovljene z mednarodnim pravom, in poskrbijo za to, da bodo v celoti in splošno zagotovljene;

8.  poudarja, da je gospodarstvo Ekvadorja v zadnjih nekaj letih doseglo močno gospodarsko rast, in priznava, da je bila gospodarska rast vključujoča; poudarja, da sta se neposredno zaradi nje zmanjšali revščina, zlasti skrajna, in neenakost, obseg srednjega razreda pa povečal; pozdravlja, da se je po najnovejših podatkih Svetovne banke stopnja revščine v Ekvadorju med letoma 2006 in 2014 zmanjšala s 37,6 % na 22,5 %, stopnja skrajne revščine pa s 16,9 % na 7,7 %;

9.  izraža pohvalo ekvadorski vladi, ker je v zadnjih osmih letih vložila več kot 40 milijard USD v socialni sektor; spodbuja Ekvador, naj nadaljuje s svojimi uspešnimi naprednimi socialnimi politikami in politikami trajnostnega razvoja;

10.  je seznanjen z večjimi naložbami Ekvadorja v zadnjih letih; ponovno potrjuje, da podpira vse zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, ki so jih sprejele vlada in lokalne oblasti v Ekvadorju za boj proti revščini, neenakosti, vsem oblikam nasilja, nekaznovanju, korupciji in organiziranemu kriminalu, zlasti neupravičenemu prometu s prepovedanimi drogami, in njihove ukrepe, s katerimi bodo zagotovile ustrezno varstvo pravic delavcev in ranljivih oseb in skupin, kot so otroci, ženske, manjšine in domorodna ljudstva, za uresničitev trajnostnega in vključujočega socialnega in gospodarskega razvoja; poziva Ekvador, naj si v zvezi s pravicami otrok še naprej prizadeva za zagotavljanje dostopa do izobraževanja in boj proti delu otrok in svoja prizadevanja okrepi;

11.  poziva Komisijo, naj preuči težave glede združljivosti, do katerih prihaja zaradi različnih določb o pravilih o poreklu ter o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih v zvezi s trgovino med andsko regijo in EU ter trgovino med andsko regijo in Mercosurjem; poziva Komisijo, naj po potrebi ponudi tehnično podporo pri izpolnjevanju različnih zahtev, da se preprečijo neželene motnje procesov regionalnega povezovanja v Južni Ameriki;

12.  opozarja na cilj EU o vključitvi zavezujočega poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v vse trgovinske sporazume, sklenjene z industrializiranimi in neindustrializiranimi partnericami; v zvezi s tem podpira vključitev poglavja o trajnostnem razvoju v trgovinski sporazum med EU in Ekvadorjem, ki bo odražalo skupno zavezanost partneric spodbujanju spoštovanja mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah, konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) in ključnih večstranskih okoljskih sporazumov, kot je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), in skladnosti z njimi ter njihovo popolno in ustrezno izvrševanje;

13.  pozdravlja nedavno pismo ekvadorskega ministrstva za zunanjo trgovino, v katerem so ocenjene razmere glede enakosti spolov v Ekvadorju; poziva k posebni oceni učinkov politike proste trgovine na ženske, še posebej na revnejših območjih; poziva k celovitemu spoštovanju pravic žensk, zlasti če nanje vplivajo trgovinske politike in njihov učinek ali so z njimi povezane;

14.  opaža, da območje uporabe poglavja o reševanju sporov v trgovinskem sporazumu ne vključuje določb iz poglavja o trajnostnem razvoju;

15.  pozdravlja, da je Ekvador ratificiral vseh osem temeljnih konvencij MOD; vztraja pri pomenu tega, da Ekvador in vse države članice EU hitro ratificirajo in učinkovito izvajajo vse konvencije MOD; obžaluje, da Ekvador še ni ratificiral konvencije MOD št. 129, ter poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja Ekvadorja za napredek pri njeni učinkoviti uporabi; poziva ekvadorsko vlado, naj upošteva priporočila odbora strokovnjakov MOD za učinkovito izvajanje konvencij MOD št. 87 in 98, ter poudarja, kako pomembno je, da lahko delavci zaradi neodvisnosti, učinkovitosti, pa tudi ideološke pripadnosti zamenjajo sindikate ali ustanovijo nove, in želi zlasti spomniti, da je MOD ekvadorsko vlado zaprosila, naj sprejme potrebne zakonodajne ukrepe za skladnost z določbami člena 2 konvencije;

16.  pozdravlja, da so pogodbenice potrdile svojo zavezanost ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti v skladu s pravno zavezujočo Konvencijo o biološki raznovrstnosti in drugimi mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenice so;

17.  ugotavlja, da se Ekvador v svetovnem merilu uvršča med 17 držav z največjo raznovrstnostjo in največjo koncentracijo vrst (med 5 % in 10 % svetovne biotske raznovrstnosti);

18.  opozarja, da ekvadorska ustava izrecno priznava, da je razvoj pravične trgovine ključni cilj trgovinske politike v državi; poziva Komisijo, naj sodeluje z ekvadorsko vlado pri spodbujanju skupnih projektov na področju pravične trgovine;

19.  je seznanjen z velikimi prizadevanji Ekvadorja v zvezi z okoljskimi vprašanji, ki jih priznava tudi OZN; je zaskrbljen, ker kljub tem prizadevanjem tam in v sosednjih državah prihaja do intenzivnega krčenja gozdov, znatne izgube biotske raznovrstnosti ter onesnaževanja tal in vode ter erozije; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira ustrezne mednarodne, regionalne in lokalne strategije in programe ter krepi potrebne sinergije in odgovorno vključenost vseh javnih in zasebnih deležnikov;

20.  poziva k sklenitvi sporazuma o sodelovanju med Ekvadorjem in EU, ki bi podpiral posebne okoljske programe, in pozdravlja, da je ekvadorska vlada že izrazila interes za sklenitev sporazuma o sodelovanju z EU za podporo programov v zvezi s krčenjem gozdov; podpira stališče, da je za vprašanje krčenja gozdov odgovorna vsa mednarodna skupnost;

21.  opozarja, da se v oceni učinka na trajnostni razvoj v zvezi s trgovino med EU in Andsko skupnostjo iz leta 2009 predvideva, da bo zaradi načrtovanega povečanja obsega kmetijstva in lesne industrije prišlo do krčenja gozdov in zmanjšanja biotske raznovrstnosti, zaradi širjenja rudarstva, pridobivanja ogljikovodikov in gozdarstva na podeželju pa bo nastal socialni konflikt;

22.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj pri pripravi in izvajanju vseh oblik sodelovanja, ki jih financira Komisija, posebno pozornost namenjata okoljski trajnosti, vse pogodbenice pa poziva, naj v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb spodbujajo primere najboljše poslovne prakse v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in sporočilom Komisije z dne 25. oktobra 2011 o „obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“ (COM(2011)0681);

23.  spodbuja ekvadorske občine, naj izkoristijo priložnosti, ki jih novi trgovinski okvir ponuja za neposredno sodelovanje z občinami v EU, da bi spodbujali pravično trgovino in vzpostavili nove mreže te trgovine;

24.  pozdravlja in podpira odločitev sveta OZN za človekove pravice o ustanovitvi medvladne delovne skupine v zvezi z nadnacionalnimi podjetji in človekovimi pravicami, kot sta jo predlagala Ekvador in Južna Afrika, številne druge države pa podprle; naroča Komisiji, naj pozitivno in konstruktivno sodeluje v pogajanjih, ki potekajo v Ženevi;

25.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj ekvadorsko vlado podpreta v njenih prizadevanjih za razvoj in ohranjanje učinkovitega ravnanja z okoljem, tako na splošno kot na občutljivih področjih, npr. v Amazoniji in na otočju Galapagos, saj je zavarovanje prihodnosti našega planeta skupna odgovornost vseh;

26.  želi spomniti, da v Yasuniju, predelu Amazonije, živi več domorodnih plemen ter uspeva več sto avtohtonih drevesnih vrst in več deset ogroženih živalskih vrst; opozarja na njihov pomen za človeštvo in svetovno naravno dediščino, tudi za prihodnje generacije;

27.  obžaluje, da zaradi nezadostnih ekonomskih rezultatov ni uspela zamisel, da bi varstvo okolja podpirali z nadomestili za izgubo potencialnih trgovinskih prihodkov ter da bi s sofinanciranjem ustanovili odškodninski sklad Yasuni Ishpingo Tambococha Tiputini (ITT) pod okriljem programa OZN za razvoj, kot je predlagala ekvadorska vlada; iz tega sklada naj bi se izplačevala nadomestila ekvadorskim prebivalcem, ki bi se odpovedali črpanju nafte iz naftnih polj v narodnem parku Yasuni;

28.  je seznanjen s prizadevanji Ekvadorja za zagotovitev večje zaščite domorodnih skupnosti in odločno poziva ekvadorsko vlado, naj zagotovi, da njena politika, zlasti rudarska strategija, ne bo posegala v pravice teh skupnosti;

29.  opozarja na pomen ohranjanja domorodnih in lokalnih skupnosti, ki živijo na tradicionalni način, in poudarja, kako pomembne so te skupnosti za ohranitev in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti v andskih državah;

30.  pozdravlja, da je Ekvador ratificiral konvencijo MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, vendar ugotavlja, da se trgovinski sporazum nikjer ne sklicuje nanjo;

31.  poziva ekvadorsko vlado, naj še izboljša obstoječe notranje mehanizme in dialog s civilno družbo v okviru spremljanja, ki ga omogoča mehanizem civilne družbe, med drugim tudi z obsežno informacijsko in oglaševalsko kampanjo, da bi bila udeležba zainteresiranih skupin v tem mehanizmu čim večja; opozarja, da mora Ekvador v skladu s trgovinskim sporazumom zgoraj omenjene mehanizme vzpostaviti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti sporazuma;

32.  poziva vpletene strani, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje delovanja notranjih svetovalnih skupin; meni, da morajo biti vse notranje svetovalne skupine povsem neodvisne;

33.  poziva notranjo svetovalno skupino EU, naj za Parlament redno pripravlja poročila, ki jih bo ta tudi ocenjeval;

34.  poudarja, da je pomembno, da organizacije civilne družbe, pa tudi širša javnost, ustrezno sodelujejo na letnem zasedanju z organizacijami civilne družbe, kot je določeno v sporazumu;

35.  pozdravlja pobude ekvadorske vlade, kot so ustanovitev sveta Ekvadorja za sodelovanje civilne družbe in družbeno odgovornost, ki je zasnovan kot instrument za vključevanje, njegov cilj pa je krepitev in spodbujanje sodelovanja civilne družbe, spodbujanje preglednosti in izkoreninjenje korupcije; opozarja, da je pomembno vzpostaviti učinkovite mehanizme dialoga, če ne obstajajo, da bi državljanom in družbenim akterjem zagotovili pravico, da se posamezno ali v skupini organizirajo, sodelujejo pri odločanju in spremljajo izvajanje;

36.  poudarja pomen skupnega pododbora za trgovino in trajnostni razvoj, saj gre za edini mehanizem, ki je s trgovinskim sporazumom določen za spremljanje izvajanja obveznosti, ki jih imajo na področju trajnostnega razvoja države pogodbenice in podjetja;

37.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje vse dnevne rede in zapisnike sej pododbora;

38.  je seznanjen, da je Ekvador uvedel zaščitni ukrep za plačilno bilanco; Ekvador poziva, naj nemudoma ustrezno obravnava pomisleke, ki so jih izrazile druge članice Svetovne trgovinske organizacije v Odboru za plačilne bilance v Ženevi;

39.  ugotavlja, da je Ekvador poleg Kolumbije in Peruja eden izmed največjih svetovnih proizvajalcev banan; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sprožitveni obseg uvoza iz stabilizacijskega mehanizma za banane ustrezno upoštevan; poziva Komisijo, naj Parlament o tem obvešča redno in pravočasno, vedno pa v primeru, ko je gibanje uvoza banan takšno, da bi lahko doseglo sprožitveni obseg uvoza, v poročilu pa naj navede podrobne podatke o neposrednem in posrednem učinku uvoza banan iz zgoraj omenjenih držav; poziva tudi Komisijo, naj odloži izvzetje od dajatev na banane, uvožene iz teh držav, če se uvoz nesorazmerno poveča in s tem povzroča ali utegne povzročiti resno škodo gospodarstvu v proizvodnih regijah EU, npr. z izgubo delovnih mest;

40.  poziva pogodbenice, naj zagotovijo, da se bodo vse določbe sporazuma začele učinkovito izvajati takoj, ko začne sporazum veljati;

41.  je prepričan, da bi morali obe strani hkrati določiti zaščitne klavzule, da bi nacionalno proizvodnjo zaščitili pred povečanjem uvoza, ki lahko povzroči resno škodo;

42.  poziva GD za trgovino in ekvadorsko vlado, naj še pred glasovanjem Parlamenta o pristopu Ekvadorja k trgovinskemu sporazumu predložita prepričljive odgovore na vprašanja in izražene pomisleke;

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam Ekvadorja, Kolumbije in Peruja.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0087.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0481.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0480.
(4) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 52.
(5) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 54.
(6) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 79.


Nova strategija za dobrobit živali za obdobje 2016–2020
PDF 244kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o novi strategiji za dobrobit živali za obdobje 2016–2020 (2015/2957(RSP))
P8_TA(2015)0417RC-B8-1278/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 43 PDEU, ki opredeljuje delovanje skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. februarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015(1),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker zakonodaja EU na področju dobrobiti živali prispeva k pošteni konkurenci v Uniji ter s tem k dobremu delovanju notranjega trga;

B.  ker se evropski državljani močno zavzemajo za dobrobit živali in želijo kot potrošniki imeti možnost bolj ozaveščene izbire;

C.  ker nacionalna pravila o dobrobiti živali ne smejo biti v nasprotju z načeli enotnega trga EU;

D.  ker je dobrobit živali povezana z zdravjem živali in ljudi;

E.  ker predpisi EU in nacionalni predpisi o dobrobiti živali zaradi svoje zapletenosti in različnih razlag povzročajo pravno negotovost in lahko zelo škodujejo konkurenčnosti proizvajalcev v nekaterih državah članicah;

F.  ker je raven dobrobiti živali v Uniji ena najvišjih na svetu;

G.  ker bi bilo treba dobrobit živali še izboljševati na podlagi prevladujočih znanstvenih ugotovitev ter ob ustreznem upoštevanju učinkovitosti in konkurenčnosti živinorejske dejavnosti; ker bi opredelitev dobre reje živali prispevala k skladnosti standardov za dobrobit živali v EU;

H.  ker je visoka raven dobrobiti živali pomembna za zagotavljanje trajnosti, čeprav vključuje naložbe in dodatne operativne stroške, ki niso sorazmerno porazdeljeni po prehranski verigi;

1.  poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati še neuresničene točke iz strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015;

2.  poziva Komisijo, naj oceni obstoječo strategijo in pripravi novo, ambiciozno strategijo za zaščito in dobrobit živali za obdobje 2016–2020, da bi nadgradila dosedanje delo in zagotovila kontinuiteto pri zagotavljanju visokih standardov dobrobiti živali v vseh državah članicah;

3.  poziva Komisijo, naj predlaga usklajen, posodobljen, celosten in jasen zakonodajni okvir za polno izvajanje zahtev iz člena 13 PDEU; vseeno znova opozarja, da dobrobiti živali pod nobenim pogojem ne bi smeli poslabšati zaradi upravnih poenostavitev; poudarja, da se ta dva cilja ne izključujeta;

4.  poudarja, da se člen 13 PDEU uporablja splošno, horizontalno, in da je torej enako pomemben kot določbe o kmetijstvu, okolju in varstvu potrošnikov;

5.  opozarja, da Parlament sodeluje v potekajočih pogajanjih in da je sprejel zakonodajne akte, ki obravnavajo vprašanja, povezana z dobrobitjo živali, kot so zdravje živali, zootehniški pogoji, ekološka reja in uradni nadzor;

6.  priznava prizadevanja, ki so jih kmetje v različnih državah članicah že vložili v dobrobit živali;

7.  poziva Komisijo, naj v primerih, kjer nedvoumni znanstveni dokazi pričajo o težavah na področju dobrobiti živali, prilagodi instrumente politike ali uvede nove, da bi te težave odpravila; poziva jo, naj pozorno spremlja izvajanje zakonodaje EU o dobrobiti živali v državah članicah;

8.  je zaskrbljen, ali se veljavna zakonodaja EU o dobrobiti živali izvaja in izvršuje učinkovito, saj so ti zakonodajni akti zelo številni in kompleksni; poudarja, da bi moralo biti boljše izvrševanje in spoštovanje obstoječe zakonodaje glavni cilj pri vseh pravilih o zdravju in dobrem počutju živali;

9.  Komisijo še poziva, naj se odločneje zavzame za vključitev vzajemnosti pri standardih dobrega počutja živali kot netrgovinskega vprašanja v svojo trgovinsko politiko in v pogajanja o mednarodnih trgovinskih sporazumih ter tej temi nameni prednostno vlogo, spodbuja pa naj tudi skrb za dobro počutje živali v tretjih državah, tako da zahteva enake standarde za uvožene živali in proizvode ter izvaja strog nadzor;

10.  poudarja, da mora biti financiranje skupne kmetijske politike zadostno in da mora ustrezati našim ambicijam, da bi preprečili selitev proizvodnje in trgovine v države in na celine z nižjimi standardi dobrobiti živali;

11.  poziva Komisijo, naj oblikuje, izmenjuje in širi znanstveno utemeljene najboljše prakse ter podpre inovacije in raziskave o novih tehnikah in tehnologijah za dobrobit živali;

12.  opozarja, da v prehranski verigi obstajajo neravnotežja, zaradi katerih so primarni proizvajalci v neugodnem položaju, in da te razmere omejujejo naložbe v dobrobit živali na ravni kmetij;

13.  opozarja, da so proizvajalci preobremenjeni z upravnimi zahtevami in da ta evropska strategija glede na stalno iskanje upravnih poenostavitev ne bi smela povečevati obstoječih bremen; poudarja, da ta panoga potrebuje stabilne in predvidljive naložbe, hkrati pa je treba zagotoviti pošteno mednarodno konkurenco;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 62.


Izobraževanje otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah
PDF 276kWORD 105k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah (2015/2977(RSP))
P8_TA(2015)0418B8-1240/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih izbirnih protokolov glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih iz maja 2000, glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije iz januarja 2002 in o postopku sporočanja kršitev iz decembra 2011,

–  ob upoštevanju Načel in smernic OZN o otrocih, ki sodelujejo v oboroženih silah ali skupinah (Pariška načela) iz februarja 2007,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 14 (2013) Odbora OZN za pravice otrok o pravici otrok, da se upoštevajo predvsem njihove koristi,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta OZN z naslovom „Svet po meri otrok“,

–  ob upoštevanju člena 208 Lizbonske pogodbe, ki uvaja načelo usklajenosti politik za razvoj, na podlagi katerega se morajo v politikah, ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije: Evropsko soglasje o humanitarni pomoči z dne 30. januarja 2008,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2008 z naslovom Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU (COM(2008)0055),

–  ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih (posodobljenih leta 2008),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev),

–  ob upoštevanju Nobelove nagrade, ki jo je Evropska unija prejela 10. decembra 2012, in prejete denarne nagrade, ki je bila namenjena pobudi EU Otroci miru,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 64/290 z dne 9. julija 2010 o pravici do izobraževanja v izrednih razmerah ter ustreznih smernic, vključno s smernicami Unicefa in Unesca,

–  ob upoštevanju okvira za ukrepe iz Dakarja, sprejetega na svetovnem forumu o izobraževanju, ki je potekal od 26. do 28. aprila 2000, ter Deklaracije tisočletja, ki so jo Združeni narodi sprejeli 8. septembra 2000;

–  ob upoštevanju deklaracije iz Incheona z naslovom Izobraževanje 2030, sprejete na svetovnem forumu o izobraževanju, ki je potekal od 19. do 22. maja 2015,

–  ob upoštevanju deklaracije iz Osla, sprejete na vrhu o izobraževanju za razvoj v Oslu, ki je potekal 6. in 7. julija 2015,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah (O-000147/2015 – B8-1108/2015),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker po ocenah OZN milijarda otrok živi na konfliktnih območjih, med njimi pa je 250 milijonov otrok, mlajših od petih let, ki se jim odreka temeljna pravica do izobraževanja; ker se ocenjuje, da je 65 milijonov otrok, starih od 3 do 15 let, izpostavljenih izrednim razmeram in dolgotrajnim krizam, pri čemer obstaja tveganje prekinitve izobraževanja, in ker približno 37 milijonov učencev in dijakov v državah, kjer vladajo krizne razmere, ne obiskuje šole; ker približno polovica vseh otrok na svetu, ki ne obiskujejo šole, živi na območjih, prizadetih zaradi konfliktov; ker je 87 % otrok v arabskih državah, ki ne obiskujejo šole, izpostavljenih konfliktom, ocenjuje pa se tudi, da bi utegnile naravne nesreče vsako leto vplivati na 175 milijonov otrok; ker so obeti nekaterih skupin, kot so revni otroci, dekleta in invalidni otroci, že na začetku nizki, na konfliktnih območjih ali v nestabilnih razmerah pa se še znižajo;

B.  ker je skoraj 10 milijonov otrok beguncev, ocenjenih 19 milijonov otrok po svetu pa je zaradi konfliktov razseljenih v lastnih državah;

C.  ker je vsak otrok najprej otrok, katerega pravice je treba spoštovati brez diskriminacije, ne glede na etično pripadnost, narodnost ali socialni status staršev oziroma njihov status migranta ali rezidenta;

D.  ker je izobraževanje ena od temeljnih človekovih pravic in pravica vsakega otroka; ker je izobrazba bistvena za uživanje vseh drugih socialnih, ekonomskih, kulturnih in političnih pravic v celoti;

E.  ker je izobrazba temelj odgovornega državljanstva, lahko preoblikuje družbo in prispeva k družbeni, ekonomski in politični enakosti in enakosti spolov ter je bistvena za družbeno, kulturno in poklicno emancipacijo deklet in žensk, pa tudi za preprečevanje nasilja nad njimi;

F.  ker je izobrazba bistvena za vključitev in izboljšanje življenjskih pogojev invalidnih otrok in/ali otrok s posebnimi potrebami;

G.  ker je brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za vse otroke temeljna pravica, k spoštovanju katere so se vlade zavezale na podlagi Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989; ker je cilj za leto 2015 zagotoviti, da bodo celotno osnovnošolsko izobraževanje zaključili vsi dečki in deklice; ker je bilo v državah v razvoju sicer opaziti nekaj napredka, vendar ta cilj še zdaleč ni dosežen;

H.  ker so okvir za ukrepe iz Dakarja in razvojni cilji tisočletja mobilizirali podporo mednarodne skupnosti za splošni dostop do osnovnošolskega izobraževanja, enakost spolov in kakovostno izobraževanje, vendar nobeden od teh ciljev do zastavljenega roka v letu 2015 ne bo izpolnjen;

I.  ker v vsaj 30 državah po svetu državne varnostne sile in nedržavne oborožene skupine bijejo boj proti izobraževanju; ker je zaščita šol pred napadi in vojaško uporabo s strani državnih in nedržavnih oboroženih skupin skladna z deklaracijo o varnih šolah ter s smernicami za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi konflikti;

J.  ker se otroci, mladostniki in mladi soočajo z vedno večjimi grožnjami, ki nanje nesorazmerno vplivajo, zlasti v nestabilnih državah; ker se otroci in mladostniki, ki ne obiskujejo šole, soočajo z višjim tveganjem za zgodnjo poroko in nosečnost, novačenje v oborožene sile ali skupine, trgovino z ljudmi in izkoriščanje delovne sile; ker je na vojnih območjih humanitarna pomoč pogosto edini način, kako otrokom omogočiti, da nadaljujejo svoje šolanje in izboljšajo svoje prihodnje obete, kar jih tudi ščiti pred zlorabo in izkoriščanjem;

K.  ker zagotavljanje kakovostnega izobraževanja v izrednih razmerah ni del vsakega humanitarnega odziva, je osredotočeno predvsem na osnovnošolsko izobraževanje in se še vedno obravnava kot drugotno v primerjavi z zagotavljanjem hrane, vode, zdravstvene pomoči in zatočišč, in ker zaradi tega otroci, na katere vplivajo konflikti ali naravne nesreče, zamudijo izobraževanje;

L.  ker je humanitarna pomoč za izobraževanje nizka, izdatnejša razvojna pomoč pa prispe pozno ali pa sploh ne; ker so sistemi zagotavljanja pomoči slabo usklajeni in imajo visoke stroške prenosa, prav tako pa primanjkuje partnerjev z ustreznimi zmogljivostmi za odzivanje;

M.  ker je kakovost načrtovanja izobraževanja za begunce običajno nizka, pri čemer je razmerje med učenci in učitelji v povprečju 70 proti 1, mnogo teh učiteljev pa ni usposobljenih;

N.  ker novi cilji trajnostnega razvoja in povezani vmesni cilji določajo celovito in ambiciozno novo agendo za izobraževanje do leta 2030;

O.  ker je splošen dostop do kakovostnega javnega izobraževanja, in sicer ne zgolj osnovnošolskega, ampak tudi – in enako pomembno – srednje- in višješolskega, bistven za preseganje neenakosti in izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja;

P.  ker bo EU v obdobju 2014–2020 vložila 4,7 milijarde EUR v izobraževanje v državah v razvoju, kar pomeni povečanje v primerjavi s 4,4 milijardami EU v obdobju 2007–2013;

Q.  ker je v deklaraciji iz Incheona izražena zaskrbljenost zaradi dejstva, da konflikti, naravne nesreče in druge krize še naprej ovirajo izobraževanje in razvoj, ter sta poudarjeni zavezanost razvoju bolj vključujočih, odzivnih in vzdržljivih sistemov izobraževanja in potreba po izobraževanju, ki bi potekalo v varnem in spodbudnem učnem okolju brez nasilja;

R.  ker EU prek svoje pobude Otroci miru približno 1,5 milijona otrokom v 26 državah, ki jih pretresajo vojne in izredne razmere, zagotavlja dostop do šole, kjer se lahko učijo v varnem okolju in imajo na voljo psihološko podporo;

S.  ker so številni partnerji EU, kot je Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), razvili inovativne, vključujoče in celovite pristope k izobraževanju v izrednih razmerah, da bi zagotovili dostop do kakovostnega izobraževanja za begunske otroke, na katere vplivajo obstoječi konflikti; ker ta pristop združuje kratkoročne humanitarne in dolgoročne razvojne potrebe otrok in vključuje razvoj interaktivnega gradiva za samostojno učenje, psihosocialno podporo, varno učenje in prostore za rekreacijo, ozaveščanje o varnosti ter dejavnosti gradnje zmogljivosti;

T.  ker bi po ocenah potrebovali 8 milijard USD letno, da bi zagotovili učno podporo otrokom, ki živijo v izrednih razmerah, in ker je kljub domačim prispevkom tamkajšnjih vlad prisotna svetovna finančna vrzel v višini 4,8 milijarde USD za izobraževanje v izrednih razmerah;

U.  ker je treba za zapolnitev te vrzeli povečati finančna sredstva za razvoj in humanitarno pomoč, nestabilne države pa bi morale povečati javno porabo na področju izobraževanja; ker je delež vladnih proračunov, namenjen izobraževanju, v nestabilnih državah v zadnjih letih upadel in je daleč pod mednarodno priporočeno referenčno vrednostjo 20 %;

V.  ker se v deklaraciji iz Osla priznava, da je treba preučiti svetovne strukture pomoči, da bi premostili vrzel med humanitarnimi odzivi in dolgoročnimi razvojnimi posegi na področju izobraževanja, obenem pa vsebuje predlog za vzpostavitev nove platforme v ta namen in za oblikovanje posebnega sklada ali novega načina za izobraževanje v izrednih razmerah do Svetovnega humanitarnega vrha v letu 2016;

1.  poudarja, kako pomembno je univerzalno in visokokakovostno javno izobraževanje kot katalizator razvoja, ki izboljšuje obete drugih posegov s področja zdravja, sanitarnih storitev, zmanjševanja tveganj nesreč, ustvarjanja delovnih mest, odpravljanja revščine in gospodarskega razvoja; poudarja vlogo izobraževanja kot pomembnega orodja za ustvarjanje občutka normalnosti, ozaveščanje o pravicah in pomoč otrokom, mladostnikom in mladim pri preseganju travm, ponovnem vključevanju v družbo po konfliktih ter pridobivanju spretnosti, ki jih potrebujejo za obnovo svoje družbe ter za spodbujanje miru in sprave;

2.  poudarja, da je lahko kakovostno izobraževanje dolgoročno bistvena sestavina pri obnovi družbe po konfliktu, saj lahko poveča možnosti otrok za zaslužek, njihovim družinam omogoča bolj zdravo življenje in izboljšuje njihove možnosti, da se izvijejo iz revščine;

3.  poudarja, da dekleta in drugi prikrajšani otroci, tudi invalidni otroci, nikoli ne bi smeli biti diskriminirani v zvezi z njihovim dostopom do kakovostnega izobraževanja v kriznih razmerah;

4.  poudarja, da ima izobraževanje pozitivno vlogo v otrokovem razvoju in pri njegovi dobrobiti ter da je treba mladostnikom zagotoviti neprekinjeno in vseživljenjsko učenje; meni, da bo to tudi omejilo njihove možnosti, da se pridružijo oboroženim skupinam ali skrajnežem;

5.  priznava napredek, dosežen po sprejetju razvojnih ciljev tisočletja, vendar obžaluje dejstvo, da zastavljeni cilji v letu 2015 ne bodo izpolnjeni; poziva EU in njene države članice, naj razvojne cilje tisočletja postavijo na prvo mesto med prednostnimi nalogami domače politike in odnosov s tretjimi državami; poudarja, da bodo te cilje, zlasti odpravo revščine, dostop do izobraževanja za vse in enakost spolov, dosegle le z razvojem javnih storitev, dostopnih vsem; pozdravlja novi načrt za izobraževanje v okviru ciljev trajnostnega razvoja in znova poudarja, kako pomembno je, da imajo tudi najranljivejši enak dostop do kakovostnega izobraževanja;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil napredek v izobraževanju najpočasnejši v državah, ki so jih prizadeli konflikti, ter v nestabilnih državah in državah, v katerih potekajo konflikti, ali pa tam napredka sploh ni bilo, ter poudarja, kako pomembno je okrepiti vzdržljivost izobraževalnih sistemov v teh državah ter zagotoviti neprekinjeno učenje v času konfliktov; zato poudarja, da si morajo EU, države članice in vsi drugi povezani deležniki z različnih ravni bolj prizadevati za vzpostavitev instrumentov za razvoj in široko razširjeno izobraževanje v državah, kjer vladajo izredne razmere;

7.  opozarja, da so bili milijoni otrok prisiljeni postati begunci, ter poudarja, da je najbolj pomembno zagotoviti dostop begunskih otrok do izobraževanja; poziva države gostiteljice, naj begunskim otrokom zagotovijo celovit dostop do izobraževanja ter v največji možni meri spodbujajo njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme; poziva tudi humanitarne in razvojne skupnosti, naj se bolj posvetijo izobraževanju in usposabljanju učiteljev iz razseljenih in gostiteljskih skupnosti, mednarodne donatorje pa, naj se pri odzivih na begunske krize osredotočijo na izobraževanje, in sicer s programi, ki bodo usmerjenimi k vključevanju begunskih otrok in psihološki podpori tem otrokom, ter na spodbujanje učenja jezika države gostiteljice, da bi zagotovili višjo in ustreznejšo raven integracije begunskih otrok;

8.  poudarja, da se je treba osredotočiti tako na srednješolsko in poklicno izobraževanje kot na splošno osnovnošolsko izobraževanje; poudarja, da imajo mladi med 12. in 20. letom v begunskih skupnostih zelo omejene možnosti, obenem pa so primarna tarča za vojaško služenje in druge oblike sodelovanja v oboroženih konfliktih; navaja primer Afganistana, kjer je po podatkih Svetovne banke pismenih le okoli 30 % oseb, starejših od 15 let, čeprav ima država ogromen delež delovno aktivnega prebivalstva, zaradi desetletij vojn pa se sooča s izrednim pomanjkanjem usposobljene delovne sile;

9.  poziva države članice, naj oblikujejo posebne sheme za sprejem otrok brez spremstva in mater samohranilk z otroki;

10.  opominja države članice, da sta zaščita otrok ter preprečevanje njihovih zlorab in trgovine z njimi odvisni od njihovega vključevanja v šole in izobraževalne programe ter da bi države članice morale sprejeti določbe, s katerimi bi ustrezno opredelile standarde za sprejem, vključevanje in jezikovno podporo, kot je določeno v Direktivi 2013/33/EU;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo študente begunce v tranzitu, tudi s sodelovanjem z različnimi mednarodnimi organizacijami;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo „izobraževalne koridorje“, s katerimi bodo študentom iz držav v konfliktu, zlasti Sirije, Iraka in Eritreje, zagotovile sprejem na univerze;

13.  poziva EU in njene humanitarne agencije, naj izobraževanje in zaščito otrok sistematično vključijo v celoten cikel odzivov na izredne razmere, za dolgotrajne krize pa zagotovijo prilagodljiva večletna sredstva;

14.  pozdravlja ustanovitev skrbniškega sklada Bekou, skrbniškega sklada Madad in nujnega skrbniškega sklada za Afriko, ki so učinkovita orodja za reševanje razkoraka med humanitarnim in razvojnim financiranjem v kompleksnih in dolgotrajnih izrednih razmerah, kjer so prepletena politična, gospodarska in humanitarna vprašanja; poziva EU in države članice, naj pri dodeljevanju sredstev iz skrbniških skladov EU kot prednostno nalogo vključijo izobraževanje otrok;

15.  se zaveda zaskrbljujočih vrzeli na področju izobraževanja pri odzivanju na izredne razmere, kar zbuja skrb zlasti zato, ker hitro ukrepanje koristi prizadetim otrokom, poleg tega pa poveča tudi učinkovitost širšega humanitarnega odziva; ponovno izraža svojo podporo ohranjanju šol kot varnih prostorov za otroke, in s tem v zvezi poudarja, kako pomembno je zaščititi izobraževanje pred napadi; poziva EU in njene države članice, naj se zavežejo k podpori načelom okvira za celovito varnost v šolah ter zaščiti izobraževanja pred napadi in vojaško uporabo, v skladu z deklaracijo o varnih šolah ter smernicami za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi konflikti;

16.  poziva EU, naj v sodelovanju s partnerskimi državami, drugimi donatorji, zasebnim sektorjem in civilno družbo izboljša izobraževalne priložnosti mladih v času konfliktov in drugih izrednih razmerah, saj imajo lahko ravno mladi s svojimi priučenimi spretnostmi za obnovo infrastrukture, osnovnih storitev, ustanov zdravstvenega varstva in izobraževalnih sistemov izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti države po koncu konflikta, obenem pa se zaradi teh priložnosti zmanjša tveganje za pojav mlade in brezposelne skupine prebivalstva, ki ustvarja družbena trenja ali se vrača v začaran krog nasilja;

17.  izreka pohvalo pobudi Otroci miru, s katero želi EU financirati humanitarne izobraževalne projekte v izrednih razmerah, ter poziva Komisijo, naj to pobudo razširi; pozdravlja pobudo Brez izgubljene generacije (No Lost Generation), ki jo je sprožilo več donatorjev ter humanitarnih in razvojnih subjektov, med njimi tudi EU, da bi milijonom otrok v Siriji in sosednjih državah zagotovili dostop do izobraževanja;

18.  obžaluje dejstvo, da je bilo v letu 2014 kljub pomembni vlogi izobraževanja v izrednih razmerah za to področje politik namenjenih manj kot 2 % vseh finančnih sredstev za humanitarno pomoč; zato upa, da se bo na podlagi novega programa za prestrukturiranje porazdelitve sredstev EU okrepilo in povečalo financiranje programov za izobraževanje otrok, tudi v tretjih državah, ki so jih prizadele vojne ali splošne izredne razmere;

19.  poziva vse akterje na področju humanitarne pomoči, naj glede na dolgotrajnost sodobnih kriz vključijo izobraževanje kot sestavni del svojega humanitarnega odziva in okrepijo svojo zavezo izobraževanju z mobilizacijo izobraževalne stroke v zgodnji fazi izrednih razmer ter ji zagotovijo zadostna finančna sredstva; jih poziva, naj se posvetijo zlasti ranljivim skupinam, kot so dekleta, invalidi in revni, naj upoštevajo preseljene otroke in mlade, ki so jim pribežališče ponudile skupnosti gostiteljice, ter naj ustrezno upoštevajo srednješolsko izobraževanje, da iz izobraževanja ne bi izključili mladostnikov;

20.  pozdravlja vse večjo pozornost, ki jo mednarodna skupnost namenja temi izobraževanja v izrednih razmerah, in zlasti napoved komisarja EU za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, da namerava za izobraževanje otrok v izrednih razmerah do leta 2019 dodeliti 4 % proračuna EU za humanitarno pomoč;

21.  poziva države članice EU, naj podprejo namero Komisije o povečanju deleža humanitarne pomoči, dodeljene izobraževanju v izrednih razmerah, na 4 % proračuna EU za humanitarno pomoč, in sicer kot minimalne naložbe za zagotavljanje dostopa otrok do kakovostnega izobraževanja tudi v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah; jih poziva tudi, naj v svojih humanitarnih dejavnostih posvetijo več pozornosti izobraževanju in zanj zagotovijo več sredstev, obenem pa poudarja, da zato ne bi smeli zmanjšati sredstev za druge primarne potrebe; poziva EU, naj v ustreznih državah spodbuja najboljšo prakso glede pripravljenosti in strategij odziva v podporo izobraževanju v kriznih razmerah ter pomaga pri gradnji s tem povezanih zmogljivosti, na primer s programi za proračunsko podporo;

22.  poudarja, da nove informacijske in komunikacijske tehnologije prevzemajo čedalje pomembnejšo vlogo v izobraževalnem sektorju v izrednih razmerah in lahko izboljšajo delo izvajalcev dejavnosti v teh razmerah, tudi s platformami za e-učenje in e-poučevanje;

23.  poudarja, da je povečanje finančnih sredstev za humanitarno pomoč sicer potrebno, vendar to ne bo dovolj za zapolnitev finančne vrzeli; poziva EU in druge donatorje, naj pri razvojnem sodelovanju v nestabilnih državah dajo večji poudarek izobraževanju, da bi se povečala vzdržljivost nacionalnih izobraževalnih sistemov; poziva Komisijo in države članice ter druge akterje na humanitarnem področju, naj pripomorejo k okrepitvi univerzalnega javnega izobraževanja, tudi srednješolskega in višješolskega, kot načina za usklajevanje programov odzivov na izredne razmere z dolgoročnimi programi trajnostnega razvoja;

24.  poziva EU, naj podpre zaveze vlad tretjih držav glede razvoja nacionalnih pravnih okvirov za vzdržljivost, preprečevanje ter obvladovanje nesreč in tveganj na podlagi mednarodnega programa predpisov, zakonov in načel, ki veljajo za odziv na nesreče, ter glede zagotavljanja zmogljivosti za obvladovanje tveganj v vseh vladnih oddelkih, industrijskih sektorjih in civilni družbi, da bi zagotovili vrnitev otrok v šole;

25.  poudarja, kako pomemben je zasebni sektor kot potencialni vir inovativnega financiranja za izobraževanje, s čimer bi premostili morebitni razkorak med izobraževalnimi ustanovami in ponujenim poklicnim usposabljanjem ter prihodnjimi potrebami trga dela; poziva, naj se v izobraževalnih procesih ustvarijo nova zavezništva in novi načini sodelovanja z zasebnim sektorjem, ki bi lahko predstavljala uresničljiv vir inovacij in tehnološke prilagodljivosti, lahko pa bi se pojavila v številnih oblikah, od zagotavljanja stavb in elektronskih naprav do programov e-učenja ter prevoza in namestitve učiteljev;

26.  poudarja dejstvo, da je izobraževanje v izrednih razmerah in nestabilnih okoliščinah konkretno področje, kjer morajo sodelovati akterji s področja humanitarne in razvojne pomoči, z namenom povezovanja pomoči, rehabilitacije in razvoja; poziva Komisijo, naj v okviru svojih dejavnosti in dejavnosti svojih partnerjev oblikuje mehanizme za učinkovit odziv na to problematiko ter naj sodeluje v mednarodni platformi, ki bo oblikovala posebne instrumente za izobraževanje v izrednih razmerah za Svetovni humanitarni vrh leta 2016; podpira usklajevanje med obstoječimi skladi ter oblikovanje svetovnega mehanizma financiranja za izobraževanje v izrednih razmerah;

27.  poziva EU in njene države članice, naj izpostavijo vprašanje izobraževanja otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah na Svetovnem humanitarnem vrhu in zagotovijo, da dobi ta tema ustrezno mesto v končnem dokumentu vrha; jih tudi poziva, naj spodbujajo skupne standarde za okvir za izobraževanje ter razširjanje najboljše prakse o alternativnih načinih učenja, na primer gradiv za samostojno učenje in učenje na daljavo; poudarja, da bi morali oblikovati mehanizme, orodja in zmogljivosti za usklajevanje izobraževalnih načrtov in proračunov med humanitarnim odzivom, okrevanjem/tranzicijo in razvojem;

28.  poudarja, da bi morala mednarodna skupnost glede na rastoče število humanitarnih kriz in največje število razseljenih ljudi po drugi svetovni vojni izobraževanje dojemati kot glavni element svojega humanitarnega odziva, saj je izobraževanje katalizator, ki lahko poveča učinkovitost celotnega odziva in prispeva k srednjeročnemu in dolgoročnemu razvoju prizadetega prebivalstva;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014-2020
PDF 247kWORD 70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 (2015/2772(RSP))
P8_TA(2015)0419B8-1231/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174 in 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije,

–  ob upoštevanju šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča za leto 2014,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo z naslovom „Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020” (O-000127/2015 – B8-1103/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se Parlament zaveda izjemnega pomena ukrepov za poenostavitev, ki so jih institucije EU, kot so na primer agenda za poenostavitev večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, imenovanje podpredsednika Komisije, ki je pristojen za boljšo pripravo zakonodaje, ustanovitev skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni pri Komisiji za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter prenovljeni finančna uredba in uredba o skupnih določbah;

B.  ker so izvajanje, upravljanje, poročanje in nadzor v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kljub reformi kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, v kateri so obravnavane metode za poenostavitev, še vedno preveč zapleteni tako za upravičence kot za upravne organe, zlasti tiste z manjšimi upravnimi in finančnimi zmogljivostmi;

C.  ker se s čezmernim prenašanjem, tudi v postopku prenosa pravil v nacionalno zakonodajo, morebitnim upravičencem do financiranja EU povzročajo nepotrebna bremena, obenem pa privede do daljših obdobij odsotnosti s trga ter posrednih stroškov, s čimer se zmanjšuje učinek naložb iz sredstev EU in ustvarjajo ovire za upravičence, državljane in podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja;

D.  ker lahko zapleteni postopki občutno obremenijo upravičence, zlasti mala in srednja podjetja, nevladne organizacije in občine, ki potrebujejo financiranje EU, in ker ti subjekti na splošno nimajo finančnih in kadrovskih virov ali strokovnega znanja, da bi se lahko uspešno prijavili za nepovratna sredstva Unije in jih tudi upravljali; ker naj Komisija in države članice nadaljujejo svoja prizadevanja za vzpostavitev orodja za ocenjevanje tveganja ARACHNE in njegovo lažjo uporabo za upravne organe in sisteme nadzora operativnih programov, ki morajo zagotoviti ustrezno ravnovesje med poenostavitvijo ter odkrivanjem in preprečevanjem nepravilnosti, tudi goljufij;

E.  ker je zaradi ponavljajočih se revizij ter razlik v revizijskih pristopih in metodologijah potrebno uvesti „načelo enotne revizije“ in se bolj osredotočiti na revizije smotrnosti poslovanja, ki bi lahko bolje ocenile učinkovitost in uspešnost poslovanja ter prispevale k predlogom za poenostavitev;

1.  meni, da bi morala Komisija vpeljati podrobne smernice za poenostavitev, da bi se države članice in njihove regije bolje zavedale svoje vloge odpravljanja, ali pa vsaj občutnega zmanjševanja upravnih bremen in čezmernega prenašanja v postopkih javnega naročanja na nacionalni in lokalni ravni, pri izbiri predlogov projektov ter pri dejavnostih spremljanja in nadzora, tudi z izogibanjem pogostemu spreminjanju pravil, poenostavitvijo jezika in standardizacijo postopkov, obenem pa proračun EU usmeriti k oprijemljivim rezultatom; meni tudi, da bi lahko bila ena izmed možnosti celovit sveženj EU za regionalno financiranje na enotnem vmesniku oziroma „vse na enem mestu“, s čimer bi se, kjer je mogoče, pomaknili v smeri skupnih procesov in postopkov;

2.  poziva Komisijo, naj državam članicam in njihovim regijam zagotovi načrt za poenotenje in poenostavitev dejavnosti nadzora, spremljanja in poročanja, tudi za upravičence, da bi tako odpravili obstoječa ozka grla;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj pri prehodu na e-kohezijo upoštevajo ciljni datum 31. december 2015, določen v členu 122(3) uredbe o skupnih določbah, s čimer bo izpolnjen predpogoj za občutno skrajšanje časa od prijave do dodelitve nepovratnih sredstev;

4.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami ter v skladu z načelom sorazmernosti oblikuje in izvaja manj strog pristop glede zahtev po podatkih in informacijah za upravičence v postopku prijave in glede poročanja v zvezi s financiranjem EU pod skupnim upravljanjem, obenem pa spodbuja izmenjavo dobre prakse;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poenostavljanje pravil, ki urejajo finančne instrumente v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi jih bolje uskladili s potrebami upravičencev in v končni fazi izboljšali njihovo uporabo;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pogosteje uporabljajo pristop, ki vključuje več skladov, obenem pa upoštevajo potrebe upravičencev;

7.  poziva Komisijo, naj s Parlamentom, Odborom regij in drugimi deležniki sodeluje v strukturiranem in stalnem dialogu o vseh vidikih tega postopka poenostavitve;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter državam članicam in njihovim regijam.

Pravno obvestilo