Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 17. december 2015 - StrasbourgKončna izdaja
Vzpostavitev preiskovalnega odbora za meritve emisij v avtomobilskem sektorju ter njegove pristojnosti, številčna sestava in mandat
 Ibrahimu Halavi grozi smrtna kazen
 Razmere na Maldivih
 Malezija
 Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
 Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom (odobritev) ***
 Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med EU Vietnamom (resolucija)
 Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije
 Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politika Evropske unije na tem področju
 20.obletnica Daytonskega mirovnega sporazuma
 Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP
 Patentne in žlahtniteljske pravice
 Razmere v Burundiju
 Varstvo narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo

Vzpostavitev preiskovalnega odbora za meritve emisij v avtomobilskem sektorju ter njegove pristojnosti, številčna sestava in mandat
PDF 249kWORD 72k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2015/3037(RSO))
P8_TA(2015)0462B8-1424/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve 283 poslancev o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preiskavo domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije v zvezi z merjenjem emisij v avtomobilskem sektorju,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo(4) ter tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki zadevajo navedeno direktivo,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2015 o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju(6), v kateri je zahteval temeljito preiskavo o vlogi in odgovornosti Komisije in organov držav članic, med drugim ob upoštevanju težav, ki jih je v svojem poročilu iz leta 2011 opredelil Skupni raziskovalni center Komisije,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 v zvezi z emisijami lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (D042120),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je 28. oktobra 2015 podal Tehnični odbor za motorna vozila (TCMV), ustanovljen v skladu s členom 40(1) Direktive 2007/46/ES,

–  ob upoštevanju člena 198 Poslovnika,

1.  sklene ustanoviti preiskovalni odbor za preiskavo domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije v zvezi z merjenjem emisij v avtomobilskem sektorju, brez poseganja v pristojnost nacionalnih sodišč ali sodišč Unije;

2.  sklene, da preiskovalni odbor:

   razišče domnevo, da Komisija ni izpolnila zahteve iz člena 14(3) Uredbe (ES) št. 715/2007, namreč da spremlja preskusne cikle, ki se uporabljajo za merjenje emisij, in jih, če ti niso več ustrezni ali ne odražajo dejanskih emisij, prilagodi, tako da bodo ustrezno odražali emisije, ki dejansko nastajajo med cestno vožnjo, in sicer kljub informacijam o resnih in vztrajnih prekoračenjih mejnih vrednosti emisij za vozila med običajno uporabo v nasprotju z obveznostmi iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 715/2007, vključno s poročili Skupnega raziskovalnega centra Komisije za leti 2011 in 2013 in raziskavo Mednarodnega sveta za čisti prevoz (ICCT), objavljeno maja 2014;
   razišče domnevo, da Komisija in organi držav članic niso primerno in učinkovito ukrepali za zagotovitev nadzora nad uveljavljanjem izrecne prepovedi odklopnih naprav in za zagotovitev uveljavljanja takšne prepovedi, kot to določa člen 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007;
   razišče domnevo, da Komisija ni pravočasno uvedla preskusov, ki odražajo dejanske pogoje vožnje, in ni sprejela ukrepov za preprečevanje uporabe odklopnih naprav, kot to določa člen 5(3) Uredbe (ES) št. 715/2007;
   razišče domnevo, da države članice niso določile pravil o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih za proizvajalce, ki kršijo določbe Uredbe (ES) št. 715/2007, vključno z uporabo odklopnih naprav, zavračanjem dostopa do informacij in ponarejanjem rezultatov preskusov v okviru homologacije in potrditve skladnosti v uporabi, kot to od njih zahteva člen 13(1) in (2) navedene uredbe;
   razišče domnevo, da države članice niso sprejele vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje izvajanja predpisov o kaznih za kršitve določb Uredbe (ES) št. 715/2007, kot to zahteva člen 13(1) navedene uredbe;
   zbere in analizira informacije za ugotavljanje, ali so Komisija in države članice imele dokaze o uporabi odklopnih naprav, preden je Agencija za varstvo okolja Združenih držav Amerike 18. septembra 2015 izdala obvestilo o kršitvah;
   zbere in analizira informacije o tem, kako države članice izvajajo določbe Direktive 2007/46/ES, zlasti člen 12(1) in člen 30(1), (3) in (4);
   zbere in analizira informacije za ugotavljanje, ali so imele Komisija in države članice dokaze o uporabi odklopnih naprav v preskusih emisij CO2;
   poda priporočila, za katera meni, da so v zvezi s to zadevo potrebna;

3.  sklene, da preiskovalni odbor pripravi vmesno poročilo v roku šestih mesecev od začetka svojega dela, končno poročilo pa v roku 12 mesecev od začetka svojega dela;

4.  sklene, da ima preiskovalni odbor 45 članov;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj poskrbi za objavo tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.
(2) UL L 171, 29.6.2007, str. 1
(3) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(4) UL L 152, 11.6.2008, str. 1.
(5) UL L 140, 5.6.2009, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0375.


Ibrahimu Halavi grozi smrtna kazen
PDF 170kWORD 81k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o Ibrahimu Halavi, ki mu grozi smrtna kazen (2015/3016(RSP))
P8_TA(2015)0463RC-B8-1402/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti tistih z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Egiptu(1) in z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in bil leta 2007 dopolnjen z akcijskim načrtom EU za Egipt,

–  ob upoštevanju poročila o napredku Egipta pri izvajanju evropske sosedske politike za leto 2014 z dne 25. marca 2015,

–  ob upoštevanju nedavnih izjav Evropske službe za zunanje delovanje o Egiptu, vključno z izjavo z dne 16. junija 2015 o sodbah sodišč v Egiptu ter izjavo z dne 4. februarja 2015 o izrekanju kazni aktivistom v Egiptu,

–  ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, ki jo je podala v imenu EU, ter generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 10. oktobra 2015 ob evropskem in svetovnem dnevu proti smrtni kazni;

–  ob upoštevanju smernic EU glede smrtne kazni in smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Mednarodne konvencije ZN o otrokovih pravicah in Konvencije ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jih je Egipt podpisal, ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine ZN, zlasti tiste z dne 18. decembra 2014 o moratoriju na uporabo smrtne kazni (69/186),

–  ob upoštevanju ustave Arabske republike Egipt,

–  ob upoštevanju egiptovskega zakona št. 107 z dne 24. novembra 2013 o pravici do javnega zbiranja, pohodov in miroljubnih protestov,

–  ob upoštevanju predsedniškega odloka iz novembra 2014 (zakon št. 140), ki tujim državljanom, obtoženim kaznivega dejanja, omogoča vrnitev v domačo državo,

–  ob upoštevanju načel in smernic Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev v zvezi s pravico do poštenega sojenja in pravne pomoči v Afriki, ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se irskega državljana Ibrahima Halavo že več kot dve leti pridržuje, ker naj bi se 16. in 17. avgusta 2013, medtem ko je bil na družinskem dopustu v Kairu, udeležil nezakonitega protesta, na katerem je zaradi protestnikov domnevno prišlo do smrtnih žrtev in namerne povzročitve škode; ker je v teh protestih umrlo 97 ljudi, večina zaradi pretirane uporabe sile varnostnih sil; ker je imel Ibrahim Halava ob aretaciji 17 let in je bil torej takrat po egiptovski in mednarodni zakonodaji še mladoletnik;

B.  ker je bil Ibrahim Halava aretiran skupaj s svojimi tremi sestrami, s katerimi je poiskal pribežališče v mošeji Al Fateh, potem ko je med demonstracijami izbruhnilo nasilje; ker so oblasti pozneje izpustile vse tri sestre;

C.  ker tožilcu ni uspelo predložiti dokazov, da je Ibrahim Halava sodeloval pri nasilnih dejanjih med protesti; ker se je tožilec v celoti zanašal na priče iz vrst policije, policijska poročila ter preiskave obveščevalnih služb; ker je egiptovsko sodišče večkrat preložilo in prekinilo sojenje, nazadnje 15. decembra 2015; ker so Ibrahimu Halavi obtožnico prebrali šele leto dni po aretaciji; ker ga skupaj s 493 osebami, med katerimi je večina odraslih, 19. decembra 2015 čaka množični sodni proces, pri katerem niso zajamčeni minimalni standardi svobodnega in poštenega sojenja, če bo obsojen, pa morda tudi smrtna kazen; ker je Egipt maja 2015 usmrtil 6 oseb, med katerimi je bila ena stara toliko kot sedaj Ibrahim Halava;

D.  ker so bile številne smrtne kazni po letu 2013 izrečene v množičnih sojenjih domnevnim članom Muslimanske bratovščine in podpornikom odstavljenega predsednika Morsija; ker ti postopki kršijo obveznosti Egipta po mednarodnem pravu;

E.  ker 10. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da je vsakdo na povsem enakopravni osnovi upravičen do pravične in javne obravnave pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, če gre za odločanje o njegovih pravicah in dolžnostih ali je bila zoper njega vložena kazenska obtožba;

F.  ker se Ibrahima Halavo pridržuje, ker je miroljubno uveljavljal svojo pravico do svobode izražanja in zbiranja, organizacija Amnesty International pa ga obravnava kot zapornika vesti; ker je svoboda izražanja in zbiranja obvezen temelj demokratične in pluralistične družbe; ker 73. člen egiptovske ustave določa, da imajo državljani pravico organizirati javna srečanja, shode, demonstracije in vse oblike miroljubnih protestov;

G.  ker se po vojaškem prevzemu oblasti junija 2013 v Egiptu poroča o številnih pridržanjih protestnikov in zapornikov vesti; ker svoboda združevanja, zbiranja in izražanja ostaja področje, ki je od julija 2013 še posebej skrb zbujajoče;

H.  ker se Ibrahim Halava v zaporu sooča s posebej težavnimi razmerami, med drugim domnevnim mučenjem ter drugim okrutnim, nečloveškim in ponižujočim ravnanjem ob aretaciji in v priporu, pa tudi z odrekanjem zdravstvene in pravne pomoči; ker po podatkih družine in odvetnikov od 21. oktobra 2015 gladovno stavka v znamenje protesta zoper pridržanje, zaradi česar je njegovo zdravstveno stanje resno ogroženo;

I.  ker egiptovsko tožilstvo in sodišče nista priznala, da je bil Ibrahim Halava v času aretacije mladoletnik, s čimer egiptovske oblasti kršijo obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je Egipt podpisal;

J.  ker sta izrek smrtne kazni osebam, ki so bile v času kaznivega dejanja mlajše od 18 let, in usmrtitev nezdružljiva z mednarodnimi zavezami Egipta;

K.  ker je irski minister za zunanje zadeve in trgovino Charles Flanagan izrazil razočaranje nad nenehnim prelaganjem sojenja Ibrahimu Halavi v Egiptu; ker so se irski konzularni uradniki doslej udeležili vseh zaslišanj, prav tako pa so 48-krat obiskali Ibrahima Halavo, kar priča o tem, kakšen pomen primeru pripisuje irska vlada;

L.  ker je Egipt v skladu s predsedniškim odlokom iz novembra 2014, ki tujim državljanom, obtoženim kaznivega dejanja, omogoča deportacijo v domačo državo, izpustil tuje državljane;

M.  ker Egipt še ni začel izvajati začasnih ukrepov, ki jih je marca 2015 zahtevala Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev, da bi zagotovila integriteto in izpustitev Ibrahima Halave in drugih mladoletnikov proti plačilu varščine;

N.  ker si Evropska unija in države članice prizadevajo na številnih področjih okrepiti odnose z Egiptom in prebivalstvom te države, saj gre za pomembno sosedo in partnerico; ker je Egipt z 80 milijoni prebivalcev najgosteje naseljena arabska država in je osrednjega pomena za južno Sredozemlje; ker se zaradi razmer v sosednjih državah sooča z resnimi varnostnimi tveganji; ker ima politični, gospodarski in družbeni razvoj v Egiptu pomembne posledice za celotno regijo, pa tudi onkraj nje;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nesprejemljive kršitve temeljnih človekovih pravic v primeru samovoljnega pridržanja irskega državljana Ibrahima Halave in poziva egiptovske oblasti, naj ga v skladu s predsedniškim odlokom, izdanim novembra 2014 na osnovi egiptovskega zakona št. 140, nemudoma in brezpogojno predajo irskim oblastem;

2.  je močno zaskrbljen zaradi čedalje slabšega stanja Ibrahima Halave, ki je posledica gladovne stavke in domnevno slabih razmer v zaporu; poziva egiptovske oblasti, naj poskusijo na vsak način zagotoviti, da bo Ibrahim Halava v zaporu ohranil dobro zdravstveno stanje in počutje; poziva k temeljiti in neodvisni preiskavi očitkov o mučenju Ibrahima Halave in slabem ravnanju z njim;

3.  poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da se bo upošteval 10. člen mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, ki določa, da se vse osebe, ki jim je bila odvzeta svoboda, obravnava humano in da se spoštuje človeško dostojanstvo;

4.  spominja egiptovske oblasti, da državo zavezujejo neizpodbitne mednarodne zaveze v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah, ki velja tudi v primeru Ibrahima Halave; zahteva, da egiptovske oblasti odločno zanikajo možnost smrtne kazni, če bo Ibrahim Halava obsojen, saj je bil aretiran kot mladoletnik;

5.  poudarja, da EU v vseh okoliščinah ostro nasprotuje izvajanju smrtne kazni in poziva k popolnemu moratoriju na izrekanje smrtne kazni v Egiptu; poziva Egipt, naj ratificira drugi izbirni protokol k mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1996, katerega cilj je odpraviti smrtno kazen;

6.  je izjemno zaskrbljen, ker egiptovske oblasti Ibrahimu Halavi in 493 soobtožencem niso zagotovile pravičnega sojenja, pri čemer so jim zlasti odrekle možnost ponovne obravnave ali izpodbijanja stalnega pripora in obtožb zoper njih, odvetnikom večkrat niso dovolile obiska in precej so prekoračile dovoljeno trajanje pripora pred sojenjem, s čimer so kršile domače in mednarodne zaveze Egipta;

7.  je še zmeraj prepričan, da bodo imeli odvetniki Ibrahima Halave precejšnje težave pri pripravi individualne obrambe, če bo njegov primer del množičnega sojenja vsem obtožencem, aretiranim v zvezi s protesti avgusta 2013;

8.  odločno obsoja uporabo množičnega sojenja v sodnem procesu in poziva egiptovske oblasti, naj spoštujejo mednarodno pravo in varujejo najvišje mednarodne standarde v zvezi s pravico do poštenega sojenja in dolžnega pravnega ravnanja; poziva egiptovske oblasti, naj izpustijo osebe, ki so jih aretirale, ker so miroljubno uresničevale svojo pravico do svobode izražanja, združevanja in zbiranja, kakor je določena v egiptovski ustavi in drugih mednarodnih konvencijah, ki jih je Egipt podpisal; je globoko zaskrbljen zaradi resnega poslabšanja razmer na področju medijev; obsoja sodne postopke in sodbe zoper egiptovske in tuje novinarje v njihovi odsotnosti;

9.  poziva, naj Evropska služba za zunanje delovanje prek delegacije EU v Kairu, pa tudi države članice, predvsem Irska, spremljajo vse obravnave med sojenjem Ibrahimu Halavi in njegovim soobtožencem; pričakuje, da bo ESZD ta primer izpostavila na najvišji ravni dialoga z Egiptom in Parlamentu redno poročala o sojenju; poziva irske oblasti, naj še naprej zagotavljajo vso pravno, konzularno in drugo podporo Ibrahimu Halavi in njegovim svojcem ter ga redno obiskujejo v zaporu, enako pa velja tudi za delegacijo EU; poziva egiptovske oblasti, naj glede na to, da ima Ibrahim Halava evropsko državljanstvo, irski vladi še naprej omogočajo enostaven konzularni dostop;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, parlamentom in vladam držav članic ter predsedniku Arabske republike Egipt in njegovi začasni vladi.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0012.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348.


Razmere na Maldivih
PDF 168kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o razmerah na Maldivih (2015/3017(RSP))
P8_TA(2015)0464RC-B8-1409/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Maldivih, zlasti tistih z dne 16. septembra 2004(1) in 30. aprila 2015(2),

−  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev z dne 22. marca 2014 o parlamentarnih volitvah v Republiki Maldivi,

−  ob upoštevanju skupne lokalne izjave o grožnjah civilni družbi in ogrožanju človekovih pravic na Maldivih, ki jo je 30. septembra 2014 podala delegacija EU v dogovoru z veleposlaništvi držav članic EU, Norveške ter Švice v Colombu, akreditiranih pri Maldivih,

−  ob upoštevanju izjave predsednice delegacije Parlamenta za odnose z državami južne Azije z dne 12. marca 2015 o aretaciji nekdanjega predsednika Mohameda Našida na Maldivih ter pisma predsednika Odbora za zunanje zadeve z dne 10. aprila 2015 ministru za zunanje zadeve Republike Maldivi,

−  ob upoštevanju izjave predstavnice za stike z javnostmi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2015 o obsodbi nekdanjega predsednika Maldivov Mohameda Našida,

−  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 5. novembra 2015 o izrednih razmerah, ki jih je razglasil predsednik Maldivov,

−  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ga podpisali tudi Maldivi,

−  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina z dne 18. marca 2015 o sojenju nekdanjemu predsedniku Mohamedu Našidu;

−  ob upoštevanju mnenja št. 33/2015 (Maldivi) delovne skupine OZN o samovoljnem pridržanju z dne 4. septembra 2015,

−  ob upoštevanju dokumentacije v zvezi z zadnjim splošnim rednim pregledom v Svetu OZN za človekove pravice o Maldivih z dne 6. maja 2015,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so predsedniške volitve leta 2013, s katerimi je prišel na oblast Abdula Jamin Abdul Gajum, zaznamovale nepravilnosti;

B.  ker je bil 13. marca 2015 Mohamed Našid, prvi demokratično izvoljeni predsednik Maldivov, obsojen na 13 let zapora iz političnih razlogov in ker je to dejanje obsodila delovna skupina OZN o samovoljnem pridržanju; ker so to sojenje zaznamovale nepravilnosti; ker so bili aretirani tudi nekateri drugi nekdanji uradniki in jim je bila vzeta prostost, med drugim podpredsedniku Ahmedu Adibu in obrambnima ministroma Mohamedu Nazimu in Tolatu Ibrahimu;

C.  ker so bili izraženi pomisleki v zvezi z zelo politiziranim maldivijskim sodstvom, ki je leta zlorabljalo svoja pooblastila in delovalo v prid stranke na oblasti in proti opozicijskim politikom;

D.  ker je maldivijska vlada 4. novembra 2015 razglasila izredne razmere in jih nato po šestih dneh preklicala, s čimer naj bi domnevno želela preprečiti množične protivladne proteste, in ker je s tem dejanjem vlada sprožila vsesplošno obsojanje, saj je ukinila temeljne državljanske pravice, vojski in policiji pa podelila pooblastila za samovoljne preiskave in aretacije;

E.  ker je 27. in 28. novembra 2015 policija na Maldivih z uporabo solzivca in poprovih razpršilcev razgnala opozicijske protestnike in aretirala več kot ducat ljudi, ki so zahtevali izpustitev nekdanjega predsednika in drugih zaprtih političnih voditeljev;

F.  ker je bil 4. septembra 2015 izveden napad na Mafuza Saida, zagovornika človekovih pravic in člana skupine odvetnikov nekdanjega predsednika Mohameda Našida;

G.  ker je bil leta 1953 na Maldivih sprejet moratorij za smrtno kazen (vključno z odloženimi sodbami, izrečenimi mladoletnikom), aprila 2014 pa je bil razveljavljen;

H.  ker je parlament sprejel zakonodajo, po kateri je pozivanje k omejevalnim ukrepom in drugim podobnim kaznim proti vladi na Maldivih in njenim članom kaznivo dejanje izdajstva;

I.  ker je odbor za človekove pravice poslancev Medparlamentarne unije Maldive opredelil kot eno najslabših držav na svetu zaradi napadov na opozicijske poslance in politike, ki se jih redno ustrahuje, aretira in se jim odvzema prostost; ker so svoboda izražanja (vključno s svobodo medijev), svoboda združevanja ter demokratični pluralizem čedalje bolj ogroženi, saj je bilo več sto protivladnih protestnikov aretiranih in obtoženih;

J.  ker je bila izražena skrb tudi zaradi naraščajoče radikalne islamistične militantnosti in številnih mladih radikaliziranih moških in žensk, ki naj bi se pridružili ISIS; ker se domneva, da imajo Maldivi glede na število prebivalcev med vsemi državami največ rekrutov, ki se pridružujejo ISIS;

K.  ker je avgusta 2014 „izginil“ novinar Ahmed Rilvan, kritičen do vlade, ki je še vedno pogrešan, obstaja pa bojazen, da je mrtev;

L.  ker tolpe in radikalne islamistične skupine, domnevno v sodelovanju s policijo, pogosto napadajo institucije, organizacije in posameznike, ki so kritični do delovanja vlade ali so obtoženi, da spodbujajo ateizem, in ker to ustvarja ozračje ustrahovanja;

M.  ker so čedalje pogostejši nadlegovanje organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ter grožnje in napadi nanje, vključno na nekdanji maldivijski odbor za človekove pravice, ki ga je vrhovno sodišče kritiziralo, češ da je Svetu OZN za človekove pravice predložil poročilo v okviru splošnega rednega pregleda;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi postopnega slabšanja demokratičnih standardov in naraščajočih avtoritarnih teženj na Maldivih, ki ustvarjajo ozračje strahu in politične napetosti, to pa bi lahko ogrozilo napredek, ki ga je ta država dosegla v zadnjih letih pri uveljavljanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

2.  obžaluje zatiranje političnih nasprotnikov; poziva maldivijsko vlado, naj nemudoma brezpogojno izpusti na prostost nekdanjega predsednika Mohameda Našida, nekdanjega podpredsednika Ahmeda Adiba ter nekdanja obrambna ministra Tolata Ibrahima in Mohameda Nazima, skupaj s šejkom Imranom Abdulo in drugimi političnimi zaporniki, in jih oprosti vseh obtožb; je zaskrbljen tudi zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja nekdanjega predsednika;

3.  znova izraža veliko nezadovoljstvo zaradi hudih nepravilnosti pri sojenju nekdanjemu predsedniku Mohamedu Našidu;

4.  poziva maldivijsko vlado, naj zagotovi popolno nepristranskost sodstva ter naj spoštuje načelo dolžnega pravnega ravnanja in pravico do poštenega, nepristranskega in neodvisnega sojenja; poudarja, da je treba depolitizirati državne sodne in varnostne službe;

5.  v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost zaradi odstavitve generalnega državnega tožilca ter vlado opominja, da je urad generalnega državnega tožilca po maldivijski ustavi neodvisen ustavni organ ter da je treba generalnemu državnemu tožilcu omogočiti, da opravlja svoj zakoniti ustavni mandat brez samovoljnega političnega vmešavanja ali ustrahovanja s strani katere koli druge veje oblasti;

6.  je globoko zaskrbljen zaradi nenehnega spodjedanja človekovih pravic na Maldivih, vključno s tem, da izvršna veja oblasti zlorablja izredne razmere, ter zaradi nevarnosti, da se bo stanje še poslabšalo; želi spomniti Republiko Maldivi na njene mednarodne zaveze v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in temeljnimi svoboščinami;

7.  poziva k vzpostavitvi pravega dialoga med vsemi političnimi strankami o prihodnosti te ranljive otoške države;

8.  poziva maldivijsko vlado, naj spoštuje in v celoti podpre pravico do protesta in pravico do svobode izražanja, zbiranja in združevanja ter naj teh pravic ne poskuša omejiti; maldivijsko vlado poziva tudi, naj odpravi prakso nekaznovanja nasilnežev, ki so obračunavali z osebami, ki spodbujajo versko strpnost, mirnimi protestniki, kritičnimi mediji in civilno družbo; poziva Maldive, naj v celoti spoštujejo svoje mednarodne obveznosti;

9.  poziva maldivijsko vlado, naj zaščiti pravice zagovornikov demokracije, zmernih muslimanov, podpornikov laičnosti in nasprotnikov širjenja vahabitske/salafistične ideologije na Maldivih ter naj jim zagotovi pravico do udeležbe na vseh področjih javnega življenja na Maldivih;

10.  opozarja, da je svoboda medijev temelj delujoče demokracije; poziva maldivijsko vlado in oblasti, naj zagotovijo ustrezno zaščito novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki so tarča groženj in napadov zaradi svojega legitimnega dela, ter naj v zvezi s tem omogoči pravo preiskavo izginotja Ahmeda Rilvana, napada na Mahfuza Saida ter napadov in groženj zoper novinarje, pripadnike civilne družbe in neodvisne institucije;

11.  poziva k nujni ponovni uvedbi moratorija na smrtno kazen z namenom njene odprave ter k reviziji kazenskega zakonika z namenom, da se odpravi telesno kaznovanje;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj izdajo izčrpna opozorila o stanju na področju človekovih pravic na Maldivih za turiste, ki načrtujejo obisk te države; poziva tudi Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremlja stanje na področju človekovih pravic in politične razmere na Maldivih;

13.  poziva EU in njene države članice, naj glede na demokratično nazadovanje in poslabšanje stanja na področju človekovih pravic na Maldivih uvedejo omejevalne ukrepe v obliki usmerjenih sankcij, kot je zamrznitev premoženja v tujini in prepoved potovanja za nekatere člane maldivijske vlade in njihove najvplivnejše podpornike v maldivijski poslovni skupnosti;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter vladi in parlamentu Maldivov.

(1) UL C 140 E, 9.6.2005, str. 165.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0180.


Malezija
PDF 172kWORD 81k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o Maleziji (2015/3018(RSP))
P8_TA(2015)0465RC-B8-1412/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnji resolucij o Maleziji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o prihodnosti odnosov med Evropsko unijo in Zvezo držav jugovzhodne Azije (ASEAN)(1),

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 15. aprila 2015 o nedavno sprejeti spremembi zakona o uporu v Maleziji,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 17. marca 2015 o aretaciji Nurul Izzah, opozicijske poslanke v malezijskem parlamentu,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 10. februarja 2015 o obsodbi malezijskega opozicijskega politika Anwarja Ibrahima,

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice z dne 9. aprila 2015 o osnutku zakonodaje na področju boja proti terorizmu in upora,

–  ob upoštevanju skupne izjave za javnost Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. oktobra 2015 o političnem dialogu med EU in ASEAN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju seje OZN o splošnem rednem pregledu, ki je potekala oktobra 2013,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke iz junija 2015 o trgovini z ljudmi,

–  ob upoštevanju drugega rednega splošnega pregleda razmer v Maleziji pred svetom OZN za človekove pravice in njegovih priporočil iz oktobra 2013,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju Deklaracije o človekovih pravicah Združenja držav jugovzhodne Azije,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Malezija ključna politična in gospodarska partnerica Evropske unije v jugovzhodni Aziji; ker sta EU in Malezija sredi pogajanj o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter sporazumu o prosti trgovini;

B.  ker se prostor za javno razpravo in svobodni govor v Maleziji hitro zmanjšuje, saj vlada posega po nejasno določenih kazenskih zakonih, da bi utišala kritike in zadušila javno nezadovoljstvo in miroljubno izražanje prepričanj, vključno z razpravami o temah javnega interesa; ker gre med drugim za zakon o uporu, zakon tiskanih medijih, zakon o objavah, zakon o obveščanju in zakon o večpredstavnosti ter zakon o mirnem zbiranju;

C.  ker je malezijski parlament 3. decembra 2015 z večino glasov sprejel zakon o nacionalnem varnostnem svetu; ker zakon nacionalnemu varnostnemu svetu pod vodstvom ministrskega predsednika podeljuje široka pooblastila za razglasitev izrednega stanja na katerem koli področju, na katerem je domnevno ogrožena varnost, kar pomeni, da imajo oblasti široka pooblastila za aretacije, preiskave in zasege brez sodnega naloga;

D.  ker je bilo od začetka leta 2014 samo na podlagi zakona o uporu sodno preganjanih ali obtoženih najmanj 78 oseb;

E.  ker je bil nekdanji vodja opozicije Anwar Ibrahim februarja 2015 obsojen zaradi obtožbe o sodomiji, pred tem pa je potekal politično motiviran sodni pregon s kazenskim postopkom, ki ni izpolnjeval mednarodnih norm pravičnega sojenja; ker Anwar Ibrahim nima dostopa do ustrezne zdravstvene nege;

F.  ker so pripadniki skupnosti LGBTI v Maleziji kriminalizirani na podlagi zakona proti sodomiji in regionalnih zakonov, ki prepovedujejo preoblačenje v nasprotni spol, in so žrtve sovražnega govora, samovoljnih pridržanj, fizičnih in spolnih napadov, odvzema prostosti in drugih zlorab;

G.  ker so bile proti karikaturistu Zulkifleeju Anwarju Ulhaquu (Zunarju) na podlagi zakona o uporu izrečene obtožbe po objavi protivladnih tvitov v zvezi z obsodbo Anwarja Ibrahima; ker se s podobnimi obtožbami soočata bloger Khalid Ismath in akademski profesor Azmi Sharom;

H.  ker je malezijska komisija za boj proti korupciji naslovila vprašanja ministrskemu predsedniku v povezavi z domnevnim podkupovanjem po odkritju več kot 600 milijonov EUR na njegovem bančnem računu brez navedbe vira in namena nakazil ter tudi v povezavi z ločenimi obtožbami zaradi izginotja več sto milijonov EUR v okviru poslov, v katere je vključeno njegovo državno podjetje 1Malaysia Development Berhad (1MDB);

I.  ker so bile na podlagi zakona o tiskanih medijih in objavah uvedene omejitve za medijske hiše in založbe, ki so poročale o tej domnevni korupciji, odvetnik Matthias Chang in politik Khairuddin Abu Hassan pa sta bila aretirana, ker sta ta primer raziskovala;

J.  ker je visoka predstavnica med obiskom Malezije 5. in 6. avgusta 2015 izrazila zaskrbljenost zaradi zlorabe kazenskih zakonov;

K.  ker po poročilih OZN in nevladnih organizacij malezijska policija čedalje pogosteje uporablja mučenje, nočne aretacije, neupravičene pripore in selektivni sodni pregon;

L.  ker Malezija še vedno izvaja smrtno kazen in trenutno na usmrtitev čaka do 1000 zapornikov;

M.  ker je Malezija članica varnostnega sveta OZN in trenutno predseduje ASEAN-u, od 18. do 22. novembra 2015 pa je v Kuala Lumpurju potekal 27. vrh te zveze;

1.  ponovno poudarja, da se EU zelo zavzema za malezijsko prebivalstvo, s katerim ima močne in dolgotrajne politične, gospodarske in kulturne vezi;

2.  obžaluje poslabšanje razmer na področju človekovih pravic v Maleziji, zlasti pa ostre ukrepe proti aktivistom civilne družbe, akademikom, aktivistom za medijsko svobodo in politične pravice; je zaskrbljen zaradi skokovitega porasta števila ljudi, ki so obtoženi ali zaprti na podlagi zakona o uporu;

3.  je zlasti zaskrbljen zaradi sprejetja zakona o nacionalnem varnostnem svetu in poziva k njegovemu umiku; poziva vlado, naj ohrani ustrezno ravnovesje med potrebo po zaščiti nacionalne varnosti na eni strani in obveznostjo varovanja civilnih in političnih pravic na drugi;

4.  poziva malezijsko vlado, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike, vključno z nekdanjim opozicijskim vodjo Anwarjem Ibrahimom, in jim zagotovi ustrezno zdravniško oskrbo, ter umakne politično motivirane obtožbe, tudi tiste proti karikaturistu Zulkifleeju Anwarju Haquu (Zunarju), blogerju Khalidu Ismathu, akademiku Azmiju Sharomu, političnima disidentoma Khairuddinu Abu Hasanu in Matthiasu Changu ter aktivistkama za človekove pravice Leni Hendry in Marii Chin Abdullah;

5.  poziva malezijske oblasti, naj razveljavijo zakon o uporu in uskladijo vso zakonodajo, tudi zakon o preprečevanju terorizma, zakon o tiskanih publikacijah, komunikacijski in multimedijski zakon, zakon o miroljubnem združevanju, pa tudi drugih ustrezne določbe kazenskega zakonika, z mednarodnimi standardi o svobodi izražanja in zbiranja ter varovanju človekovih pravic; poziva malezijske oblasti, naj omogočijo mirno zbiranje, zagotovijo varnost vseh udeležencev in svobodo izražanja po vsej državi;

6.  poziva k ustanovitvi neodvisne komisije za pritožbe zoper delo in ravnanje policije, kot je priporočila preiskovalna komisija leta 2005, za preiskavo obtožb o mučenju in smrti v policijskem priporu;

7.  poudarja pomen neodvisnih in preglednih preiskav o domnevnih primerih korupcije in polnega sodelovanja s preiskovalci; spodbuja malezijsko vlado, naj ne pritiska na malezijsko protikorupcijsko komisijo in medije;

8.  globoko obžaluje nastanek supremacističnih skupin, ki dodatno prispevajo k ustvarjanju etničnih napetosti;

9.  spodbuja malezijsko vlado, naj začne dialog z opozicijskimi strankami in deležniki civilne družbe;

10.  poziva malezijsko vlado, naj ratificira ključne mednarodne konvencije o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Mednarodno konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencijo proti mučenju, konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169, Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča in Konvencijo o beguncih iz leta 1951 in njenega izbirnega protokola;

11.  poziva malezijsko vlado, naj izda stalno povabilo za vse posebne postopke Organizacije združenih narodov, s čimer bi posebnim poročevalcem omogočila obisk Malezije, ne da bi morali zaprositi za povabilo;

12.  ponavlja svoje stališče, da je smrtna kazen okrutna, nečloveška in ponižujoča, ter poziva Malezijo, naj uvede moratorij kot prvi ukrep za odpravo smrtne kazni za vsa kazniva dejanja, vse smrtne kazni pa zniža na zaporne kazni;

13.  poziva EU in njene države članice, naj v skladu s strateškim okvirom EU za človekove pravice uskladijo politike za Malezijo, da bi spodbudili prenovo v zvezi s temi vprašanjih na vse možne načine, tudi v Organizaciji združenih narodov, kjer je Malezija nestalna članica varnostnega sveta v obdobju 2015–2016;

14.  poziva delegacijo EU v Maleziji, naj pospeši prizadevanja za financiranje projektov na področju svobode izražanja in prenovo represivnih zakonov ter uporabi vsa ustrezna orodja, tudi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poziva k umiku zakona proti sodomiji ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v skladu s smernicami EU o varstvu in spodbujanju pravic lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb okrepi svoje delo na področju pravic LGBTI v Maleziji, ki se soočajo z nasiljem in pregonom, in si prizadeva zlasti za dekriminalizacijo homoseksualnosti in transseksualnosti;

15.  ponovno poudarja, da je politični dialog EU z združenjem ASEAN o človekovih pravicah koristno orodje za izmenjavo zgledov dobrih praks in spodbujanje pobud za krepitev zmogljivosti;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vprašanja človekovih pravic ustrezno upoštevana pri prihodnjih pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu in sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Malezijo;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, parlamentu in vladi Malezije, visokemu komisarju Organizacije združenih narodov za človekove pravice in vladam držav članic združenja ASEAN;

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0022.


Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom (protokol zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške) ***
PDF 237kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Okvirnemu sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (13079/2014 – C8-0282/2014 – 2014/0222(NLE))
P8_TA(2015)0466A8-0340/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13079/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola k Okvirnemu sporazumu o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (13078/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0282/2014),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0340/2015),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Socialistične republike Vietnam.


Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Vietnamom (odobritev) ***
PDF 235kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani v imenu Evropske unije (05432/2015 – C8-0062/2015 – 2013/0440(NLE))
P8_TA(2015)0467A8-0339/2015

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05432/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (18204/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0062/2015),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 17. decembra 2015(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0339/2015),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Socialistične republike Vietnam.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0468.


Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med EU Vietnamom (resolucija)
PDF 295kWORD 123k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani v imenu Evropske unije (05432/2015 – C8-0062/2015 – 2013/0440(NLE)2015/2096(INI))
P8_TA(2015)0468A8-0342/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05432/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani (18204/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v zvezi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. decembra 2015(1) o predlogu sklepa,

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Vietnamom in EU (tedaj Evropskimi skupnostmi), ki so bili vzpostavljeni 22. oktobra 1990,

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o sodelovanju med EU in Vietnamom, ki je začel veljati 1. junija 1996(2),

–  ob upoštevanju napovedi Komisije z dne 4. avgusta 2015, da sta EU in Vietnam dosegla dogovor o obsežnem sporazumu o prosti trgovini, o katerem so pogajanja potekala od 26. junija 2012,

–  ob upoštevanju osnutka priporočila varuhinje človekovih pravic EU Emily O’Reilly z dne 26. marca 2015, v katerem je Komisijo pozvala, naj brez odlašanja opravi oceno učinka glede človekovih pravic v zvezi s predvidenim sporazumom o prosti trgovini z Vietnamom,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa Evropske unije za Vietnam za obdobje 2014-2020,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Vietnamom, ki se je začel leta 2003, in četrtega kroga okrepljenega dialoga o človekovih pravicah med EU in Vietnamom, ki je bil v Bruslju 19. januarja 2015,

–  ob upoštevanju pogajanj o prostovoljnem sporazumu o partnerstvu z Vietnamom v zvezi z akcijskim načrtom za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), ki so se začela novembra 2010,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1440/80 z dne 30. maja 1980 o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije(3) in Protokol o razširitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije na Socialistično republiko Vietnam, ki je bil podpisan 14. februarja 1997(4),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 18. maja 2015 z naslovom „EU in ASEAN: strateško usmerjeno partnerstvo“,

–  ob upoštevanju 10. vrha ASEM v Milanu 16. in 17. oktobra 2014 in naslednjega vrha, ki bo leta 2016 v Ulan Batorju v Mongoliji,

–  ob upoštevanju obiska delegacije Evropskega parlamenta za odnose z jugovzhodno Azijo v Vietnamu oktobra 2013,

–  ob upoštevanju medparlamentarnega srečanja med EP in Vietnamom v Hanoju 30. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju obiska predsednika Komisije Joséja Manuela Barrosa v Vietnamu avgusta 2014,

–  ob upoštevanju obiska vietnamskega predsednika vlade Nguyena Tan Dunga v Evropski uniji oktobra 2014,

–  ob upoštevanju 22. srečanja skupnega odbora za sodelovanje ASEAN-EU 5. februarja 2015 v Džakarti,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Vietnamu, zlasti resolucije z dne 12. julija 2007 o človekovih pravicah v Vietnamu(5), z dne 22. oktobra 2008 o demokraciji, človekovih pravicah in novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom(6), z dne 26. novembra 2009 o razmerah v Laosu in Vietnamu(7), z dne 18. aprila 2013 o Vietnamu, zlasti o svobodi izražanja(8), z dne 15. januarja 2014 o prihodnosti odnosov med EU in ASEAN(9) in z dne 17. aprila 2014 o trenutnem stanju pogajanj glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Vietnamom(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(12),

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet EU za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(13),

–  ob upoštevanju dejstva, da je Vietnam 28. julija 1995 postal polnopravna članica Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju dejstva, da je Vietnam ustanovna članica Odbora za reko Mekong, ki je bil ustanovljen 5. aprila 1995 za okrepitev sodelovanja pri trajnostnem razvoju povodja reke Mekong,

–  ob upoštevanju 26. vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Kuala Lumpurju in Langkawiju v Maleziji med 26. in 28. aprilom 2015,

–  ob upoštevanju 14. azijskega vrha o varnosti (dialog IISS Shangri-La), ki je bil v Singapurju med 29. in 31. majem 2015,

–  ob upoštevanju hanojske temeljne izjave, vietnamske nacionalne strategije za izvrševanje pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči,

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine za splošni redni pregled o Vietnamu z dne 9. oktobra 2009, priporočil iz drugega splošnega rednega pregleda o Vietnamu na 26. zasedanju sveta OZN za človekove pravice 20. junija 2014 in članstva Vietnama v svetu OZN za človekove pravice za obdobje 2014-2016,

–  ob upoštevanju nedavne ratifikacije Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Konvencije OZN o pravicah invalidov s strani Vietnama, pa tudi dolgo pričakovanega obiska posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja julija 2014,

–  ob upoštevanju 40. obletnice konca vojne v Vietnamu, ki jo praznujemo letos,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0342/2015),

A.  ker leta 2015 praznujemo 25. obletnico odnosov med EU in Vietnamom; ker so se ti odnosi hitro razširili s področij trgovine in pomoči na bolj celovit odnos;

B.  ker je cilj sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju vzpostaviti sodobno in vzajemno koristno partnerstvo na široki osnovi, ki bo temeljilo na skupnih interesih in načelih, kot so enakost, vzajemno spoštovanje, pravna država in človekove pravice;

C.  ker je EU največji izvozni trg za Vietnam; ker je EU skupaj z državami članicami največji vir uradne razvojne pomoči za Vietnam in se bo v obdobju 2014-2020 proračun EU za ta namen povečal za 30 %, in sicer na 400 milijonov EUR;

D.  ker so vietnamske oblasti napovedale odpravo prepovedi tujih neposrednih naložb v 45 sektorjih in sprejele ukrepe za sprostitev poslovnih predpisov v državi v podporo tujim naložbam;

E.  ker je Vietnam v zadnjih desetletjih dosledno sprejel izrazito proevropski pristop in dejavno sodeluje z EU kot država, ki je za ASEAN odgovorna za koordiniranje odnosov v dialogu ASEAN-EU za obdobje 2012-2015, in kot gostiteljica 132. skupščine Medparlamentarne unije v Hanoju med 28. marcem in 1. aprilom 2015; ker je njegovo koordinacijo zaznamovalo znatno povečanje števila in ravni srečanj med EU in ASEAN; ker je Vietnam postal član Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB), za katero je pobuda prišla iz Pekinga;

F.  ker so odnosi EU-ASEAN celoviti in obsegajo širok nabor sektorjev, vključno s trgovino in naložbami, razvojem, gospodarstvom in političnimi zadevami; ker je bil akcijski načrt Bandar Seri Begawan iz leta 2012 sprejet, da bi povečali strateško osredotočenost regionalnega sodelovanja med EU in ASEAN v teh sektorjih;

G.  ker je dvanajst držav pacifiškega obroča, tudi Vietnam, 5. oktobra 2015 sklenilo sporazum o čezpacifiškem partnerstvu (TPP), s katerim je nastal nov trgovinski blok, ki zajema 36 % svetovnega BDP in utegne daljnosežno vplivati na svetovno trgovino;

H.  ker je Vietnam v zadnjih dveh desetletjih veliko napredoval pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zmanjševanju revščine, gospodarskem razvoju, socialni varnosti, zaposlovanju, izobraževanju in zdravstvu;

I.  ker so učinki politike „doi moi“ (prenova) in napredek pri vzpostavitvi tržnega gospodarstva vodili tudi k poglabljanju razlike med bogatimi in revnimi; ker so se namnožili protesti zoper vlado zaradi zasegov zemljišč in premoženja; ker pa svetovna recesija škodi vietnamskemu izvozu, pri čemer je bila rast BDP v letu 2014 ena najpočasnejših od konca azijske gospodarske krize; ker se Vietnam sooča z izzivom delovne sile, ki se vsako leto poveča za več kot milijon;

J.  ker člen 1(1) sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju potrjuje zavezanost splošnim načelom mednarodnega prava in določa, da je spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic ključna sestavina sporazuma, s čimer podpira notranje in mednarodne politike obeh strank; ker še vedno prihaja do primerov aretacij zagovornikov človekovih pravic v ne najbolj preglednih okoliščinah in ker bo mogoče ob naslednjem kongresu Komunistične partije Vietnama januarja 2016 konkretno oceniti spoštovanje demokratičnih načel v Vietnamu;

K.  ker je v Vietnamu omejevanje svobode izražanja, tako v spletu kot izven njega, svobode tiska in medijev, dostopa do informacij, zbiranja in združevanja, pa tudi verske svobode, kakor poroča posebni poročevalec OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, še vedno zaskrbljujoče;

L.  ker je v pogajanjih o podnebnih spremembah Vietnam dragocen partner za EU in se je zavezal zmanjšanju emisij za 8 do 10 odstotkov v primerjavi z letom 2010 in zmanjšanju porabe energije na BDP za 1 do 1,5 odstotka na leto v času pred Konferenco OZN o podnebnih spremembah novembra 2015 v Parizu;

M.  ker so številni evropski državljani vietnamskega porekla, kar sega v obdobje zgodovinskih vezi, in ker je Češka svoje državljane vietnamskega porekla priznala kot etnično manjšino;

N.  ker so se med Kitajsko in sosednjimi državami v Južnokitajskem morju, vključno z Vietnamom, nedavno povečale napetosti zaradi enostranskih dejanj Kitajske na spornih območjih v Južnokitajskem morju, ki niso v skladu z mednarodnim pravom; ker ima zaostritev ozemeljskih sporov v regiji posledice za svetovne zadeve in pomeni resno grožnjo miru, varnosti, stabilnosti in mednarodni trgovini; ker je rešitev teh napetosti velik strateški interes EU glede na ohranjanje varnosti po svetu ter zagotavljanja stabilnosti na glavnih pomorskih poteh v južnem Kitajskem morju, ki so bistvene za trgovino EU; ker Vietnam uradno podpira pravno vlogo Filipinov pred Stalnim arbitražnim sodiščem v Haagu z dne 16. marca 2015 na podlagi konvencije Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS);

O.  ker je Vietnam sočasno okrepil strateško, varnostno in energetsko sodelovanje s svojimi azijskimi sosedami in ker zaradi vnovičnih napetosti v Južnokitajskem morju krepi svoje dvostranske vezi s ključnimi mednarodnimi akterji, kot so ZDA in Rusija;

P.  ker je Vietnam še vedno močno onesnažen zaradi ostankov razstreliva iz vietnamske vojne ter tamkajšnji ljudje in narava še vedno trpijo posledice razpršitve približno 20 milijonov galon dioksina (Agent Orange);

1.  pozdravlja sklenitev sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju z Vietnamom, ki poudarja velik strateški pomen te države kot ključne partnerice EU v Jugovzhodni Aziji in združenju ASEAN; poudarja, da sporazum prihodnje odnose opredeljuje na širokem področju, za nadaljnjo okrepitev sodelovanja pri svetovnih in regionalnih izzivih, kot so dobro upravljanje, boj proti korupciji, gospodarski in družbeni razvoj ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja, razorožitev in orožje za množično uničevanje, boj proti terorizmu; poziva vlade in parlamente držav članic, naj pospešijo postopek ratifikacije, da bi zagotovili, da bo sporazum pričel veljati;

2.  upa, da bosta imela tako EU kot Vietnam gospodarske koristi od ratifikacije sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju; poudarja potencialen vpliv prihodnjega sporazuma na trgovino in naložbe, na odpiranje delovnih mest in zmanjšanje revščine; pozdravlja gospodarske in finančne reforme, ki so jih vietnamske oblasti izvedle za spodbuditev nadaljnjega vključevanja države v svetovno gospodarstvo, in poziva Vietnam, naj s takšnimi reformami nadaljuje; poziva vietnamsko vlado in EU, naj v mednarodnih forumih nadaljujeta s sodelovanjem na področjih gospodarstva, trgovine in novih tehnologij; pozdravlja dejstvo, da se je vietnamski BDP na prebivalca od leta 2010 skoraj podvojil;

3.  poudarja pomen sporazumov o obsežnem partnerstvu in sodelovanju v odnosih med EU in združenjem ASEAN; meni, da bi bilo mogoče sodelovanje med EU in združenjem ASEAN okrepiti na različnih področjih, kot so razvoj finančnega sektorja, preglednost in usklajevanje makroekonomskih politik;

4.  poziva države članice EU, naj v prizadevanjih za doseganje skladnosti politik v največji možni meri uskladijo svoje individualne cilje na področju razvojnega sodelovanja s cilji iz sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju;

5.  pozdravlja zgodnje izvajanje sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju, medtem ko proces ratifikacije še poteka, in sicer na področjih trgovine, človekovih pravic, migracije, regionalne varnosti, energije, znanosti in tehnologije;

6.  poudarja, da je pomembno določiti jasna referenčna merila in zavezujoče roke za izvajanje sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju;

7.  pozdravlja člene v osnutku sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju, ki se nanašajo na skupne zaveze in sodelovanje na področju človekovih pravic; izraža upanje, da bo medsebojno dogovorjeno spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic dodatno okrepilo že dolgo trajajoči dialog z vietnamsko vlado o posebnem spodbujanju svobode izražanja, zbiranja, združevanja in verske svobode, kot to določajo člen 69 vietnamske ustave in členi 9, 10 in 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

8.  poudarja, da imata internet in IKT potencial za omogočanje, ustvarjanje in spodbujanje izgradnje skupnosti, civilne družbe ter svetovnega gospodarskega, družbenega, znanstvenega, kulturnega in političnega razvoja; zato poudarja pomen neomejenega dostopa do svobodnega in odprtega interneta, in sicer z ekonomskega in socialnega vidika ter vidika človekovih pravic;

9.  pozdravlja odločitev vietnamskih oblasti, da bodo ukinile vizumski režim za državljane petih evropskih držav, in verjame, da bo ta odločitev spodbudila tesnejše sodelovanje v turističnem sektorju;

10.  pozdravlja napoved predsednika vlade o velikem načrtu za izvajanje priporočil splošnega rednega pregleda Sveta OZN za človekove pravice, pa tudi strategijo pravosodni reform, ki naj bi bila dokončana do leta 2020;

11.  pozdravlja povečanje proračuna za uradno razvojno pomoč EU za Vietnam na 400 milijonov EUR v obdobju 2014–2020; poziva Komisijo, naj vlaga v povečanje prepoznavnosti dejavnosti EU in podpira Vietnam, da bi čim bolj povečali strateški potencial teh virov;

12.  spodbuja EU, naj nadaljuje podpiranje razvoja zmogljivosti Vietnama za spodbujanje spoštovanja dobrega upravljanja in pravne države, in pozdravlja osredotočanje sodelovanja EU na – med drugim – reformo javne uprave, tudi v zvezi z obdavčenjem, kar je ključno za zagotovitev povečanja notranjih zmogljivosti za ustvarjanje prihodka ter boj proti utajam davkov in korupciji, znanost in tehnologijo, promet ter urbano in regionalno načrtovanje in razvoj;

13.  poziva Evropski parlament in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju ocenita morebitne kršitve človekovih pravic, da bi zagotovila ustrezen demokratični nadzor nad izvajanjem sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se ustrezni dokumenti predložijo Evropskemu parlamentu sočasno, pravočasno in na ustrezen način;

14.  pozdravlja zaključek pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu; je trdno prepričan, da morata sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju in prostotrgovinski sporazum med EU in Vietnamom prispevati h krepitvi človekovih pravic v Vietnamu;

15.  ima pripombe glede tega, da se v prihodnji sporazum o prosti trgovini vključijo poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, zaveze o temeljnih standardih dela in konvencije Mednarodne organizacije dela, spoštovanje temeljnih pravic delavcev na obeh straneh, zaveze v podporo ohranjanju in trajnostnemu upravljanju naravnih virov, pri katerih se posebno pozornost nameni družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ter pravični in etični sistemi trgovanja;

16.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj izpolni pričakovanja, ki jih je vzbudil novi sporazum, in naj zagotovi, da bo politika, za katero si prizadevajo EU in države članice v zvezi z izvrševanjem sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in prihodnjega sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom, prispevala k povečanju spoštovanja človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja; poziva tudi h krepitvi zmogljivosti za izboljšanje reševanja pritožb prizadetih posameznikov in skupnosti v okviru člena 35 sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju; poziva vietnamsko vlado, naj okrepi sodelovanje civilne družbe z udeležbo združenj in nevladnih organizacij v političnem, gospodarskem in socialnem razvoju države;

17.  poziva vietnamsko vlado h konkretnemu napredku pri izvrševanju priporočil splošnega rednega pregleda Sveta OZN za človekove pravice, začenši z ustanovitvijo neodvisne nacionalne ustanove za človekove pravice; poziva Komisijo, naj v ta namen Vietnamu zagotovi potrebno podporo za krepitev zmogljivosti; pozdravlja financiranje EU prek Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice in poziva k nujnemu nadaljevanju teh pobud za podporo prizadevanjem vlade;

18.  poziva 12. kongres Komunistične partije Vietnama, naj z vidika volitev leta 2016 omogoči okrepljeno participacijo državljanov v demokratičnem delovanju države, zlasti tako, da dovoli ustanavljanje opozicijskih strank, civilnodružbenih gibanj in nevladnih organizacij;

19.  obžaluje, ker naj bi na izvršitev smrtne kazni čakalo več kot 500 zapornikov; poziva vietnamsko vlado, naj uveljavi takojšen moratorij na usmrtitve in sprejme ustrezno zakonodajo za odpravo smrtne kazni, pri čemer sicer pozdravlja sproščanje sistema, a vseeno obžaluje pridržanja zagovornikov človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja pripravljenost vlade, da zmanjša število kaznivih dejanj, za katera je zagrožena smrtna kazen, in jo poziva k preglednosti v zvezi z domnevnimi usmrtitvami, če do teh še vedno prihaja, in v zvezi z obtožbami, ki so v teh primerih podlaga zanje;

20.  opozarja na pomen dialoga o človekovih pravicah med EU in Vietnamom kot ključnega instrumenta, ki ga je treba uporabljati učinkovito in pragmatično, da bi Vietnam spremljali in spodbujali pri izvajanju potrebnih reform;

21.  poziva Vietnam, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

22.  je seznanjen, da je oblačilna in tekstilna industrija z dvema milijonoma delavcev največji vietnamski izvozni sektor, in zaskrbljen, ker delavci nimajo na voljo mehanizmov za zaščito svojih pravic; izpostavlja pozitivna znamenja, ki bi jih na več strani posredovale vietnamske oblasti, če bi ratificirale konvencijo št. 87 Mednarodne organizacije dela o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja ter njeno konvencijo št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnih pogajanj;

23.  poziva oblasti, naj ne zatirajo miroljubnega uveljavljanja pravic do svobode izražanja, zbiranja in združevanja; v zvezi s tem poziva k reviziji kazenskega zakonika, zlasti njegovih členov 79, 87, 88 in 258; je seznanjen, da je bilo nedavno pomiloščenih več kot 18 000 zapornikov, in obžaluje, da mednje niso bili vključeni politični zaporniki; ostaja zaskrbljen za približno 60 zapornikov vesti, med katerimi so zagovorniki človekovih pravic, novinarji, blogerji, pa tudi aktivisti na področju zemljiških pravic, delavski aktivisti in okoljevarstveniki, ki so zaprti v vietnamskih ječah, ker so bili na različnih naglih sojenjih obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki zadevajo predvsem svobodo izražanja in zločine proti državi, ter poziva k njihovi izpustitvi; spodbuja reforme kazenskopravnega sistema, zlasti zakonika o kazenskem postopku, ki vključuje določbe, ki na podlagi nacionalne varnosti kriminalizirajo miroljubne dejavnosti; poziva oblasti, naj vzpostavijo neodvisen kazenskopravni sistem;

24.  poziva k spoštovanju verske svobode ter prenehanju diskriminacije in zatiranja etničnih in verskih manjšin, vključno z nadlegovanji, nadzorovanjem, zastraševanjem, pridržanji, hišnimi pripori, fizičnimi napadi in prepovedmi potovanj za kristjane, budiste, pripadnike budizma hoa hao in vere cao dai, in še posebej k prenehanju preganjanja verskih skupnosti, kot so vietnamska združena budistična cerkev, montagnardski kristjani in budisti kmerske etnične manjšine Krom; poziva k izvajanju reform za izboljšanje družbeno-ekonomskih razmer narodnostnih in verskih manjšin; poziva k reviziji zakonodaje, ki ureja registracijo verskih skupin; spominja na tragično usodo 87-letnega budističnega disidenta častitljivega Thich Quang Doja, ki je že več kot 30 let v hišnem priporu v svojem samostanu, ne da bi bil obtožen česarkoli, in ponavlja poziv k njegovi izpustitvi;

25.  poziva k nujni reformi pravosodnega sistema, da bi zagotovili poštene mednarodne standarde sojenja, kot določa člen 10 Splošne deklaracije o človekovih pravicah;

26.  izraža zaskrbljenost, ker je Vietnam ena izmed držav, iz katerih prihaja največ žrtev trgovine z ljudmi, pa tudi glede poročil o velikem številu otrok, zlasti dečkov, ki jih pred spolnimi zlorabami ne varuje zakon in so tako žrtev otroške prostitucije, trgovine z ljudmi ali zlorab; poziva Vietnam, naj razvije čvrste in učinkovite zakone za zaščito otrok, ki bodo varovali vse otroke, ne glede na njihov spol; poziva Komisijo, naj podpira Vietnam pri krepitvi zmogljivosti na področju migracijskih politik in v boju proti trgovini z ljudmi in organiziranemu kriminalu, tudi v povezavi z njegovimi politikami na področjih trga dela in migracij; ravno tako je zaskrbljen zaradi poročil o izkoriščanju vietnamskih žrtev trgovine z ljudmi, tudi mladoletnikov, v državah članicah; poziva Komisijo, naj takoj zagotovi celovito izvajanje bistvenih določb o zaščiti, ki so določene v strategiji EU za odpravo trgovine z ljudmi; spodbuja vietnamsko vlado in Komisijo, naj razmislita o ustanovitvi pododbora ali specializirane delovne skupine za vprašanje trgovine z ljudmi v okviru sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju;

27.  izpostavlja družbeno-ekonomske izzive, s katerimi se sooča Vietnam z vidika mladega prebivalstva in rastočega notranjega preseljevanja v mesta;

28.  pozdravlja sprejetje zakona o zemljiščih, ki je bil spremenjen leta 2013, vendar je še vedno zelo zaskrbljen zaradi zlorab zemljiških pravic, prisilnih izselitev in odvzemov zemljišč s strani države za gradbene projekte, zaradi katerih se razlašča več sto tisoč kmetov; poziva vlado, naj zaustavi prilaščanje zemljišč in vzpostavi ustrezne mehanizme za pritožbe;

29.  pozdravlja obsežne pravne zaveze vietnamskih oblasti k spodbujanju enakosti spolov in boju proti diskriminaciji, vendar izraža svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da so nasilje v družini, trgovina z ženskami in otroki, problem HIV/AIDS v porastu med ženskami ter kršitve spolnih in reproduktivnih pravic še vedno hude težave; poziva vietnamsko vlado naj nadaljuje z reformo matične knjige in odpravi diskriminatorne prakse, ki so mestoma posledica sistema družinskega registra („Hộ khẩu“), ki številnim družinam, še posebej pa otrokom, preprečuje registracijo, kar ima posledice pri dostopu do izobraževanja in socialnih storitev;

30.  želi pohvaliti Vietnam zaradi njegove vodilne vloge v Aziji, kar zadeva razvoj pravic LGBTI, zlasti nedavno sprejet zakon o sklenitvi zakonske zveze in družini, ki dovoljuje istospolne poročne slovesnosti;

31.  soglaša z zaskrbljenostjo vietnamske vlade, da je korupcija glavni izziv za Vietnam; poziva k natančnejši preučitvi okoliščin, v katerih državljani, ki prijavijo korupcijo, postanejo tarča državnih organov; poziva vietnamske oblasti, naj temeljito preiščejo zlorabe, katerih žrtve so bili novinarji, blogerji in prijavitelji nepravilnosti; obžaluje, da vietnamska vlada neprimerno uporablja člen 258 kazenskega zakonika, ki sankcionira „zlorabo demokratičnih svoboščin“, za kar je zagrožena kazen zapora do sedem let; opaža, da je bil sodni pregon uspešen v zelo redkih primerih, kljub zakonu o boju proti korupciji in pozivom vladi, naj izboljša njegovo izvajanje;

32.  poziva vietnamske oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti korupciji, da bi tujim vlagateljem poslale pozitiven signal; ugotavlja, da šibka pravna infrastruktura in sistem korupcije vodita v finančno nepredvidljivost in predstavljata resno oviro za naložbe in poslovne dejavnosti;

33.  je zelo zaskrbljen zaradi okoljske škode v Vietnamu, zlasti onesnaževanja, krčenja gozdov in netrajnostnih rudarskih dejavnosti, ki uničujejo celotne regije, plovne poti in življenje lokalnih skupnosti, pa tudi zaradi dejavnosti vietnamskih podjetij v tujini, ki prispevajo k degradaciji okolja in prilaščanju zemljišč;

34.  poziva vietnamsko vlado, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila učinkovito izvrševanje zakonodaje o varstvu okolja in biotske raznovrstnosti, zlasti za zaščito okolja pred negativnimi posledicami krčenja gozdov in pridobivanja surovin z jasnimi, časovno opredeljenimi in v rezultate usmerjenimi cilji na vsakem od omenjenih področij; poziva Komisijo, naj v ta namen zagotovi potrebno podporo za krepitev zmogljivosti;

35.  poudarja, da mora Komisija za reko Mekong opraviti temeljita predhodna posvetovanja ter celovite presoje vplivov na okolje, ribištvo in možnosti preživljanja ter čezmejne ocene učinka načrtov razvoja hidroelektrarn na glavnem toku reke Mekong;

36.  je seznanjen, da je ministrstvo za naravne vire in okolje sprejelo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam; opozarja na dejstvo, da Vietnam razvija biomaso in sončno energijo, in pozdravlja, da se sveženj pomoči EU (2014-2020) zelo osredotoča na razvoj trajnostnih virov energije;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj – glede na zdravstvene in okoljske posledice vietnamske vojne – upoštevajo možnost oblikovanja sklada v podporo žrtvam in vojnim veteranom ter naj okrepijo dejavnosti z napotitvijo specializiranih misij za dekontaminacijo škodljivih snovi in čiščenje min na območjih, kjer tudi 40 let po koncu vojne še vedno umirajo ljudje;

38.  poziva vlado, naj ponovno razmisli o svoji odločitvi o gradnji in upravljanju prve vietnamske jedrske elektrarne v Ninhu;

39.  izraža zadovoljstvo, da je Vietnam sprejel posebne ukrepe za razvoj znanja in raziskav na področju znanosti in tehnologije, odpravljanje slabosti visokega izobraževanja, pritegnitev Vietnamcev iz tujine in za sodelovanje z akademskimi ustanovami iz Evrope in ZDA, da bi pomagale pri tem procesu;

40.  poziva Kitajsko in sosednje države, tudi Vietnam, naj povečajo prizadevanja za zmanjšanje napetosti na spornem območju v južnem Kitajskem morju; meni, da utegnejo takšne razmere ogroziti pomembne interese EU v tej regiji, tudi z vidika svetovne varnosti in svobode plovbe stabilnosti po pomembnejših pomorskih poteh, ki so bistvene za trgovino EU; poudarja, da je treba spore obravnavati miroljubno, s krepitvijo zaupanja, dvostranskimi in regionalnimi razpravami ter na podlagi mednarodnega prava, tudi pomorskega prava, in s posredovanjem nepristranskih mednarodnih organov, kot je denimo UNCLOS; opozarja, da je pomembno oblikovati na sodelovanju temelječe rešitve, ki bodo vključevale vse strani; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj dejavno spremljata razmere in podpreta rešitev spora, ki bo skladna z mednarodnim pravom; pozdravlja skupno izjavo voditeljev Kitajske in Vietnama iz aprila 2015, v kateri sta izrazila zavezo mirni rešitvi spora o otokih;

41.  pozdravlja vlogo, ki jo je odigralo združenje ASEAN pri mirnem upravljanju sporov, zlasti s poskusom oblikovanja regionalnega kodeksa;

42.  poziva h krepitvi parlamentarnega sodelovanja ter vloge Parlamenta in medparlamentarnih srečanj kot sredstev za spremljanje izvajanja sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju;

43.  meni, da je sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju z Vietnamom priložnost za EU, da okrepi svoj položaj v Aziji in v tej regiji odigra pomembnejšo vlogo; poudarja, da je sporazum tudi priložnost, da EU podpira svoje cilje miru, pravne države, demokracije in človekovih pravic, pomorske varnosti in skupne rabe virov;

44.  poudarja, da mora biti Parlament v skladu s členom 218(10) PDEU takoj in popolnoma obveščen v vseh fazah postopka v zvezi s sporazumom o obsežnem partnerstvu in sodelovanju; vztraja, da bi to moralo vključevati zagotavljanje obsežnih pisnih informacij Parlamentu v zvezi s cilji, ki se jih poskuša doseči z ukrepi in stališči EU, zlasti v zvezi z razvojem razmer na področju človekovih pravic, svobode izražanja in pravne države v državi; poudarja tudi bistveno vlogo kontaktnih točk delegacij EU pri spremljanju razmer na področju človekovih pravic v državi;

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in narodni skupščini Vietnama.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0467.
(2) UL L 136, 7.6.1996, str. 28.
(3) UL L 144, 10.6.1980, str. 1.
(4) UL L 117, 5.5.1999, str. 31.
(5) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 615.
(6) UL C 15 E, 21.1.2010, str. 58.
(7) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 76.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0189.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0022.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0458.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.


Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije
PDF 318kWORD 70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije (2015/2936(RSP))
P8_TA(2015)0469B8-1347/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 21. oktobra 2015 o vzpostavitvi neodvisnega svetovalnega Evropskega fiskalnega odbora (C(2015)8000),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju (COM(2015)0601),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o načrtu za bolj usklajeno zastopanje euroobmočja v mednarodnih forumih (COM(2015)0602),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 21. oktobra 2015 za sklep Sveta o določitvi ukrepov za postopno vzpostavitev enotnega zastopanja euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu (COM(2015)0603),

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(1),

–  ob upoštevanju uredb (EU) št. 1173/2011(2), (EU) št. 1174/2011(3), (EU) št. 1175/2011(4), (EU) št. 1176/2011(5) in (EU) št. 1177/2011(6), Direktive 2011/85/EU(7) in uredb (EU) št. 472/2013(8) in (EU) št. 473/2013(9) („šesterček“ in „dvojček“),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge(10),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o sporočilu Komisije z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (O-000152/2015 – B8-1113/2015),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker poročilo petih predsednikov vsebuje predloge za dokončanja evropske ekonomske in monetarne unije;

B.  ker Parlament v resoluciji o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi, poudarja, da je potreben ambiciozen in hiter napredek pri krepitvi euroobmočja;

C.  ker je Komisija kot del prve faze časovnega načrta iz poročila petih predsednikov 21. oktobra 2015 objavila sveženj s koraki za dokončanje ekonomske in monetarne unije, ki obsega dve sporočili, priporočilo za priporočilo Sveta, predlog za sklep Sveta in sklep Komisije;

Splošna ocena

1.  je seznanjen s predlogi Komisije za krepitev ekonomske in monetarne unije in ugotavlja, da bodo potrebni dodatni napori za odpravo sedanjih pomanjkljivosti institucionalnega okvira euroobmočja, pri čemer priznava, da so bili sprejeti nekateri koraki v pravo smer;

2.  vztraja pri izvajanju določb šesterčka in dvojčka, kot je navedel v resoluciji o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi, in poudarja, da bi že veljavni Pogodbi in obstoječi instrumenti omogočili sprejetje nekaterih dodatnih ukrepov za dokončanje ekonomske in monetarne unije;

3.  obžaluje, da sveženj, ki ga je objavila Komisija, ne pušča dovolj prostora za parlamentarni nadzor in razpravo na evropski ravni, ki sta potrebna za zagotovitev demokratične odgovornosti odločitev, sprejetih v okviru ekonomske in monetarne unije, in posledično za zagotovitev vključenosti državljanov pri upravljanju euroobmočja;

4.  poziva Komisijo, naj se pri pripravi bele knjige o prehodu med prvo in drugo fazo reform ekonomske in monetarne unije pravočasno posvetuje s Parlamentom, kot je določeno v poročilu petih predsednikov;

Evropski semester

5.  poziva Komisijo, naj v skladu s poročilom petih predsednikov začne pogajanja s Parlamentom, Svetom in Euroskupino o medinstitucionalnem dogovoru o evropskem gospodarskem upravljanju, vključno z evropskim semestrom in nadzorom nad izvajanjem programa za makroekonomsko prilagoditev; poudarja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bi struktura evropskega semestra omogočila konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti kar zadeva priporočila za euroobmočje;

Evropski fiskalni odbor in nacionalni odbori za konkurenčnost

6.  obžaluje, da se je Komisija odločila, da za odločitve v zvezi z nacionalnimi odbori za konkurenčnost ne bo uporabila rednega zakonodajnega postopka, in jo poziva, naj v ta namen pripravi zakonodajni predlog;

7.  poudarja, da bi moral Evropski fiskalni odbor kot svetovalni odbor Komisije odgovarjati Parlamentu in da bi morale biti njegove ocene javne in pregledne;

Zunanje zastopanje euroobmočja

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mednarodno zastopanje euroobmočja pod demokratičnim nadzorom Parlamenta;

o
o   o

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.
(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(7) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(9) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(10) UL L 173, 12.6.2014, str. 149.


Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politika Evropske unije na tem področju
PDF 551kWORD 265k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju (2015/2229(INI))
P8_TA(2015)0470A8-0344/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah in resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah(1),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012(2),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014(3),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja(4),

–  ob upoštevanju smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic in demokracije pri njihovih obiskih izven Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014, ki ga je Svet sprejel 22. junija 2015(6),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(7),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU 2016–2020 (GAPII), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic(10),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/260 z dne 17. februarja 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju(12),

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti(13),

–  ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(21),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 69. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o odpravi mučenja v svetu(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(29),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014‒15(30),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja(31) z dne 8. marca 2011,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Nov odziv na spremembe v sosedstvu(32) z dne 25. maja 2011,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014 o pristopu k razvojnemu sodelovanju EU, temelječem na pravicah, ki bo zajemal vse človekove pravice (SWD(2014)0152),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 26. junija 2014, v katerem ta poziva k ustanovitvi odprte medvladne delovne skupine, zadolžene za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v povezavi s človekovimi pravicami(33),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve(34),

–  ob upoštevanju letnega poročila o skupnem programu proti pohabljanju ženskih spolnih organov(35) za leto 2014, ki ga je pripravil Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) pri Unicefu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0344/2015),

A.  ker člen 21 PEU Evropsko unijo zavezuje, da razvija skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), ki jo vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter upoštevanja Ustanovne listine Združenih narodov, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnega prava;

B.  ker je v členu 6 PEU določeno, da „Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin“;

C.  ker morajo biti spoštovanje, spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic temelji zunanjega delovanja EU;

D.  ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami EU, nujna za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker bi izboljšana doslednost morala EU omogočiti hitrejše odzivanje v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic;

E.  ker je sestavni del zunanje politike Unije njena zavezanost učinkoviti večstranskosti, v središču katere so Združeni narodi, izhaja pa iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;

F.  ker se spoštovanje človekovih pravic izpodbija povsod po svetu in je ogroženo; ker univerzalnost človekovih pravic resno izpodbijajo številni avtoritarni režimi, zlasti v večstranskih forumih;

G.  ker več kot polovica svetovnega prebivalstva še vedno živi v nedemokratičnih in represivnih režimih in ker se je svoboda v svetu v zadnjih letih nenehno zmanjševala; ker je nespoštovanje človekovih pravic strošek za družbo in za posameznike;

H.  ker po vsem svetu prihaja do številnih poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe, tudi v Svetu OZN za človekove pravice;

I.  ker za demokratično ureditev ne zadostujejo samo svobodne volitve, temveč zahteva tudi pregledno upravljanje, spoštovanje pravne države, svobode govora, spoštovanje človekovih pravic, neodvisno sodstvo ter spoštovanje mednarodnega prava, mednarodnih sporazumov in smernic za spoštovanje človekovih pravic;

J.  ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednica/visoka predstavnica) ob predstavitvi predloga novega skupnega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo izjavila, da bodo človekove pravice ena izmed krovnih prednostnih nalog njenega mandata in smerokaz v vseh odnosih z institucijami EU ter tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo; ker bo leta 2017 opravljen vmesni pregled akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, ki bo potekal sočasno z vmesnim pregledom instrumentov za zunanje financiranje, kar naj bi prispevalo k večji skladnosti zunanjega delovanja EU;

K.  ker so za izvajanje novega akcijskega načrta odgovorni Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), Komisija, Svet in države članice; ker lahko misije in predstavništva EU v tretjih državah odigrajo pomembno dopolnilno vlogo pri uspešnem izvajanju akcijskega načrta;

L.  ker je treba zagotoviti ustrezna sredstva in jih uporabiti na najučinkovitejši način, da bi okrepili spodbujanje človekovih pravic in demokracije v tretjih državah;

M.  ker bi morala EU storiti več, da bi izmerila vpliv svojih politik na človekove pravice, čim bolj povečala pozitiven vpliv, preprečila in ublažila negativen vpliv ter okrepila dostop do pravnih sredstev za prizadeto prebivalstvo;

N.  ker je sodelovanje z voditelji in organi tretjih držav v vseh dvostranskih in večstranskih forumih eno od najučinkovitejših orodij za reševanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah; ker so organizacije civilne družbe v tretjih državah ključni sogovorniki pri oblikovanju in izvajanju politike EU na področju človekovih pravic;

O.  ker je tesno sodelovanje s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah po mnenju EU ena od njenih glavnih prednostnih nalog pri spopadanju z zlorabami človekovih pravic;

P.  ker bi moralo imeti mednarodno sodelovanje večjo vlogo pri krepitvi spoštovanja temeljnih pravic in pri učinkovitem parlamentarnem nadzoru nad obveščevalnimi službami, ki uporabljajo digitalne tehnologije za nadzor;

Q.  ker so EU in njene države članice tesne zaveznice Mednarodnega kazenskega sodišča že od njegove ustanovitve ter ga finančno, politično, diplomatsko in logistično podpirajo, obenem pa spodbujajo univerzalnost Rimskega statuta in branijo njegovo integriteto, da bi bilo to sodišče še bolj neodvisno;

R.  ker bi bilo treba politike s področja podpore človekovih pravic in demokracije vključiti tudi v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, kot so razvoj, migracija, varnost, boj proti terorizmu, širitev in trgovina, da bi še naprej spodbujali spoštovanje človekovih pravic;

S.  ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Evropske unije;

T.  ker so različne oblike migracije pomemben izziv za zunanjo politiko EU, ki zahteva takojšnje, učinkovite in trajne rešitve, da se zagotovi, da se človekove pravice ljudi v stiski, kot so tisti, ki bežijo pred vojno in nasiljem, spoštujejo v skladu z evropskimi vrednotami ter mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

U.  ker je bilo svetovno gospodarstvo v krizi, ki bi utegnila vplivati na ekonomske in socialne pravice, na življenjske razmere prebivalstva (večja brezposelnost, revščina, neenakost, negotova delovna mesta, nižanje kakovosti storitev in omejen dostop do njih) in torej na njihovo blagostanje;

V.  ker bi morale na osnovi univerzalnih in nedeljivih vrednot svoboda misli, svoboda vesti ter svoboda veroizpovedi in prepričanja postati ena od prednostnih nalog EU, pri čemer bi jih morati tudi brezpogojno podpirati; ker te pravice ostajajo ogrožene, saj je število njihovih kršitev strmo naraslo;

W.  ker je univerzalna odprava smrtne kazni še naprej ena od prednostnih nalog EU v njeni zunanji politiki na področju človekovih pravic; ker bo junija 2016 v Oslu na Norveškem potekal 6. svetovni kongres proti smrtni kazni;

X.  ker se otroci, ženske in pripadniki manjšin soočajo z vedno večjimi in specifičnimi grožnjami, nasiljem in spolnim nasiljem, zlasti na vojnih območjih;

Y.  ker je nagrado Saharova za leto 2014 prejel dr. Denis Mukwege, ki se kot zdravnik in zagovornik človekovih pravic neutrudno zavzema za žrtve spolnega nasilja in pohabljanja spolnih organov; ker je pohabljanje ženskih spolnih organov huda kršitev pravic žensk in otrok in ker je treba boju proti tej praksi in proti spolnemu nasilju nameniti osrednje mesto v zunanji politiki EU in njeni politiki na področju človekovih pravic;

Z.  ker je bilo v letu 2014 po ocenah 230 milijonov otrok, ki živijo v državah in na območjih, ki so jih prizadeli oboroženi konflikti, izpostavljenih skrajnemu nasilju in travmi, nasilne skupine pa jih prisilno novačijo in namerno napadajo;

AA.  ker člen 25 Splošne deklaracije človekovih pravic priznava, da ima vsaka oseba pravico do „življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo“, v okviru katere sta materinstvo in otroštvo upravičena do posebne oskrbe in pomoči, ki vključuje zdravniško oskrbo; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 26/28(36) poziva, naj se na naslednjem zasedanju socialnega foruma Sveta OZN za človekove pravice v ospredje postavi dostop do zdravil v okviru pravice vsakogar, da uživa najvišji dosegljiv standard telesnega in duševnega zdravja; ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije zapisano, da je uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

AB.  ker podnebne spremembe vplivajo na dostop do vode, naravnih virov in hrane;

AC.  ker teroristične organizacije in bojujoče se skupine načrtno in sistematično uničujejo dragocena arheološka najdišča, ki so del svetovne dediščine, s čimer želijo destabilizirati prebivalce in jih prikrajšati za kulturno identiteto, česar ne bi smeli obravnavati samo kot vojni zločin, temveč tudi kot zločin proti človeštvu;

Splošne ugotovitve

1.  izraža globoko zaskrbljenost, da so človekove pravice in demokratične vrednote, kot so svoboda izražanja, misli, vesti in veroizpovedi ter zbiranja in združevanja, na različnih delih sveta čedalje bolj ogrožene, tudi v avtoritarnih režimih; prav tako izraža globoko zaskrbljenost, da se javni prostor civilne družbe krči in da je ogroženo čedalje večje število zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu;

2.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da se človekove pravice in demokratične vrednote učinkovito postavijo v središče njihovih odnosov s širšim svetom, saj so se temu zavezale v PEU; ugotavlja, da bi morala EU uporabljati ustrezne ukrepe za obravnavo resnih kršitev človekovih pravic v tretjih državah, zlasti v primeru avtoritarnih režimov, tudi prek odnosov na področju trgovine, energetike ali varnosti;

3.  ponovno poudarja, kako bistveno je zagotoviti večjo skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU glede spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot; v zvezi s tem poudarja, da to poročilo obravnava zunanje politike EU za uveljavljanje človekovih pravic, Parlament pa sprejme tudi letno poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji, ki ga pripravi Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; prav tako poudarja pomen večje doslednosti in skladnosti zunanje politike EU in vseh njenih instrumentov ter izogibanja dvojnim standardom v njih;

4.  poziva EU in njene države članice, naj učinkovito obravnavajo notranje izzive na področju človekovih pravic, kot so položaj Romov, ravnanje z begunci in migranti, diskriminacija oseb LGBTI, rasizem, nasilje nad ženskami, pogoji v priporih ali svoboda medijev v državah članicah, da bi ohranile verodostojnost in doslednost svoje zunanje politike na področju človekovih pravic;

5.  vztraja, kako pomembno je zagotoviti skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja; opominja, da bi moralo politiko EU v teh primerih voditi mednarodno humanitarno pravo;

6.  odločno nasprotuje pridružitvi, okupaciji in kolonizaciji ozemelj ter vztraja pri neodtujljivi pravici ljudi do samoodločbe;

7.  meni, da bi morale imeti EU in njene države članice enotna in trdna stališča ter zagotoviti, da se njihovo sporočilo sliši, če nameravajo izpolniti svoje zaveze glede uveljavljanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot po svetu;

8.  poleg tega poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje med Komisijo, Svetom, ESZD, Parlamentom in delegacijami EU, da se izboljša splošna usklajenost politike EU na področju človekovih pravic in demokracije ter osrednja vloga te politike med vsemi politikami EU z zunanjo razsežnostjo, zlasti na področjih, povezanih z razvojem, varnostjo, zaposlovanjem, migracijami, trgovino in tehnologijo;

9.  poziva EU, naj izboljša in sistemizira celoten obseg vpliva svojih politik na človekove pravice in zagotovi, da se bodo te analize nato uporabile za preoblikovanje njenih politik; poziva EU, naj razvije bolj učinkovite mehanizme za povečevanje pozitivnega vpliva njenih politik na človekove pravice, za preprečevanje in blaženje negativnega vpliva ter za okrepitev dostopa do pravnih sredstev za prizadeto prebivalstvo;

10.  opozarja na svojo dolgoročno zavezo spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki se med drugim kaže v vsakoletni podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli, delu Pododbora za človekove pravice ter vsakomesečnih razpravah na plenarnih zasedanjih ter v resolucijah o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

11.  je močno zaskrbljen, ker teroristične organizacije in bojujoče se skupine načrtno in sistematično uničujejo dragocena arheološka najdišča, ki so del svetovne dediščine, s čimer želijo destabilizirati tamkajšnje prebivalce in jih prikrajšati za kulturno identiteto, na račun nezakonite trgovine z ukradenimi umetninami pa financirajo svoje nasilne dejavnosti; zato poziva Komisijo, naj se v sodelovanju z OZN in Unescom bori proti nezakoniti trgovini z umetninami z vojnih območij in zasnuje pobude za zaščito tamkajšnje kulturne dediščine; poziva Komisijo, naj načrtno uničevanje skupne dediščine opredeli kot zločin proti človeštvu in temu ustrezno pravno ukrepa;

Instrumenti politik EU za spodbujanje človekovih pravic in demokracije po svetu

Letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu

12.  pozdravlja sprejetje letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2014; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor politik EU na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države po svetu ter za poročanje in razpravo o teh politikah; poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita celostne ukrepe na podlagi vprašanj, ki so bila zastavljena v letnem poročilu, vključno s specifičnimi predlogi, ki so namenjeni reševanju te težave, kot tudi večjo skladnost različnih poročil o zunanji politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije;

13.  ponavlja svoje vabilo podpredsednici/visoki predstavnici, naj dvakrat na leto s poslanci Evropskega parlamenta razpravlja na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na poročilo Parlamenta; poudarja, da imajo pisni odgovori Komisije in ESZD na resolucijo Parlamenta o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji pomembno vlogo v medinstitucionalnih odnosih, saj omogočajo sistematično in temeljito spremljanje vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament;

14.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno izčrpno poročanje o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije v letu 2014; vseeno pa meni, da bi lahko sedanjo obliko letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljšali, in sicer tako, da se pripravi boljši pregled dejanskega učinka ukrepov EU na človekove pravice in demokracijo v tretjih državah ter doseženega napredka, kot tudi bralcu bolj prijazno obliko; poziva tudi k poročanju o ukrepih, ki so bili sprejeti v odziv na resolucije Parlamenta o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

15.  v zvezi s tem priporoča, naj bo pristop ESZD pri pripravi letnega poročila bolj analitičen, obenem pa naj še naprej poroča o izvajanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta; meni, da bi moralo letno poročilo poudariti dosežke in najboljšo prakso EU na tem področju, obenem pa opredeliti izzive in omejitve, s katerimi se sooča EU pri svojih prizadevanjih za spodbujanje človekovih pravic in demokracije v tretjih državah, ter na podlagi pridobljenih izkušenj zasnovati dejanske ukrepe za prihodnja leta;

16.  vztraja, da bi morala biti poročila o posameznih državah v letnem poročilu manj opisna in manj statična, in bi morala bolje odražati izvajanje nacionalnih strategij na področju človekovih pravic ter ponuditi pregled učinka ukrepov EU na terenu;

Strateški okvir EU in (nov) akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo

17.  ponavlja svoje mnenje, da je bilo sprejetje strateškega okvira EU in prvega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo leta 2012 pomemben mejnik za EU, saj je s tem človekove pravice in demokracijo brez izjeme vključila v svoje odnose s širšim svetom;

18.  pozdravlja dejstvo, da je Svet julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019; izreka pohvalo ESZD, da se je pri oceni prvega in pripravi novega akcijskega načrta posvetovala s Komisijo, Parlamentom, državami članicami, civilno družbo ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami;

19.  pozdravlja ponovno zavezo EU, da bo uveljavljala in ščitila človekove pravice ter podpirala demokracijo v svetu; ugotavlja, da naj bi z akcijskim načrtom EU omogočili bolj osredotočen, sistematičen in usklajen pristop na področju človekovih pravic in demokracije, obenem pa bo EU lahko okrepila vpliv svojih politik in orodij na terenu; v zvezi s tem podpira prednostno obravnavo petih strateških področij za ukrepanje;

20.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD, Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo učinkovito in usklajeno izvajanje novega akcijskega načrta; posebej opozarja na to, kako pomembno je povečati učinkovitost in do največje mere izkoristiti lokalni učinek orodij, ki jih EU uporablja za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije v svetu; poudarja, da je treba zagotoviti hitro in ustrezno odzivanje na kršitve človekovih pravic; ponavlja, kako pomembno je krepiti prizadevanja, da se človekove pravice in demokracija vključijo v vse zunanje dejavnosti EU, tudi na najvišji politični ravni;

21.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz novega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako s stališča namenskih človeških virov v delegacijah in na uradnih sedežih kot s stališča dostopnih sredstev za projekte;

22.  ponavlja svoje mnenje, da je za usklajeno in dosledno krepitev agende za človekove pravice in demokracijo potrebno močno soglasje med državami članicami in institucijami EU ter večje sodelovanje med njimi; opozarja, da akcijski načrt zadeva tako EU kot države članice; zato odločno poudarja, da bi morale države članice brez izjeme samostojneje izvajati akcijski načrt in strateški okvir EU ter ju uporabljati kot lasten načrt za dvostransko in večstransko spodbujanje človekovih pravic in demokracije; pozdravlja predvideno vmesno oceno novega akcijskega načrta in poudarja pomen vključujočih posvetovanj, s čimer se omogoči skladno odražanje rezultatov, doseženih na področju vključevanja človekovih pravic;

23.  v zvezi s tem poziva Svet za zunanje zadeve, naj redno razpravlja o temah, povezanih z demokracijo in človekovimi pravicami; znova poziva Svet za zunanje zadeve, naj vsako leto pripravi javno razpravo o ukrepih EU na področju človekovih pravic in demokracije;

24.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno poročanje o izvajanju prvega akcijskega načrta in pričakuje, da se bo takšno poročanje nadaljevalo v okviru novega akcijskega načrta; poleg tega ponavlja svojo odločenost, da tesno sodeluje pri izvajanju novega akcijskega načrta in posvetovanjih o njem;

25.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju z vsemi ostalimi komisarji pripravi program, ki bo človekove pravice vključeval v različne dejavnosti EU, zlasti na področju razvoja, migracij, okolja, zaposlovanja, varstva podatkov na internetu, trgovine, naložb, tehnologije in poslovanja;

Pregled drugih instrumentov politik EU

Mandat posebnega predstavnika EU za človekove pravice

26.  opominja na pomembnost mandata posebnega predstavnika EU za človekove pravice pri povečanju prepoznavnosti EU ter njene učinkovitosti pri varovanju in uveljavljanju človekovih pravic in demokratičnih načel v svetu; izreka pohvalo sedanjemu vršilcu dolžnosti za pomembne dosežke in njegovo redno sodelovanje s Parlamentom in civilno družbo;

27.  pozdravlja podaljšanje mandata posebnega predstavnika EU do februarja 2017 in znova poziva, naj ta mandat postane stalen; zato poziva k spremembi mandata, da bi posebnemu predstavniku EU podelili pooblastilo za dajanje pobud in zadostne kadrovske in finančne vire ter mu omogočili javne govore o vprašanjih človekovih pravic; poziva tudi k poročanju o rezultatih obiskov v tretjih državah in obveščanju o stališču EU glede človekovih pravic, bi povečali prepoznavnost in učinkovitost posebnega predstavnika ter tako okrepili njegovo vlogo;

28.  znova poziva Svet, naj v mandate posebnih predstavnikov EU za geografska območja vključi zahtevo za tesno sodelovanje s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice;

Strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in vloga delegacij EU

29.  je seznanjen, da je politični in varnostni odbor po skupnih prizadevanjih delegacij EU, institucij EU in držav članic podprl 132 strategij za posamezne države na področju človekovih pravic; znova izraža podporo cilju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic, namreč da vsaka posamezna država ukrepe EU prilagodi svojim razmeram in potrebam; poudarja, da je treba strategije za posamezne države stalno ocenjevati in po potrebi prilagajati, ter poziva k nadaljnjemu izboljšanju sodelovanja, komunikacije in izmenjave informacij med delegacijami EU, veleposlaništvi držav članic in institucijami EU pri pripravi in izvajanju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic;

30.  ponovno poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči vpogled v vsebino strategij v ustrezni obliki, da bodo lahko ustrezno in pregledno; priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija v tujini obveščata o ciljih posameznih strategij, da bi povečali njihovo preglednost; vztraja, da mora ESZD vključiti jasne in merljive kazalnike napredka za vsako posamezno strategijo;

31.  odločno poudarja pomembnost upoštevanja strategij za posamezne države na področju človekovih pravic na vseh ravneh oblikovanja politik do posameznih tretjih držav, tudi v okviru priprav na politični dialog na visoki ravni in dialog o človekovih pravicah ter priprav strateških dokumentov držav in letnih akcijskih programov;

32.  pozdravlja, da so vse delegacije in misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike imenovale kontaktne točke za človekove pravice in/ali enakost spolov; vseeno pa ugotavlja, da so javno dostopne informacije v spletu pogosto zastarele, zato poziva, naj se čim prej posodobijo;

33.  spominja na svoje priporočilo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice glede vloge kontaktnih točk v delegacijah, da bi jim omogočili, da prevzamejo vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in da učinkovito, skladno in vključujoče opravljajo svoje delo, da se olajša delovanje delegacij; meni, da bi moralo tudi diplomatsko osebje držav članic podpirati delo kontaktnih točk za človekove pravice; meni, da bi moralo delo kontaktnih točk za človekove pravice potekati povsem neodvisno in brez političnega vmešavanja in nadlegovanja nacionalnih oblasti tretjih držav, predvsem pri stikih z aktivisti na področju človekovih pravic in civilno družbo;

Dialogi in posvetovanje o človekovih pravicah

34.  ugotavlja, da je mogoče z dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami na dvostranski ravni učinkovito ukrepati in sodelovati pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic, če le niso sami sebi namen, temveč sredstvo, s katerim se od sogovornikov pridobi zaveze in dosežke; zato pozdravlja in spodbuja vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah z vse več državami, kot je Mjanmar (Burma); v zvezi s tem se na primer z zadovoljstvom seznanja s šestim krogom dialoga o človekovih pravicah med EU in Moldavijo;

35.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj dialoge o človekovih pravicah in povezane seminarje za civilno družbo izvajata na način, ki bo jasen in usmerjen v rezultate in ki bo zrcalil strategije za posamezne države na področju človekovih pravic; poziva ESZD, naj ob tem redno vodi pripravljalne dialoge z organizacijami civilne družbe, izide pa naj samodejno vključi tudi v same dialoge; nadalje vztraja, naj podpredsednica/visoka predstavnica, posebni predstavnik EU za človekove pravice in ESZD med dialogi o človekovih pravicah sistematično in na odgovoren in pregleden način opozarjajo na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic, ki so v nevarnosti ali zaprti, političnih zapornikov in kršitev človekovih pravic; meni, da je za ESZD bistveno, da zagotovi sistematično upoštevanje vseh zavez iz dialogov o človekovih pravicah;

36.  znova poziva ESZD, naj razvije celovit mehanizem za spremljanje in pregledovanje delovanja dialogov o človekovih pravicah v sodelovanju s civilno družbo in organizacijami za človekove pravice, da bi lahko izboljšali njihov učinek; meni, da bi morali v primeru doslednega neuspeha teh dialogov sprejeti politične sklepe in uporabiti alternativna orodja za podporo uveljavljanju človekovih pravic v zadevni državi; v zvezi s tem ugotavlja, da je bil dialog o človekovih pravicah z Rusijo leta 2014 začasno ustavljen, s Kitajsko in Belorusijo pa neuspešen; zato ESZD poziva, naj temeljito premisli o svoji strategiji na področju človekovih pravic v odnosih z Rusijo in Kitajsko;

37.  poziva EU in njene delegacije, naj okrepijo politični dialog z vladami, ki kršijo človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države, in s civilno družbo, ter vztraja, da mora politični dialog o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami obsegati bolj vključujočo in celovito opredelitev nediskriminacije, med drugim do lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev ter na podlagi vere ali prepričanja, spola, rase ali etničnega porekla, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti; poudarja, da je treba zlasti v državah, ki imajo slabe rezultate na področju razvoja in spoštovanja človekovih pravic, razvojno pomoč ohraniti in celo okrepiti, jo po možnosti preusmeriti prek organizacij civilne družbe in lokalnih nevladnih partnerjev ter jo sistematično spremljati, od vlad pa zahtevati obveze glede izboljšanja stanja človekovih pravic na terenu;

38.  priznava pomen dodatnih ukrepov zoper posameznike (ciljne sankcije, kot so zamrznitev sredstev ali prepoved potovanja) v odnosih z avtoritarnimi režimi, kadar dialogi večkrat spodletijo;

Smernice EU o človekovih pravicah

39.  pozdravlja smernice EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja v spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel maja 2014; vseeno spominja na svojo zahtevo ESZD, naj pojasni postopek izbire tem, ki jih zajemajo te smernice EU, in naj se pred njihovo izbiro posvetuje s Parlamentom in civilno družbo;

40.  ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj učinkovito in dosledno izvajata smernice EU o mednarodnem humanitarnem pravu(37), tudi v zvezi s konflikti in humanitarnimi krizami v državah, kot so Sirija, Irak, Libija in Ukrajina; v tem okviru priporoča, da ESZD podpre organizacije civilne družbe, ki spodbujajo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; poleg tega poziva EU, naj dejavno uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi okrepila spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; poziva EU in države članice, naj prispevajo k pobudi Švice in Mednarodnega odbora za Rdečega križa za povečanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom;

41.  odločno poudarja, kako pomembno je sistematično ocenjevati izvajanje smernic EU o človekovih pravicah, vključno z izvajanjem smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, in sicer na podlagi dobro opredeljenih meril; meni, da je potrebno za ustrezno izvajanje smernic sprejeti nadaljnje ukrepe za ozaveščanje osebja ESZD, delegacij EU in predstavništev držav članic v tujini o njihovi vsebini; znova poziva civilno družbo in zagovornike človekovih pravic, naj dejavneje sodelujejo pri izboru, pripravi, ocenjevanju in reviziji teh smernic;

Človekove pravice in demokracija v zunanjih politikah in instrumentih EU

42.  spominja, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije z ustreznimi finančnimi instrumenti podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, kot so širitvena in sosedska politika, skupna varnostna in obrambna politika, ter politike na področju razvoja, trgovine, migracij, pravosodja in notranjih zadev; v zvezi s tem opozarja na nedavna prizadevanja EU, da kršitve človekovih pravic vključi v sistem zgodnjega opozarjanja, povezan s preprečevanjem kriz;

43.  poudarja, da je EU na podlagi pogodb obvezana zagotavljati, da se vse njene zunanje politike in dejavnosti oblikujejo in izvajajo na način, ki utrjuje in podpira človekove pravice in načela pravne države;

44.  meni, da so zunanji finančni instrumenti EU pomembno orodje za spodbujanje in zagovarjanje vrednot demokracije in človekovih pravic v tujini; ponovno poziva k izboljšanju skladnosti različnih tematskih in geografskih instrumentov;

45.  se zaveda, da si Komisija prizadeva izpolniti svojo zavezo, da bo določbe o človekovih pravicah vključila v ocene učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, izvedbene ukrepe in trgovinske sporazume; poziva jo, naj poveča kakovost in celovitost ocen učinka ter naj zagotovi sistematično vključevanje problematike človekovih pravic; poudarja vlogo, ki bi jo pri tem procesu lahko imela civilna družba;

Širitev in sosedska politika

46.  spominja, da je širitvena politika EU eno najmočnejših orodij za krepitev spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel; ugotavlja, da se bo proces širitve nadaljeval, čeprav do širitve zaradi stanja pogajanj in razmer v zadevnih državah ne more priti pred letom 2019, in pozdravlja novi pristop med pristopnimi pogajanji o poglavjih, ki obsegajo sodstvo in temeljne pravice ter pravico, svobodo in varnost, v okviru katerega se ustrezno upošteva čas, potreben za pravilno izvedbo reform na teh področjih;

47.  izraža zaskrbljenost zaradi krčenja svobode izražanja in medijev v nekaterih državah, ki se potegujejo za članstvo, in v številnih državah v evropski soseščini; poudarja, da je nujno treba povečati neodvisnost in preglednost lastništva medijev v teh državah ter se spopasti s političnimi in ekonomskimi pritiski na novinarje, ki pogosto vodijo v samocenzuro; poziva Komisijo, naj med pristopnimi pogajanji še naprej spremlja in prednostno obravnava spoštovanje svobode izražanja in medijev;

48.  obžaluje, da je pravilno izvajanje pravnega okvira za zaščito mladoletnikov še vedno nerešen izziv, kakor je Komisija navedla v svoji širitveni strategiji za leti 2014–2015(38); poziva države, ki se potegujejo za članstvo, naj si bolj prizadevajo za kulturo sprejemanja manjšin, na primer z njihovim boljšim vključevanjem v proces odločanja in izobraževalni sistem, pri čemer naj se posebej osredotočijo na romske otroke; poziva EU, naj v celotnem procesu širitve pozorno spremlja izvajanje določb o varovanju človekovih pravic, tudi pravic oseb, ki pripadajo manjšinam, in boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z zločini iz sovraštva zaradi spolne usmerjenosti;

49.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je demokratična politična kultura v nekaterih državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v nekaterih evropskih sosedah poslabšala; spominja, da so dobro upravljanje, pravna država, svoboda govora, spoštovanje človekovih pravic, politični dialog, kompromisi in vključevanje vseh deležnikov v proces sprejemanja odločitev osrednji elementi demokratične ureditve; z enako zaskrbljenostjo spremlja počasen napredek držav, ki se potegujejo za članstvo, pri izboljšanju neodvisnosti sodstva in boju proti korupciji; se pridružuje Komisiji pri pozivu tem državam, naj si prizadevajo za prepričljive rezultate pri preiskavah, kazenskem pregonu in pravnomočnih obsodbah;

50.  v zvezi s tekočim pregledom evropske sosedske politike spominja, da PEU določa, da mora EU z državami v svojem sosedstvu razvijati posebne odnose, ki temeljijo na vrednotah EU, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in demokracije(39); spominja, da je EU po arabski pomladi leta 2011 znova opredelila svojo sosedsko politiko na osnovi načela „več za več“, kar naj bi utrdilo demokratične ustanove in prineslo napredek na področju človekovih pravic; poudarja, da so imeli veliki izzivi v soseščini EU v zadnjih letih, na primer širjenje nestabilnosti in konfliktov na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, kjer so nastale razmere izkoristili skrajneži in džihadisti, pa tudi človeško trpljenje zaradi ravnanja Rusije zelo neugodne posledice za spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel;

51.  zato poudarja svoje prepričanje, da bi moralo spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel ostati osrednji element evropske sosedske politike tudi po njeni spremembi; znova poudarja, da je uveljavljanje človekovih pravic in demokracije v interesu tako partnerskih držav kot EU;

52.  poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice, civilno družbo in svobodne medije v sosednjih državah; v zvezi s tem pozitivno ocenjuje nadaljnjo znatno podporo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter sklada za civilno družbo; prav tako pozdravlja dosledno in učinkovito delovanje Evropske ustanove za demokracijo v vzhodni in južni soseščini v korist demokracije in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin, kot je navedeno v prvem ocenjevalnem poročilu Parlamenta o tej ustanovi(40); odločno spodbuja EU in države članice, naj še naprej z odločnimi spodbudami in strokovnim znanjem, pridobljenim v procesih tranzicije, podpirajo demokratične reforme v sosedstvu EU;

53.  vztraja, da je treba nujno končati rusko agresijo v Ukrajini ter zagotoviti stabilnost in spoštovanje človekovih pravic;

Človekove pravice v okviru trgovine

54.  znova izraža podporo sistematičnemu vključevanju klavzul o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, pri čemer je treba med drugim upoštevati evropski socialni dialog in delovne standarde Mednarodne organizacije dela (ILO); poziva Komisijo, naj učinkovito in sistematično spremlja in ocenjuje izvajanje določb o človekovih pravicah ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; pozdravlja, da Svet bolj sistematično uporablja restriktivne ukrepe proti tretjim državam, ki namenoma kršijo človekove pravice; v zvezi s tem priporoča, da EU vsakič, ko tretja država, s katero je bil sklenjen sporazum, hudo krši človekove pravice, sprejme konkretne in ustrezne ukrepe, kot je navedeno v določbah o človekovih pravicah;

55.  pozdravlja začetek veljavnosti nove sheme splošnih tarifnih preferencialov (Uredba (EU) št. 978/2012) z dne 1. januarjem 2014; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili 14 državam do konca leta 2014 odobreni preferenciali GSP+, in spominja, da morajo države ratificirati 27 najpomembnejših mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih ter skrbeti za njihovo učinkovito izvajanje, v skladu z merili iz teh konvencij in merili EU; pričakuje, da bo Komisija do konca leta 2015 dejansko in pregledno ocenila razmere ter poročala Parlamentu in Svetu o stanju glede ratifikacije in dejanskega izvajanja konvencij v državah, ki so jim bili odobreni preferenciali GSP+; znova priporoča, da se Rimski statut doda na prihodnji seznam konvencij;

Podjetništvo in človekove pravice

56.  meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da lahko poslovna skupnost odigra pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije; meni, da bi moralo spodbujanje človekovih pravic temeljiti na sodelovanju med vlado in zasebnim sektorjem; v zvezi s tem znova poudarja, da bi morala evropska podjetja upoštevati potrebno skrbnost in zagotoviti, da se pri njihovem poslovanju v tretjih državah spoštujejo človekove pravice; prav tako znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic; poziva EU, naj dejavno sodeluje na 12. seji delovne skupine OZN o človekovih pravicah, nadnacionalnih korporacijah in drugih podjetjih ter podpre prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami OECD za multinacionalna podjetja; priporoča, naj EU in države članice sodelujejo v razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema OZN;

57.  glede na povedano meni, da bi morala Evropska služba za zunanje delovanje od delegacij EU zahtevati, da se povežejo s podjetji, ki poslujejo v tretjih državah, da bodo pri svojih poslovnih dejavnostih zagotovili spoštovanje človekovih pravic; poleg tega spominja na svojo zahtevo, naj delegacije EU spoštovanje človekovih pravic v poslovnih dejavnostih vključijo med najpomembnejše zahteve lokalnih javnih razpisov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zagovornikov človekovih pravic v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic;

58.  znova poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 pripravi poročilo o izvajanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah(41) v državah članicah EU;

59.  poziva k usklajenim ukrepom EU proti prilaščanju zemlje, in sicer s spodbujanjem ustreznih varoval, ki bi preprečevala to početje v zadevnih državah, tudi med družbami iz EU in drugih evropskih držav, ki so navzoče v teh državah;

60.  poziva EU, naj pripravi pilotni projekt o nedeljivosti človekovih pravic, problematiki ozemlja (prilaščanje zemlje, prisilne izselitve) in skladnosti politik EU v zvezi s tem; poziva EU, naj poroča o svojih stališčih glede morebitnega pristopa k izbirnemu protokolu k mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, k čemur se je zavezala v akcijskem načrtu EU o človekovih pravicah in demokraciji v letu 2015;

Človekove pravice in razvoj

61.  meni, da bi moralo biti razvojno sodelovanje tesno povezano s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih načel; v zvezi s tem spominja na izjavo Združenih narodov, da brez pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, ni mogoče v celoti uresničiti razvojnih ciljev; spominja tudi na zavezo EU, da bo podprla partnerske države in pri tem upoštevala njihovo razvitost in njihov napredek na področju človekovih pravic in demokracije; se zavzema za uporabo jasno opredeljenih okvirov rezultatov za vse instrumente, da bi zagotovili vključitev marginaliziranih in ranljivih skupin, pa tudi pristop na podlagi človekovih pravic;

62.  pozdravlja aprila 2014 objavljeni delovni dokument služb Komisije, ki ga je pozdravil tudi Svet in ki obravnava na pravicah temelječi pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki bo zajemal vse človekove pravice, tudi pravice žensk in deklet; spodbuja Komisijo, naj spremlja izvajanje pristopa, temelječega na pravicah, in zagotovi vzajemno krepitev človekovih pravic in razvojnega sodelovanja na terenu; poziva Komisijo, naj poskrbi za pregledno in javno oceno izvajanja sklopa orodij EU v zvezi s pristopom na podlagi pravic; odločno poziva EU, naj okrepi svojo vlogo vodilne zagovornice človekovih pravic po vsem svetu z učinkovito, dosledno in premišljeno uporabo vseh razpoložljivih instrumentov za spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter njihovih zagovornikov in za uspešnost naše politike razvojne pomoči v skladu z novim ciljem trajnostnega razvoja št. 16;

63.  pozdravlja sprejetje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na posebnem vrhu OZN v New Yorku, pa tudi vodilno vlogo, ki jo je EU imela v tem procesu, zlasti pri vključitvi temeljnih vrednot EU, kot so človekove pravice in dobro upravljanje; je zadovoljen, da je nova agenda jasno osnovana na zavezah v zvezi s človekovimi pravicami ter da je njenih 17 splošnih in 169 posebnih ciljev namenjenih uresničenju človekovih pravic za vse; se strinja temeljno vizijo tega dokumenta o svetu, ki ga zaznamuje splošno spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva, pravne države, pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminacije, o spoštovanju rasnega in etničnega porekla ter kulturne raznolikosti, pa tudi o enakih možnostih, ki omogočajo doseganje človekovega potenciala v celoti in prispevajo k skupni blaginji; poudarja, da je treba zagotoviti, da se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, njeni ukrepi za spremljanje in prihodnje izvajanje s strani vseh deležnikov, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, podprejo s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah in enakosti spolov, in izkoreninjanjem revščine, zmanjšanjem neenakosti in socialne izključenosti ter demokratizacijo gospodarstva;

64.  poudarja pomen usklajenosti politik za razvoj pri izpolnjevanju te nove agende za trajnostni razvoj; poudarja, da bi moral pristop na podlagi človekovih pravic voditi k poglobljenemu razumevanju usklajenosti politik za razvoj, saj brez obravnavanja ovir pri uresničevanju pravic ne more biti napredka k trajnostnemu razvoju in izkoreninjenju revščine;

65.  ponovno potrjuje, da je treba obravnavati svetovno breme bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni; poziva k ambiciozni dolgoročni politični strategiji in akcijskemu načrtu za svetovno zdravje, inovacije in dostop do zdravil, ki med drugim zajema naložbe v raziskave in razvoj, da bi ohranili pravico do življenjskega standarda, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje vsem ljudem, brez diskriminacije na podlagi rase, vere, političnega prepričanja, ekonomskega ali družbenega položaja, spolne identitete ali spolne usmerjenosti;

66.  poudarja, da agenda za ukrepanje iz Adis Abebe pomeni zavezo vzpostavitvi univerzalnega socialnega praga, splošnega zdravstvenega zavarovanja in osnovnih javnih storitev za vse, vključno z zdravjem in izobraževanjem;

67.  pozitivno ocenjuje dokument s smernicami za boj proti terorizmu, ki sta ga pripravili ESZD in Komisija in ga je podprl Svet, njegov namen pa je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri načrtovanju in izvajanju projektov pomoči za boj proti terorizmu, v katerih sodelujejo tretje države; poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita učinkovito izvajanje tega dokumenta, začenši z njegovim obsežnim razširjanjem; v zvezi s tem opominja, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin temelj uspešnih protiterorističnih politik, vključno z rabo digitalnih tehnologij za nadzor; podpira mednarodna prizadevanja, da se ustavijo kršitve človekovih pravic s strani ISIS/Daiša;

Pravice domorodnih ljudstev

68.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj v skladu s sklepnim dokumentom svetovne konference o domorodnih ljudstvih (resolucija generalne skupščine OZN št. 69/2(42)) podprejo revizijo mandata za mehanizem strokovnjakov za pravice domorodnih ljudstev, in sicer v zvezi s spremljanjem, vrednotenjem in boljšim izvajanjem deklaracije o pravicah domorodnih ljudstev; poziva države članice, naj zahtevajo, da bodo vsi pooblaščenci za posebne postopke posebej pozorni na vprašanja, ki zadevajo domorodke (ženske in dekleta), ter naj o teh vprašanjih sistematično poročajo Svetu OZN za človekove pravice; poziva ESZD in države članice, naj dejavno podprejo razvoj sistemskega akcijskega načrta za domorodna ljudstva, kakor je bilo septembra 2014 zahtevano v resoluciji generalne skupščine OZN, zlasti glede organizacije rednega posvetovanja z domorodnimi ljudstvi v tem procesu; globoko obžaluje, da na nekaterih območjih zahodne Afrike duševne bolnike privezujejo na drevesa v gozdovih ali so prepuščeni ulici, to razširjeno ravnanje pa lokalne skupnosti odobravajo;

Ukrepi EU na področju migracij in beguncev

69.  izraža globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom beguncev in migrantov, ki kot žrtve hudih kršitev človekovih pravic, konfliktov, preganjanja, napak pri upravljanju ter mrež, ki se ukvarjajo z nezakonitim priseljevanjem, trgovino z ljudmi in tihotapstvom, skupin skrajnežev in kriminalnih tolp; izraža tudi globoko obžalovanje zaradi tragične izgube življenj med ljudmi, ki skušajo doseči meje EU;

70.  poudarja, da se je treba nujno spopasti s temeljnimi vzroki migracijskih tokov, torej da je treba nasloviti zunanjo razsežnost begunske krize, med drugim z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte v našem sosedstvu, s sodelovanjem in partnerstvom z vpletenimi tretjimi državami in prek zunanjih politik EU; poudarja, da je potreben celovit pristop k migracijam, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter poziva EU, naj tesneje sodeluje z OZN, tudi z njenimi agencijami, pa tudi regionalnimi organizacijami, vladami in nevladnimi organizacijami, da bi se spopadli s temeljnimi vzroki migracijskih tokov in izboljšali razmere v begunskih taboriščih v bližini konfliktnih območij; znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o sodelovanju na področju priseljevanja in o ponovnem sprejemu z državami zunaj EU v skladu z mednarodnim pravom; spominja, da je celovita strategija o migracijah tesno povezana z razvojno in humanitarno politiko, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in izdajo humanitarnih vizumov, pa tudi drugimi zunanjimi politikami; je seznanjen z operacijo pomorskih sil pod vodstvom Evropske unije – Sredozemlje (EUNAVFOR Med) zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju; poudarja tudi, da je treba nujno oblikovati odločnejše politike na ravni Unije, da se rešijo najnujnejša vprašanja v zvezi z migranti in begunci ter poišče učinkovit, pošten in trajnostni mehanizem za delitev bremen med državami članicami; opozarja na ukrepe za obravnavanje begunske krize, ki jih je Komisija predlagala 9. septembra 2015, kot je predvideni pregled dublinske uredbe;

71.  poziva EU in države članice, naj v sklopu zunanje politike povečajo podporo za boj proti trgovini z ljudmi ter se posebej osredotočijo na zaščito žrtev, zlasti mladoletnikov; je trdno prepričan, da bi morala EU okrepiti sodelovanje s tretjimi državami in drugimi ustreznimi akterji, kar bo prispevalo k izmenjavi praktičnih zgledov in razbitju mednarodnih tihotapskih mrež; ponovno opozarja, da morajo vse države članice EU izvajati direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev(43) in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016(44);

72.  želi opomniti, da je bilo leta 2014 razseljenih 17,5 milijona oseb zaradi naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb; opozarja, da je ta pojav najbolj razširjen v južnih predelih sveta, ki so najbolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb; poudarja, da je 85 % vseh teh razseljenih oseb iz držav v razvoju in da se pretežno selijo znotraj svoje države in med regijami; opozarja, da so se v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja države članice obvezale, da bodo razvojno pomoč financirale v obsegu do 0,7 % BDP;

73.  poziva EU, naj dejavno sodeluje v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, vključno z njegovo morebitno pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;

74.  znova poziva k skupnemu stališču EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se upoštevajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje zunajsodnim in načrtnim pobojem, jih prepove in se zaveže, da bo sprejela ustrezne ukrepe v skladu z domačimi in mednarodnimi pravnimi obveznostmi, če obstajajo prepričljivi dokazi, da je posameznik ali subjekt na območju njene jurisdikcije vpleten v nezakonite načrtne poboje v tujini;

Mednarodni kulturni in športni dogodki v povezavi s človekovimi pravicami

75.  je močno zaskrbljen, da se nekateri večji športni dogodki organizirajo v državah, kjer prihaja do resnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da je treba splošno javnost obveščati o tem, da bi morali v povezavi s športnimi dogodki spoštovati določbe o človekovih pravicah, vključno s problemom prisilne prostitucije in trgovine z ljudmi; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z UNHCR in drugimi večstranskimi forumi, pa tudi z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe, da se zagotovi popolno spoštovanje človekovih pravic na takšnih prireditvah, med drugim tako, da to postane eno od odločilnih meril pri izbiri lokacije velikih mednarodnih športnih dogodkov; glede na to posveča posebno pozornost svetovnemu nogometnemu prvenstvu FIFA v Rusiji leta 2018 in v Katarju leta 2022 ter olimpijskim igram na Kitajskem leta 2022;

Delovanje EU v večstranskih organizacijah

76.  znova izraža odločno podporo trdni zavezanosti EU uveljavljanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel prek sodelovanja s strukturami OZN in njenimi specializiranimi agencijami, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v skladu s členoma 21 in 220 PEU; zato pozdravlja sprejetje trajnostnih razvojnih ciljev;

77.  poleg tega znova poudarja, da mora EU dejavno in dosledno sodelovati z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom generalne skupščine Združenih narodov in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic EU za večjo skladnost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjene prakse čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah;

78.  poziva k spoštovanju temeljnih pravic prebivalcev Zahodne Sahare, vključno s svobodo združevanja, izražanja in zbiranja; zahteva izpustitev vseh političnih zapornikov zahodnosaharskega ljudstva; zahteva, da se poslancem, neodvisnim opazovalcem, nevladnim organizacijam in medijem dovoli dostop do ozemelj Zahodne Sahare; poziva OZN, naj svoji mirovni misiji MINURSO podeli mandat za človekove pravice, kakršnega imajo njene mirovne misije drugod po svetu; podpira pravično in dokončno rešitev konflikta v Zahodni Sahari na podlagi pravice zahodnosaharskega ljudstva do samoodločbe v skladu z ustreznimi resolucijami OZN;

79.  znova opozarja, da je pomembno ohraniti institucionalizirano prakso pošiljanja parlamentarne delegacije v generalno skupščino OZN; pozdravlja obnovitev te prakse v letu 2015 na 28. zasedanju UNHRC;

80.  poudarja, da morajo vse članice UNHRC zaradi krepitve njegove verodostojnosti in legitimnosti zagotavljati najvišje standarde človekovih pravic in izpolnjevati svoje zaveze glede človekovih pravic; meni, da je treba človekove pravice spodbujati, razvijati in utrjevati v vseh mednarodnih forumih; poziva Komisijo, naj javnosti poroča o svojih dejavnostih in ukrepih za spodbujanje človekovih pravic, večjo odgovornost v zvezi z njimi ter pravno odgovornost mednarodnih organizacij, kot sta STO in Svetovna banka (BIRD, IFC, MIGA);

81.  ponovno izraža svojo popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča in svojo zavezanost odpravi nekaznovanosti za najhujše zločine, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ter zagotavljanju pravice za žrtve vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida; meni, da je obžalovanja vredno, da v letu 2014 nobena država ni ratificirala Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišče; opozarja na odgovornost za to, da se konča nekaznovanost in se sodno preganja odgovorne za genocide, zločine zoper človeštvo in vojne zločine, vključno s spolnim nasiljem; izraža globoko zaskrbljenost, ker številni nalogi za aretacijo še vedno niso izvršeni; poziva EU, naj še naprej odločno diplomatsko in politično podpira poglabljanje in krepitev odnosov med Mednarodnim kazenskim sodiščem in OZN, zlasti v varnostnem svetu OZN, pa tudi v svojih dvostranskih odnosih in drugih forumih; poziva EU, vključno z njenimi delegacijami, in države članice, naj si bolj prizadevajo za univerzalnost Rimskega statuta ter njegovo ratifikacijo in učinkovito izvajanje; poziva države članice EU, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču zagotovijo potrebna sredstva in povečajo podporo za mednarodni kazenskopravni sistem, med drugim prek finančne pomoči akterjem civilne družbe iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva k izvajanju navodil EU o dopolnjevanju mednarodnega in državnega sodstva iz leta 2013;

82.  poziva EU in države članice, naj dejavno podpirajo Mednarodno kazensko sodišče in naj v vseh oblikah dialoga s tretjimi državami opozarjajo, da je treba izvrševati njegove odločitve;

Izboljšanje spoštovanja človekovih pravic po svetu

Svoboda misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja

83.  opozarja, da je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, ki je priznana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zagotavlja pa jo tudi člen 18 Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah; opozarja tudi, da je povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kot so pravica posameznika, da verjame ali ne, pravica, da goji teistično, neteistično ali ateistično prepričanje, ter pravica do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; izraža zaskrbljenost, ker nekatere države še vedno ne spoštujejo standardov OZN, kršijo svobodo veroizpovedi in prepričanja ter se pri tem zatekajo k državni represiji, ki lahko vključuje telesne in zaporne kazni, pretirane globe in celo smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi vse večjega preganjanja skupin, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, vključno s krščanskimi skupnostmi, pa tudi zaradi nezakonitega povzročanja škode na njihovih krajih zbiranja;

84.  poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za izkoreninjenje vseh oblik diskriminacije na podlagi vere ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medverski dialog; zahteva konkretne ukrepe za zaščito verskih manjšin, neverujočih, verskih odpadnikov in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu, in poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo pri odpravi takih zakonov; pozdravlja zavezanost EU k spodbujanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih forumov, tudi s podpiranjem pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o tem vprašanju v Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini OZN; zahteva konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje in izboljšanje smernic EU za spodbujanje in zaščito svobode veroizpovedi in prepričanja; meni, da bi bilo treba ukrepe sprejeti v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, in sicer z ohranjanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga z verskimi združenji in skupnostmi v skladu s členom 17 PDEU, tudi prek delegacij EU; poleg tega opozarja, da je treba zagotoviti sistematično in dosledno usposabljanje osebja EU, tako na uradnih sedežih kot v delegacijah;

Ukrepi EU proti smrtni kazni

85.  pozdravlja skupno izjavo podpredsednice/visoke predstavnice in generalnega sekretarja Sveta Evrope(45) iz oktobra 2014, v kateri sta ponovno potrdila odločno in absolutno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah; vztraja pri svojem stališču, da bi morala biti odprava smrtne kazni po vsem svetu eden glavnih ciljev EU glede človekovih pravic; ugotavlja, da bi morala biti podpora tretjim državam za boj proti drogam usmerjena k odpravi smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami; zahteva, naj se EU in države članice v okviru šestega svetovnega kongresa proti smrtni kazni, ki bo junija 2016 v Oslu na Norveškem, nedvoumno izrazijo proti smrtni kazni, naj okrepijo zaveze za odpravo smrtne kazni in naj podprejo javne kampanje ozaveščanja o tem vprašanju;

86.  izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila smrtnih obsodb in usmrtitev v svetu; globoko obžaluje, da imajo nekatere tretje države v svojih zakonodajah še vedno smrtno kazen; meni, da je obžalovanja vredno, da je Belorusija po dveletnem premoru ponovno začela izvajati usmrtitve; zato jo znova poziva, naj uvede moratorij na smrtno kazen, nato pa jo v celoti odpravi; ugotavlja, da ima osem držav v zakonodaji smrtno kazen za homoseksualnost;

87.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj glede na več deset evropskih državljanov, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, pripravijo smernice za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni, ki bo vključevala trdne in okrepljene mehanizme glede identifikacije, zagotavljanja pravne pomoči in diplomatskega zastopanja;

88.  poziva EU, naj nadaljuje dialog z državami, ki ohranjajo smrtno kazen, ter naj pri tem uporabi vsa orodja diplomacije in sodelovanja za zagotovitev odprave smrtne kazni; ob tem znova poziva EU, naj še naprej spremlja, v kakšnih okoliščinah države, ki ohranjajo smrtno kazen, to kazen izvršujejo;

Boj proti mučenju in slabemu ravnanju

89.  meni, da bi morala EU zaradi 30. obletnice Konvencije Združenih narodov proti mučenju in glede na to, da sta mučenje in slabo ravnanje še vedno razširjena po vsem svetu, okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje teh resnih kršitev človekovih pravic; poudarja, da člani ranljivih skupin, kot so otroci in ženske, etnične, jezikovne ali verske manjšine, ki so med pridržanjem izpostavljeni mučenju ali slabemu ravnanju, potrebujejo posebno pozornost; zato odločno poziva ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločneje nastopita v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, in sicer z okrepljeno diplomatsko dejavnostjo in bolj sistematičnim javnim opredeljevanjem, da bi se tako odražale vrednote in načela, h katerim se je zavezala EU; priporoča, naj ESZD, delegacije EU in države članice uporabijo celoten potencial vseh obstoječih instrumentov, kot so smernice EU glede mučenja(46); v zvezi s tem priporoča stalno izboljševanje mehanizmov za nadzor izvoza zdravil, ki jih je mogoče uporabiti za usmrtitve ali mučenje, vključno s klavzulo o namenski končni uporabi, ki bi prekinila ali ustavila dobavo z varnostjo povezanih predmetov, ki jih v praksi očitno ni mogoče uporabiti v druge namene kot za izvrševanje smrtne kazni ali mučenje;

90.  poudarja, da nekatere države še vedno niso sprejele ukrepov za nujno potrebne načrte, za katere so zagotovljena vsa sredstva, za spoprijemanje z razmerami v zaporih; opaža, da je bil dosežen zelo majhen napredek pri zagotavljanju, da bi zapori izpolnjevali mednarodne standarde na področju človekovih pravic ter da bi bile zaščitene pravice zapornikov do življenja, telesne nedotakljivosti in dostojanstva; poudarja, da je treba izboljšati pogoje v priporih, da bi se spoštovale človekove pravice, in dejstvo, da zaprte osebe ne bi smele biti žrtev nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja;

Diskriminacija

91.  poudarja, da pod nobenim pogojem ni mogoče na podlagi družbenih, verskih ali kulturnih prepričanj oziroma tradicij upravičiti nobene oblike diskriminacije, nasilja, kaznovanja z maščevanjem, mučenja, spolne zlorabe žensk in deklet, pohabljenja spolnih organov, porok otrok, prisilnih porok, trgovine z ženskami, diskriminacije in družbene izključitve na podlagi družbenega razreda ali porekla ali nasilja v družini;

92.  najstrožje obsoja vse oblike diskriminacije, tudi na podlagi rase, barve kože, spola, spolne usmeritve, spolne identitete, jezika, kulture, vere ali prepričanja, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali drugega statusa; odločno poziva EU, naj okrepi prizadevanja za izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije, rasizma in ksenofobije, in sicer z dialogom o človekovih pravicah in političnim dialogom, delom delegacij EU in javno diplomacijo; prav tako odločno poziva EU, naj še naprej spodbuja ratifikacijo in dosledno izvajanje vseh konvencij OZN na to temo, kot sta Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencija o pravicah invalidov;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev

93.  meni, da bi morala EU nadaljevati svoja prizadevanja za okrepitev spoštovanja pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI) v skladu s smernicami EU o tem(47); priporoča izvajanje teh smernic, tudi z usposabljanjem osebja EU v tretjih državah; obžaluje, da je homoseksualnost v 75 državah še vedno kaznivo dejanje in da je v osmih od teh držav zanjo zagrožena smrtna kazen, ter meni, da nasilje nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti ne bi smelo ostati nekaznovano; podpira nenehna prizadevanja visokega komisarja OZN za človekove pravice za preprečevanje diskriminatornih zakonov, pa tudi prizadevanja drugih organov OZN; je zaskrbljen zaradi omejitev temeljnih svoboščin zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI in poziva EU, naj jim nameni večjo podporo; meni, da bo več možnosti za spoštovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do pravnih institutov, morebiti prek registriranih partnerskih skupnosti ali zakonskih zvez;

94.  poudarja, da imajo manjšinske skupnosti v tretjih državah posebne potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo polno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

Kastno razlikovanje

95.  je zelo zaskrbljen nad obsegom in posledicami kastnega razlikovanja in stalnih kršitev človekovih pravic na podlagi kastne pripadnosti, vključno z onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nenehno segregacijo, revščino in stigmatizacijo; poziva k sprejetju instrumenta EU za preprečevanje in odpravo kastnega razlikovanja; priporoča vključevanje te teme v smernice in akcijske načrte ESZD in Komisije, še zlasti v boj EU proti vsem oblikam diskriminacije ter v prizadevanja za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti ter vsem oblikam njihove diskriminacije;

Pravice invalidov

96.  pozdravlja ratifikacijo konvencije OZN o pravicah invalidov; ponovno opozarja, kako pomembno je, da države članice in institucije EU to konvencijo učinkovito izvajajo; zlasti poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in vse pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, vključno z razvojnim sodelovanjem, pri čemer poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja;

97.  spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej podpira proces ratifikacije in izvajanja konvencije OZN o pravicah invalidov v tistih državah, ki je še niso ratificirale oziroma začele izvajati;

98.  poudarja, da je mednarodna skupnost položaj invalidk opredelila kot prednostno nalogo; želi spomniti na sklepe urada Visokega komisarja OZN za človekove pravice, ki je izjavil, da bi bilo treba politike in programe za odpravo nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti razviti v tesnem partnerstvu z invalidi, s čimer bi priznali njihovo avtonomijo, in z invalidskimi organizacijami; poudarja, da je treba institucije redno nadzorovati, negovalcem pa zagotoviti ustrezno usposabljanje; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja, sodelovanja in razvojne pomoči, tudi v EIDHR, vključi boj proti diskriminaciji invalidnosti;

Pravice žensk in deklet

99.  želi spomniti, da je bila nagrada Saharova za leto 2014 podeljena Denisu Mukwegeju za njegovo izjemno delo z žrtvami spolnega nasilja in stalno zavzemanje za pravice žensk, s čimer je opozoril na uporabo nasilja in spolnega pohabljanja žensk, deklet in otrok kot vojnega sredstva; odločno obsoja vse oblike zlorab in nasilja nad ženskami, dekleti in otroki, zlasti uporabo spolnega nasilja kot vojnega orožja, pa tudi pohabljanje ženskih spolnih organov, poroke otrok, prezgodnje in prisilne poroke, spolno suženjstvo, posilstvo v partnerski zvezi in druge oblike škodljivih tradicionalnih praks; poudarja, da morajo imeti ženske, dekleta in otroci, ki so bili zlorabljeni v konfliktih, dostop do zdravstvene in psihološke oskrbe v skladu z mednarodnim pravom; v zvezi s tem je seznanjen s pismom podpredsednice/visoke predstavnice glede politike humanitarne pomoči, in zlasti o preprečevanju spolnega nasilja ter zagotavljanju ustrezne podpore in dostopa do zdravstvene in psihološke oskrbe za ženske v primerih posilstev v konfliktih; poziva vse države članice Sveta Evrope, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

100.  poudarja, da mora ESZD izmenjati dobre prakse, da bi se borila proti odsotnosti pravnega varstva za žrtve zločinov, povezanih s spolnim nasiljem; odločno obsoja odsotnost pravnega varstva za ženske v tretjih državah, zlasti kadar so žrtve nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri pregonu teh zločinov v tretjih državah in – v nekaterih primerih – s strani držav članic; poziva Komisijo, naj sodeluje z ESZD, da bi izboljšala razpoložljivo podporo za žrtve, vključila ukrepe proti nasilju na podlagi spola v humanitarne dejavnosti EU in namenila prednost humanitarnim ukrepom EU, ki so namenjeni boju proti nasilju na podlagi spola in spolnemu nasilju v konfliktih; pozdravlja zavezo EU, da bo sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi s svetovnim vrhom za odpravo spolnega nasilja med konflikti, ki je potekal junija 2014 v Londonu, in zato poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe;

101.  obžaluje odsotnost politik preprečevanja nasilja na podlagi spola, odsotnost podpore žrtvam in visoko stopnjo nekaznovanosti kršiteljev v številnih državah; poziva ESZD, naj s tretjimi državami izmenja primere dobre prakse o zakonodajnih postopkih in programih usposabljanja za policijske in sodne uslužbence ter državne uradnike; poziva EU, naj podpre organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za človekove pravice in spodbujajo enakost spolov v tretjih državah, in tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju enakosti spolov, kot so Mednarodna organizacija dela, OECD, OZN in Afriška unija, da bi ustvarili sinergije in spodbudili krepitev vloge žensk;

102.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja nasilja na podlagi spola v številnih delih sveta in vedno pogostejših umorov žensk v Latinski Ameriki, do česar prihaja v okviru vseprisotnega nasilja in strukturne diskriminacije; odločno obsoja nasilje na podlagi spola v vseh oblikah in odvraten zločin umora žensk, pa tudi splošno razširjeno nekaznovanost za te zločine, ki bi lahko spodbudila še več nasilja in ubojev;

103.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic, ki vplivajo na ženske in dekleta v begunskih taboriščih na Bližnjem vzhodu in v Afriki, vključno s prijavljenimi primeri spolnega nasilja in neenake obravnave žensk in deklet; poziva ESZD, naj si prizadeva za strožja pravila in dobro prakso v tretjih državah, da bi odpravili neenakost med begunci ne glede na spol;

104.  obžaluje, da se več kot polovica svetovnega prebivalstva sooča s plačno diskriminacijo in da v svetovnem merilu ženske zaslužijo med 60 % in 90 % povprečnega zaslužka moških;

105.  poziva Komisijo, ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej spodbujajo krepitev političnega in ekonomskega položaja žensk in deklet z vključevanjem enakosti spolov v vse svoje zunanje politike in programe, tudi prek strukturiranih dialogov s tretjimi državami, z javnim opozarjanjem na vprašanja, povezana s spolom, in z zagotavljanjem zadostnih sredstev v ta namen; z naklonjenostjo se seznanja z novim okvirom za enakosti spolov in krepitev vloge žensk za obdobje 2016–2020(48); poudarja, da se je treba osredotočiti na horizontalni steber, katerega cilj je, da Komisija in ESZD učinkoviteje uresničujeta zaveze EU glede krepitve pravic žensk in deklet prek zunanjih odnosov;

106.  obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v politični sferi; želi spomniti, da so ženske in moški enakopravni in bi morali imeti iste politične pravice in državljanske svoboščine, istočasno pa obžaluje, da so ženske premalo zastopane pri ekonomskem, socialnem in političnem odločanju; poudarja potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih za zagovornice človekovih pravic; priporoča, naj se uvede sistem kvot, da bi zagotovili način za spodbujanje udeležbe žensk v političnih organih in demokratičnih procesih, in sicer predvsem kot kandidatk;

107.  poziva EU, naj še naprej podpira gospodarsko, družbeno in politično krepitev vloge žensk kot orodja za spodbujanje primernega uživanja njihovih pravic in temeljnih svoboščin ter naj največ pozornosti nameni dostopu deklet do kakovostnega izobraževanja, tudi tistih iz najrevnejših in najbolj zapostavljenih skupnosti; poziva k podpori poklicnega izobraževanja za ženske, zagotovitvi večjega obsega poklicnega usposabljanja na področjih znanosti in tehnologije, razvoju programov usposabljanja na področju enakosti spolov za pedagoške delavce v tretjih državah ter sprejetju ukrepov za preprečevanje prenašanja stereotipov prek izobraževalnega gradiva; odločno poziva EU, naj to prednostno nalogo vključi v vse svoje diplomatske in trgovinske dejavnosti ter dejavnosti na področju razvojnega sodelovanja;

108.  poudarja, da mora biti izobraževanje deklet v begunskih taboriščih, na območjih konfliktov in na območjih, na katere vplivajo skrajna revščina in skrajne vremenske razmere, kot so suša in poplave, neprekinjeno;

109.  spodbuja EU, naj v operacijah SVOP in strukturah OZN za izgradnjo miru še naprej vključuje podporo ženskam in dekletom ter naj si prizadeva za izvajanje in krepitev resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325(2000)(49) in 1820(2008)(50) o ženskah, miru in varnosti; v zvezi s tem poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti udeležbe žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pa tudi pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči, obnovi po konfliktih in procesih prehoda v demokracijo, ki vodijo k trajnim in stabilnim političnim rešitvam; prav tako poudarja pomen zagotavljanja vseh človekovih pravic za ženske ter prispevanja h krepitvi njihove vloge, tudi v okviru agende za obdobje po letu 2015 in prek podpore za Pekinška izhodišča za ukrepanje in Istanbulsko konvencijo; pozdravlja podporo EU resolucijam OZN o vprašanjih enakosti spolov, zlasti ob upoštevanju vloge svobode izražanja in mnenja pri krepitvi vloge žensk; pozdravlja sklepe 59. seje Komisije OZN za položaj žensk(51);

110.  poziva Komisijo, naj v vse misije EU za opazovanje volitev sistematično vključuje konkretne ukrepe za povečanje udeležbe žensk v volilnih procesih, in sicer v skladu s smernicami EU na tem področju, pri tem pa upošteva sklepe s seminarja visokih strokovnjakov za volitve, ki je potekal aprila 2014 v Bruslju, in uporabi izkušnje iz preteklih misij;

111.  pozdravlja prizadevanja ESZD v tretjih državah za okrepitev izvajanja obveznosti in zavez na področju pravic žensk, ki izhajajo iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Pekinških izhodišč za ukrepanje ter Deklaracije iz Kaira o prebivalstvu in razvoju v okviru razvojne agende za obdobje po letu 2015;

112.  poudarja, da je pomembno, da se ne spodkopavata niti pravni red Pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice niti varstvo spolnih in reproduktivnih pravic; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostopa do ustreznih storitev prispeva k zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in varen splav pomembni elementi, s katerimi lahko rešimo življenje žensk in jim pomagamo, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;

113.  meni, da so poroke mladoletnikov kršitev temeljnih človekovih pravic, ki vpliva na vse vidike življenj udeleženih deklet in ogroža njihovo izobraževanje, s tem pa omejuje njihove obete, ogroža njihovo zdravje in povečuje tveganje, da bodo podvržene nasilju in zlorabam;

114.  je resno zaskrbljen zaradi pretresljivo hitrega porasta industrije naročanja nevest po pošti od 80. let 20. stoletja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so zabeleženi številni primeri žensk, ki so bile napadene in/ali umorjene, potem ko so se poročile z moškim kot „neveste po pošti“; obžaluje, da so na spletnih mestih za „naročilo po pošti“ navedena številna mladoletna dekleta, in poudarja, da je treba primere, ko so otroci uporabljeni za spolne namene, šteti za zlorabo otrok;

115.  obsoja prakso nadomestnega materinstva, ki spodkopava človekovo dostojanstvo žensk, saj se njihova telesa in reproduktivne funkcije teh teles uporabljajo kot blago; meni, da je treba prakso gestacijskega nadomestnega materinstva, ki vključuje reproduktivno izkoriščanje in uporabo človekovega telesa, zlasti teles ranljivih žensk v državah v razvoju, za finančni ali drugačen dobiček, prepovedati in obravnavati kot nujno v instrumentih na področju človekovih pravic;

Pravice otrok

116.  znova poudarja, da je nujno povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole; poziva vse države, naj se zavežejo k odpravi najhujših oblik dela otrok, kakor so opredeljene v členu 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182, med drugim suženjstvo otrok, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža telesno in duševno zdravje otrok;

117.  pozdravlja sklepe Sveta o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic(52), sprejete decembra 2014, ter poziva EU, naj še naprej podpira partnerske države v boju proti vsem oblikam nasilja nad otroki, vključno s spolnim izkoriščanjem, in pri krepitvi njihovih zmogljivosti za varstvo pravic otrok; pozdravlja objavo priročnika EU in Unicefa o instrumentih za otrokove pravice na svetovni ravni v letu 2014(53); je seznanjen z izjavo komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope iz maja 2014 o pravicah interseksualnih otrok;

118.  ponavlja zahtevo, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za pravice otroka za naslednjih pet let, da bi v zunanjih politikah EU namenila prednost pravicam otrok, ter na ta način podpre prizadevanja EU za spodbujanje njihovih pravic, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobrazbe, z zagotavljanjem rehabilitacije in ponovnega vključevanja otrok iz oboroženih skupin, z odpravljanjem dela otrok, mučenja, vprašanja čarovništva otrok, trgovine z otroki, porok in spolnega izkoriščanja otrok ter s pomočjo otrokom v oboroženih konfliktih in zagotavljanjem njihovega dostopa do izobraževanja na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu vsako leto poroča o rezultatih, ki jih je prineslo zunanje delovanje Unije, osredotočeno na otroke; izraža pohvalo akciji „Otroci, ne vojaki“ ter poziva EU in države članice, naj povečajo podporo, da bo mogoče do leta 2016 izpolniti cilj ter preprečiti novačenje in uporabo otrok v konfliktih s strani vladnih oboroženih sil;

119.  pozdravlja sodelovanje EU z Unicefom, v okviru katerega je bil oblikovan nabor orodij za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje ter zagotovljena podpora ključnim razvojnim ciljem tisočletja in programom za zaščito otrok za uresničevanje pravic otrok, zlasti v težavnih razmerah, pa tudi sodelovanje z agencijo UNRWA;

120.  pozdravlja dejavno sodelovanje EU s posebnimi poročevalci OZN na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, vključno s posebnim poročevalcem o človekovi pravici do neoporečne pitne vode in sanitarnih storitev, posebnim poročevalcem o pravici do izobrazbe, posebno poročevalko o pravici do prehrane, posebnim poročevalcem o skrajni revščini in človekovih pravicah ter posebno poročevalko o ustreznih bivališčih; pozitivno ocenjuje, da je bilo spodbujanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic okrepljeno v večletnem okvirnem programu EIDHR za obdobje 2014–2017, katerega namen je med drugim prispevati h krepitvi sindikatov, ozaveščanju o vprašanjih, povezanih s plačo, varovanju zemljišč, spodbujanju socialnega vključevanja prek krepitve ekonomskega položaja ter zmanjšanju ekonomske diskriminacije in nasilja na delovnem mestu;

Krepitev demokracije po vsem svetu

121.  poudarja vlogo EU pri varovanju in spodbujanju spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot v odnosih s širšim svetom; opozarja, da za demokratično ureditev niso značilne le svobodne in poštene volitve, temveč med drugim tudi svoboda govora, tiska in združevanja, pravna država in odgovornost, neodvisnost sodstva in nepristranska uprava; poudarja, da je demokracija neločljivo povezana s človekovimi pravicami ter da se ta dva vidika medsebojno dopolnjujeta, kakor je Svet opozoril v sklepih z dne 18. novembra 2009 o podpori demokraciji v zunanjih odnosih EU; pozdravlja, da je v novem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo večji poudarek na dejavnostih za podporo demokraciji;

Varovanje svobode izražanja in krepitev civilne družbe

122.  znova poudarja, da je svoboda izražanja ključni element vsake demokratične družbe, saj omogoča razvoj kulture pluralizma, v kateri imajo civilna družba in državljani moč, da od svojih vlad in odločevalcev zahtevajo odgovornost, in spodbuja spoštovanje pravne države; zato odločno poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov;

123.  znova poziva EU in njene države članice, naj pozorneje spremljajo vse vrste omejitev svobode izražanja in medijev v tretjih državah ter naj hitro in sistematično obsodijo take omejitve, tudi če je njihov namen legitimen, kot je boj proti terorizmu, državna varnost ali kazenski pregon; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejansko izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek; želi spomniti na cilj EU, da bo vsem posameznikom, tako v spletu kot drugje, omogočila in zajamčila enakopraven dostop do informacij in svobodo govora;

124.  meni, da informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) s tem, ko omogoča čim večji dostop do informacij, zagotavlja priložnosti za krepitev človekovih pravic in demokratičnih praks ter za družbeni in gospodarski razvoj; poudarja tudi prispevek IKT k prizadevanjem civilnodružbenih gibanj, zlasti v nedemokratičnih režimih; izraža zaskrbljenost, da nekateri avtoritarni režimi uporabljajo IKT na načine, ki vedno bolj ogrožajo zagovornike človekovih pravic in demokracije; poudarja potrebo po večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev in blogerjev, zmanjšanja digitalne vrzeli in omogočanja neomejenega dostopa do informacij; poziva Komisijo, naj v zvezi z blagom z dvojno rabo v okviru pregleda sistema EU za nadzor izvoza posebno pozornost nameni vidiku človekovih pravic;

Podpora EU zagovornikom človekovih pravic

125.  obžaluje, da je civilna družba, vključno z zagovorniki človekovih pravic, po vsem svetu vse bolj na udaru; je globoko zaskrbljen, da vedno več držav, kot so Rusija in nekatere države osrednje Azije, sprejema strogo zakonodajo, da bi zadušile dejavnosti nevladnih organizacij, tako da omejujejo njihov dostop do financiranja iz tujine ter uvajajo obremenjujoče obveznosti poročanja in hude kazni za njihovo nespoštovanje; želi spomniti, da je pravica do združevanja in zbiranja bistven element demokratične, odprte in strpne družbe; poziva k obnovljenim prizadevanjem proti omejevanju in ustrahovanju ljudi, ki po vsem svetu delajo za organizacije civilne družbe, in poziva EU, naj daje zgled pri zaščiti in spodbujanju zadevnih pravic;

126.  je zadovoljen, da je podpredsednica/visoka predstavnica v novem akcijskem načrtu znova poudarila zavezanost EU krepitvi položaja lokalnih akterjev in organizacij civilne družbe, ter poudarja, da civilna družba, vključno z zlasti zagovorniki človekovih pravic, zaradi občutnega krčenja prostora za njeno delovanje potrebuje več pozornosti in prizadevanj s strani EU; zato odločno poziva EU in njene države članice, naj oblikujejo skladen in celovit odziv na velike izzive, s katerimi se sooča civilna družba, vključno z zagovorniki človekovih pravic, po vsem svetu;

127.  poziva EU in njene države članice, naj stalno spremljajo primere kršenja svobode zbiranja in združevanja, vključno z različnimi oblikami prepovedi in omejevanja organizacij civilne družbe in njihovih dejavnosti, ter opozarjajo nanje na vseh ravneh političnega dialoga;

128.  poleg tega poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za sistematično opozarjanje na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, ki so v nevarnosti, zlasti tistih, ki so trenutno v zaporu; spodbuja delegacije EU in diplomatsko osebje držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem pridržanih aktivistov in izjavami o posameznih primerih ter kršitve človekovih pravic obravnavajo z ustreznimi sogovorniki; vztraja, da bi se morali višji predstavniki EU, zlasti podpredsednica/visoka predstavnica, komisarji, posebni predstavniki EU in vladni uslužbenci iz držav članic sistematično sestajati z zagovorniki človekovih pravic, kadar obiščejo države, v katerih se izvaja pritisk na civilno družbo;

129.  pozitivno ocenjuje pomoč EU zagovornikom človekovih pravic in civilni družbi po vsem svetu prek financiranja EIDHR; poudarja, da je treba EIDHR uporabiti zlasti za zaščito zagovornikov človekovih pravic, ki so v največji nevarnosti; poudarja tudi, da bi bilo treba pri podpori zagovornikom človekovih pravic upoštevati predvsem merila učinkovitosti ter da ne bi smeli določati preostrih pogojev; poziva Komisijo, ESZD in delegacije EU, naj zagotovijo pravilno uporabo finančnih sredstev, ki so na voljo za pomoč zagovornikom človekovih pravic;

Podpiranje volitev ter krepitev pravne države, neodvisnosti sodstva in nepristranske uprave v tretjih državah

130.  pozdravlja napotitev osmih misij za opazovanje volitev in osmih misij strokovnjakov za volitve, ki jih je EU v letu 2014 razposlala po svetu; znova pozitivno ocenjuje, da EU stalno podpira volitve ter zagotavlja pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev;

131.  opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva;

132.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volitve po vsem svetu;

133.  v zvezi s tem ocenjuje kot pozitivno, da se je v letu 2014 v 12 izbranih delegacijah EU začela druga generacija pilotnih projektov za podporo demokraciji, v skladu z zavezo iz sklepov Sveta iz novembra 2009 in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo iz leta 2012; odločno poudarja pomen teh pilotnih projektov za doseganje večje skladnosti pri podpori demokraciji prek zunanjih politik in instrumentov EU;

134.  pozdravlja zavezo Komisije, ESZD in držav članic v novem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo, namreč da bodo odločneje in bolj dosledno sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami, lokalnimi nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi jih bolj vključile v spremljanje volitev in prispevale h krepitvi njihovega položaja in tako okrepile demokratične procese;

135.  opozarja, da bi lahko izkušnje Evropske unije, politikov, akademikov, medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe ter izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pripomogle k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podporo in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu;

136.  opozarja, da korupcija ogroža enakopravno uživanje človekovih pravic in spodjeda demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; opozarja tudi, da je EU zahtevala izključno pristojnost za podpis Konvencije OZN proti korupciji (UNCAC);

137.  meni, da bi morala EU na vseh ravneh dialoga s tretjimi državami poudarjati pomen preglednosti in dostopnosti, integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, javnega proračuna in javne lastnine, kakor določa Konvencija OZN proti korupciji; meni, da korupcija v vseh svojih oblikah ogroža demokratična načela in negativno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj; poziva k nadaljnjim ukrepom v zvezi z zahtevo za boljše spremljanje izvajanja Konvencije OZN proti korupciji in k primernemu upoštevanju priporočil OECD; meni, da bi morala EU bolj dosledno in sistematično podpirati tretje države pri soočanju s korupcijo, in sicer s strokovnim znanjem pri ustanavljanju in utrjevanju neodvisnih in učinkovitih institucij za boj proti korupciji, tudi s proaktivnim sodelovanjem z zasebnim sektorjem; priporoča tudi razvoj inovativnih finančnih instrumentov za okrepitev boja proti vsem oblikam korupcije; v zvezi s tem je seznanjen s pozivom za boljše urejanje finančnih transakcij na mednarodni ravni;

138.  meni, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva na večstranski in dvostranski ravni; spodbuja EU, naj podpre pravično izvajanje sodne oblasti po vsem svetu s podporo procesom zakonodajnih in institucionalnih reform v tretjih državah; spodbuja tudi delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj sistematično spremljajo sojenja, da bi spodbudili neodvisnost sodstva;

Odločnejše ukrepanje Evropskega parlamenta na področju človekovih pravic

139.  pozdravlja pregled smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta za spodbujanje človekovih pravic in demokracije, ki ga je opravila konferenca predsednikov delegacij v sodelovanju s Pododborom za človekove pravice; v zvezi s tem priporoča bolj sistematično in pregledno prakso izpostavljanja vprašanj na področju človekovih pravic na obiskih delegacij v tretjih državah, zlasti posameznih primerov, omenjenih v resolucijah Parlamenta, ter pisnega poročanja o sprejetih ukrepih Pododboru za človekove pravice oziroma poročanja, kjer je to politično upravičeno, na posebni seji;

140.  poudarja potrebo po nenehnem obravnavanju najboljših načinov za kar največje možno izboljšanje verodostojnosti, prepoznavnosti in učinkovitosti resolucij Parlamenta o kršitvah človekovih pravic, demokracije in pravne države;

141.  spodbuja razpravo o vključitvi različnih orodij, ki so Parlamentu na voljo za podpiranje in spodbujanje človekovih pravic, v enoten strateški dokument, ki bi ga Parlament sprejel na plenarnem zasedanju;

o
o   o

142.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu Združenih narodov, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku 70. generalne skupščine Združenih narodov, predsedniku Sveta Združenih narodov za človekove pravice, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.
(2) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11855-2012-INIT/sl/pdf
(3) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9647-2014-INIT/sl/pdf
(4) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11491-2013-INIT/sl/pdf
(5) http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201203/20120329ATT42170/20120329ATT42170EN.pdf
(6) http://www.consilium.europa.eu/en/policies/pdf/st10152-en15_pdf/
(7) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf
(8) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13201-2015-INIT/sl/pdf
(9) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209369%202012%20INIT
(10) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2015559%202014%20INIT
(11) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32015D0260
(12) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9242-2015-INIT/sl/pdf
(13) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000)
(14) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 69..
(15) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(17) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.
(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0420.
(20) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0252.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.
(22) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0259.
(23) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0206.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.
(27) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317.
(28) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.
(29) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348.
(30) http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2014/20141008-strategy-paper_sl.pdf
(31) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52011DC0200
(32) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0303:FIN:sl:PDF
(33) http://daccess-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G14/082/52/PDF/G1408252.pdf?OpenElement
(34) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0274.
(35) http://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/Joint%20Programme%20on%20FGMC%20Summary%20Report.pdf
(36) http://daccess-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G14/086/06/PDF/G1408606.pdf?OpenElement
(37) https://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/hr/news53.pdf
(38) http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2014/20141008-strategy-paper_sl.pdf
(39) http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:077:0027:0043:SL:PDF
(40) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0274.
(41) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf
(42) http://wcip2014.org/wp-content/uploads/2013/03/N1446828.pdf
(43) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(44) https://ec.europa.eu/anti-trafficking/sites/antitrafficking/files/eu_strategy_towards_the_eradication_of_trafficking_in_human_beings_2012-2016_1.pdf
(45) http://www.coe.int/en/web/portal/10-october-against-death-penalty
(46) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/8590.sl08.pdf
(47) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11492-2013-INIT/sl/pdf
(48) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-5690_en.pdf
(49) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000)
(50) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1820(2008)
(51) http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=E/2015/27
(52) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2015559%202014%20INIT
(53) http://www.unicef.org/eu/crtoolkit/downloads/Child-Rights-Toolkit-Web-Links.pdf


20.obletnica Daytonskega mirovnega sporazuma
PDF 158kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o 20. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma (2015/2979(RSP))
P8_TA(2015)0471RC-B8-1362/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Daytonskega mirovnega sporazuma, njegovega splošnega okvira in dvanajstih prilog,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. julija 2005(1), 15. januarja 2009(2) in 9. julija 2015(3) o Srebrenici,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 11. marca 2005 o ustavni reformi v Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bil Daytonski mirovni sporazum podpisan 14. decembra 1995 v Parizu in je končal najbolj krvavo vojno v Evropi po koncu druge svetovne vojne;

B.  ker je sporazum končal vojno, ni pa vzpostavil delujoče in samozadostne države, in ker je institucionalna ureditev države prezapletena in se je izkazala za neučinkovito;

1.  opozarja na pomen podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, se spominja vseh tragičnih žrtev vojne v Bosni in Hercegovini ter izreka iskreno sožalje družinam umrlih;

2.  z obžalovanjem ugotavlja, da 20 let od konca vojne in oblikovanja splošnega okvirnega sporazuma, ki je orisal glavne vidike mirovne rešitve in prihodnjo obliko države, več zaporednih vlad ni uspelo zgraditi v celoti delujoče in samozadostne države;

3.  pozdravlja dosežene rezultate pri vračanju beguncev in notranje razseljenih oseb, obnovi in vračanju premoženja, v skladu z določbami Priloge VII k Daytonskemu sporazumu; vztraja, da je treba v celoti izvajati prilogo in s tem povezano strategijo, da bi zagotovili trajno vračanje ter pravične, celovite in trajne rešitve za notranje razseljene osebe, begunce in druge osebe, ki jih je prizadela vojna; poudarja, da je s tem v zvezi potrebno trajno vračanje Hrvatov, Bošnjakov in drugih v Republiko Srbsko; poudarja, da je treba doseči napredek pri izboljšanju socialno-ekonomskega vključevanja tistih, ki so se vrnili v domovino; poziva, naj se prizadevanja na vseh ravneh bolje usklajujejo in naj se več pozornosti nameni najbolj ranljivim razseljenim skupinam, vključno z Romi in ženskami, ki so bile žrtve nasilja; z obžalovanjem ugotavlja, da je po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa še vedno pogrešanih približno 7000 oseb, njihova usoda pa ostaja neznana;

4.  priznava pozitivno preobrazbo Bosne in Hercegovine v zadnjih 20 letih iz razdejane države, nastale iz vojne, v državo, ki želi postati članica Evropske unije;

5.  ponavlja, da je EU zavezana evropski perspektivi ter nadaljevanju pristopnega procesa Bosne in Hercegovine in vseh držav Zahodnega Balkana; je prepričan, da sta regionalno sodelovanje in proces evropske integracije najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve;

6.  poziva oblasti, naj izkoristijo 20. obletnico Daytonskega mirovnega sporazuma kot spodbudo za dokončanje potrebnih reform – zlasti glede na predvideno prošnjo Bosne in Hercegovine za članstvo v EU; želi spomniti, da mora biti obravnavanje družbeno-ekonomskih potreb državljanov prednostna naloga, tako kot vzpostavitev učinkovitega usklajevalnega mehanizma za vprašanja, povezana z EU; ponavlja, da je hkrati bistvenega pomena nadaljevati ustavne in politične reforme ter demokratizacijo političnega sistema, kar bo pomagalo zagotoviti resnično enakost in demokratično zastopanost za vse tri konstitutivne narode in vse državljane te države; poudarja, da morajo imeti vsi državljani Bosne in Hercegovine enake možnosti za izvolitev na vseh ravneh političnega odločanja;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladam in parlamentom Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.

(1) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 468.
(2) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0276.


Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP
PDF 441kWORD 132k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP (2015/2114(INI))
P8_TA(2015)0472A8-0338/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (v nadaljevanju: „Skupno stališče“)(1),

–  ob upoštevanju pregleda Skupnega stališča, ki ga je opravila delovna skupina Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM),

–  ob upoštevanju 16. letnega poročila Sveta v skladu s členom 8(2) Skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/711/SZVP z dne 19. novembra 2012 o podpori dejavnostim Unije za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 9. decembra 2003,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 2. aprila 2013(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o ratifikaciji pogodbe o trgovini z orožjem(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2015 o vplivu razvoja evropskih obrambnih trgov na varnost in obrambne zmogljivosti v Evropi(5), zlasti odstavkov 4, 10, 18, 19, 20, in 21,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/768/SZVP z dne 16. decembra 2013 o delovanju EU v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem v okviru evropske varnostne strategije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(7), kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 599/2014, in seznama blaga z dvojno rabo iz njene Priloge I,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. aprila 2014 Svetu in Parlamentu z naslovom „Pregled politike nadzora izvoza: zagotavljanje varnosti in konkurenčnosti v spreminjajočem se svetu“ (COM(2014)0244)),

–  ob upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 12. junija 2014 o pregledu sistema za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o pregledu politike nadzora izvoza z dne 21. novembra 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(9),

–  ob upoštevanju strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom, ki jo je 15. in 16. decembra 2005 sprejel Evropski svet, in Skupnega ukrepa Sveta 2002/589/SZVP z dne 12. julija 2002 o prispevku Evropske unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja in ki razveljavlja Skupni ukrep 1999/34/SZVP,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2003/468/SZVP z dne 23. junija 2003 o nadzoru posredovanja orožja(10),

–  ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je sprejel Svet 9. februarja 2015,

–  ob upoštevanju navodil za uporabnike Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,

–  ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih v letu 2015(11),

–  ob upoštevanju sklepov 19. plenarnega zasedanja o Wassenaarskem sporazumu o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, ki je potekalo na Dunaju 3. in 4. decembra 2013,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska agenda za varnost“ (COM(2015)0185)),

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju, sprejetega 24. februarja 2006,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti točke 16.4 v okviru cilja 16, ki države poziva, naj bistveno zmanjšajo tok nezakonitega orožja;

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini,

–  ob upoštevanju člena 42 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Pogodbe ZN o trgovini z orožjem, ki je začela veljati 24. decembra 2014,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice št. 24/35 z dne 8. oktobra 2013 o učinku trgovine z orožjem na človekove pravice v oboroženih spopadih(12),

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0338/2015),

A.  ker se je globalno varnostno okolje okoli EU dramatično spremenilo, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu,

B.  ker člen 51 Ustanovne listine ZN določa neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe;

C.  ker je za mednarodno stabilnost pomembno, da se sredstva odvračanja zagotavljajo na podlagi ocene posameznih primerov, povsem v skladu s členom 51 Ustanovne listine ZN in četrtim merilom skupnega stališča o ohranjanju regionalnega miru, varnosti in stabilnosti;

D.  ker nenadzorovano širjenje orožja pomeni resno tveganje za mir in varnost, človekove pravice in trajnostni razvoj; ker vsako minuto nekje na svetu nekdo umre zaradi oboroženega nasilja in se izdela 15 novih kosov orožja;

E.  ker je regulacija mednarodne trgovine z orožjem po definiciji cilj na svetovni ravni; ker mora EU v okviru zunanjih odnosov zagotavljati doslednost zunanjega delovanja kot celote, da bi spodbujala demokracijo in načela pravne države, preprečevala konflikte, izkoreninila revščino, spodbujala medkulturni dialog ter ohranjala mednarodno stabilnost in varnost; ker so bile države članice EU v obdobju 2010–2014 odgovorne za 25,4 % dejanske dobave(13) glavnih konvencionalnih orožij po svetu,

F.  ker je v skladu z Lizbonsko pogodbo izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU in ker je ena od prednostnih nalog zunanjega delovanja EU tudi izgradnja stabilnejšega sveta, v katerem bo vladala blaginja; ker dobavljanje orožja državam, udeleženih v sporih, ne le povečuje verjetnost zaostrovanja nasilja, temveč tudi negativno učinkuje na razvojni potencial zadevnih držav, kot je razvidno iz poročil humanitarnih organizacij, ki so ta učinek količinsko opredelile(14);

G.  ker so države članice EU leta 2013 izvozile orožje v skupni vrednosti 36,7 milijarde EUR, pri čemer so v tretje države izvozile za 26 milijard EUR orožja; ker po drugi strani celotni proračun za Evropski instrument sosedstva za obdobje 2014–2020 znaša 15,4 milijarde EUR; ker so države članice EU odgovorne za 30 % vsega izvoza; ker bi le stežka lahko trdili, da so ti trgovinski tokovi v neposrednem varnostnem interesu EU;

H.  ker je Skupno stališče 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, ki določa osem meril za izvoz konvencionalnega orožja, ki jih morajo države članice EU uporabljati pri odločitvah o izdaji dovoljenj; ker je treba to skupno stališče ustrezno upoštevati predvsem v okviru razvoja evropskega obrambnega trga ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe;

I.  ker so se tretje države Albanija, Bosna in Hercegovina, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Kanada, Črna gora in Norveška uradno zavezale k izpolnjevanju meril in upoštevanju načel iz skupnega stališča;

Globalno varnostno okolje in izvoz orožja

1.  je močno zaskrbljen zaradi širjenja oboroženih spopadov, zlasti v Ukrajini, Siriji, Iraku, Libiji in Jemnu, pa tudi zaradi vseh mednarodnih konfliktov, ki v čedalje bolj globaliziranem svetu ogrožajo svetovno stabilnost in varnost ter povzročajo, da je sosedstvo EU manj stabilno in nevarnejše; ugotavlja, da je k temu morda prispeval prenos orožja v države, udeležene v konfliktih;

2.  obžaluje, da dogodki v zadnjih dveh letih kažejo, da orožje včasih pristane v rokah teroristov ali represivnih režimov, držav, v katerih se utegne otroke novačiti ali uporabljati v sovražnih dejanjih, ali režimov, ki imajo sumljive odnose z mednarodnim terorizmom oziroma agresivno notranjo ali zunanjo politiko, ter meni, da je zato treba sprejeti učinkovit režim nadzora nad izvozom orožja; obsoja uporabo orožja z namenom krepitve nestabilnosti in zaostrovanja oboroženih spopadov v notranjem in zunanjem okviru ali za podpiranje notranjega zatiranja, regionalnih sporov ter resnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; prav tako obžaluje, da je nezakonito trgovanje z orožjem še zmeraj obsežen in dobičkonosen posel;

3.  obžaluje, da zaradi oboroženega nasilja vsako leto umre približno pol milijona ljudi(15), bodisi v oboroženih spopadih ali pa v povezavi s kriminalno dejavnostjo;

4.  poudarja, da je upoštevanje Skupnega stališča bistvenega pomena za spoštovanje načel in vrednot EU, zlasti na področju mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ter odgovornosti glede notranje, regionalne in svetovne varnosti;

5.  ugotavlja, da so države članice EU ene glavnih svetovnih izvoznic orožja, saj so po podatkih iz 16. letnega poročila v letu 2013 po vsem svetu izvozile za 36,711 milijarde EUR orožja, od tega za 10,735 milijarde EUR med državami članicami, za 25,976 milijarde EUR pa v tretje države; ponovno poudarja, da člen 10 Skupnega stališča določa, da gospodarski, trgovinski in industrijski interes držav članic ne sme vplivati na uporabo osmih meril, ki urejajo izvoz orožja;

6.  obžaluje pa, da se člen 10 pogosto spregleda, zlasti ker evropska obrambna podjetja svojo manjšo prodajo v Evropi vedno bolj nadomeščajo z izvozom v države zunaj EU; je resno zaskrbljen zaradi posledic za varnost in obrambo EU, ki izhajajo iz prenosa občutljivega znanja in tehnologije v tretje države, kar pomeni povečano tveganje odvisnosti od tretjih držav z različnimi strateškimi interesi, na primer Rusije;

7.  poudarja, da bi morala biti obrambna industrija instrument za izvajanje obrambe in varnosti držav članic, zagotavljati varnost režima dobave v EU, hkrati pa prispevati tudi k izvajanju okrepljene SZVP in SVOP, kadar je to pomembno pri zagotavljanju globalne stabilnosti in varnosti; priznava, da je izvoz orožja bistven za krepitev in dodaten razvoj industrijske in tehnološke podlage za evropsko obrambo, ki je pomembna za številne inovacije in tehnološki razvoj;

8.  priznava legitimnost izvoza, ki v celoti izpolnjuje merila, navedena v členu 4(c) Skupnega stališča 2008/944/SZVP in se izvede v odziv na prošnjo Evropski uniji v skladu s pravico do samoobrambe; podpira dobavo obrambnega orožja v primeru zakonite samoobrambe; je seznanjen z odločitvijo nekaterih držav članic, da bodo dobavljale obrambno orožje pešmergam v iraškem Kurdistanu in v Ukrajino; v zvezi s tem ugotavlja, da se države članice med seboj ne usklajujejo;

9.  opozarja, da sta zavrnitev izdajanja in začasen preklic dovoljenj zaradi embargov ali sporov sicer pozitiven znak, vendar pa kažeta, da ima izvozna politika EU zgolj odzivni značaj; meni, da bi bilo treba pred izdajo dovoljenj v skladu s Skupnim stališčem opraviti bolj poglobljeno oceno posebnih tveganj, ki so povezana z državo prejemnico in varnostnimi interesi EU;

10.  ugotavlja, da se tveganje, ki izhaja iz preusmeritev, tihotapljenja in kopičenja orožja, povečuje in ostaja izziv, s katerim se je treba spopasti; opozarja na tveganje, da bi se utegnilo zaradi vse bolj razširjenega tihotapljenja orožja in nezakonite trgovine z orožjem ter pomanjkanja pregledov na vstopnih točkah, kot so pristanišča, orožje iz tretjih držav, v katerih vlada visoka raven korupcije, pripeljati v Evropo ter tako ogroziti varnost državljanov, kot je v nedavnem poročilu poudaril Europol(16);

11.  poudarja, da je nadzor nad izvozom orožja sestavni del zunanje in varnostne politike EU ter da bi ga morala usmerjati načela iz člena 21 PEU, zlasti spodbujanje demokracije in pravne države ter ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti; opozarja, da je treba obvezno zagotoviti skladnost med izvozom orožja in verodostojnostjo EU kot svetovne zagovornice človekovih pravic; je trdno prepričan, da bi učinkovitejše izvajanje osmih meril Skupnega stališča pomembno prispevalo k razvoju SZVP in SVOP; poziva, naj se v okviru nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ustrezno obravnavajo vprašanja izvoza orožja glede na spremenjeno varnostno okolje ter s tem povezana tveganja in grožnje za evropske varnostne interese;

12.  obžaluje, da neupravičeni, nezakoniti in neregulirani prenosi orožja še naprej spodkopavajo politično stabilnost ter ogrožajo demokratični, družbeni in/ali gospodarski razvoj v številnih predelih sveta; priznava, da bi enotno tolmačenje in učinkovito izvajanje osmega merila Skupnega stališča 2008/944/SZVP odločilno prispevalo k ciljem glede skladnosti politik EU za razvoj; poziva, naj se še naprej posveča pozornost osmemu merilu, da bi ocenili morebitne negativne učinke izdatkov za orožje na razvojne možnosti revnejših držav prejemnic;

Pogodba o trgovini z orožjem

13.  pozdravlja začetek veljavnosti Pogodbe o trgovini z orožjem; pozdravlja dejavnosti ozaveščanja, s katerimi EU spodbuja splošno ratifikacijo in izvajanje Pogodbe o trgovini z orožjem, in poziva k stalnim prizadevanjem v zvezi s tem, zlasti ko gre za države, ki veliko trgujejo z orožjem; poziva države članice, ki Pogodbe o trgovini z orožjem še niso ratificirale, naj to čim prej storijo; priznava, da ima Pogodba o trgovini z orožjem sicer pozitiven učinek, a vseeno vsebuje omejitve in nejasnosti (nejasne koncepte, izjeme pri obveznosti poročanja, pomanjkanje režima za kazni);

14.  pozdravlja uspeh prve konference držav podpisnic v Cancúnu od 24. do 27. avgusta 2015, vendar opozarja, da niso dosegle sporazuma o modelu za letna poročila; meni, da bo pogodba resnično uspešna le, če bodo sprejeti ukrepi za njeno splošno veljavnost in vzpostavljeni zavezujoči ali kazenski mehanizmi za uporabo v primeru nespoštovanja pravil;

15.  pozdravlja zahtevo, da morajo države, ki so podpisale Pogodbo o trgovini z orožjem, pri odločanju o dovoljenjih upoštevati tveganje, da se utegne dobavljeno orožje uporabiti za zagrešitev ali omogočanje hudega nasilja na podlagi spola ali hudega nasilja nad ženskami in otroki; poziva države članice, naj v Skupnem stališču uporabijo odločnejše besede v zvezi z nasiljem na podlagi spola ali hudega nasilja nad ženskami in otroki;

16.  pozdravlja dejstvo, da ima EU pravno zavezujoč okvir, ki je edinstven na svetu in zagotavlja izvajanje nadzora nad izvozom orožja, tudi v kriznih regijah in državah z vprašljivim spoštovanjem človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se je sistemu za nadzor nad izvozom orožja na podlagi Skupnega stališča pridružilo več evropskih in tretjih držav;

17.  pozdravlja dejstvo, da so se Albanija, Bosna in Hercegovina, Kanada, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Islandija, Črna gora in Norveška pridružile merilom in načelom Skupnega stališča 2008/944/SZVP; ugotavlja, da je poseben okvir za izmenjavo informacij med EU in pridruženimi tretjimi državami vzpostavljen od leta 2012;

Skupno stališče

18.  opozarja, da bi moralo Skupno stališče privesti do usklajenega pristopa k trgovini z orožjem, ki ne bi posegal v pravico držav članic, da izvajajo strožje nacionalne politike, kakor je navedeno v členu 3 Skupnega stališča; opozarja tudi, da zavrnitev prenosa vojaške tehnologije ali orožja v vsakem primeru ostaja v izključni pristojnosti držav članic in da je treba skupne standarde iz Skupnega stališča v skladu z uvodno izjavo 3 obravnavati kot minimalne standarde za upravljanje prenosov vojaške tehnologije; opozarja, da se usklajevanje na evropski ravni ne bi smelo uporabljati kot izgovor za omilitev strožjih nacionalnih pravil;

19.  poziva države članice, naj v vseh primerih skladno tolmačijo in strogo izvajajo merila iz Skupnega stališča, ne da bi dopustile, da politični in gospodarski razmisleki prevladajo nad postopkom odločanja; prav tako poziva države članice, naj prekinejo že dogovorjene pogodbe, če dogovor zaradi močno spremenjenih razmer krši Skupno stališče;

20.  meni, da je resnična težava v tem, da države članice ohlapno izvajajo in nedosledno tolmačijo Skupno stališče, zato meni, da si je bistveno prizadevati za dosledno in ambiciozno izvajanje osmih meril; v zvezi s tem opozarja, da kazni za kršenje meril niso predvidene, in meni, da bi bilo priporočljivo urediti izvajanje neodvisnih preverjanj in določiti kazni za primer kršitev Skupnega stališča;

21.  je seznanjen s pregledom Skupnega stališča 2008/944/SZVP, ki ga je opravila delovna skupina COARM, in zaključkom, da le-to ustrezno podpira cilje, ki jih je zastavil Svet, in da je v skladu s Pogodbo o trgovini z orožjem; ugotavlja, da kljub zaskrbljujočim razmeram v Siriji in Iraku, porastu terorističnih dejavnosti, konfliktom in nestabilnosti, ki so se razširili po Bližnjem vzhodu in severni Afriki ter bi lahko vplivali tudi na varnost Unije, ni bilo nikakršnih sprememb;

22.  je seznanjen s posodobljenimi navodili za uporabnike Skupnega stališča Sveta in posodobljenim seznamom vojaškega blaga EU; z zadovoljstvom pričakuje, da bo delovna skupina COARM sprejela nov spletni mehanizem za izmenjavo informacij; pozdravlja nova sklicevanja na vidike iz Pogodbe o trgovini z orožjem, ki še niso vključeni v Skupno stališče, in spremembe pojasnjevalnih smernic za sedmo merilo; poziva k prizadevanjem, zlasti v zvezi s smernicami za učinkovito izvajanje osmega merila;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo strožjo uporabo osmih meril; meni, da bi morale države članice, tudi na evropski ravni v okviru delovne skupine COARM, razširiti svoje ocene ter se med drugim osredotočiti na razmere v ciljni državi in na posamezno zadevno vojaško tehnologijo; spodbuja države članice, naj uporabljajo strožja nacionalna merila;

24.  je zaskrbljen zaradi učinka, ki ga imajo resnične ali domnevne grožnje s pravnimi ukrepi podjetij v nekaterih državah članicah na obravnavanje vlog za dovoljenje za izvoz; opozarja države članice, da strogo in natančno izvajanje osmih meril ustvarja potrebno podlago za zavrnitev dovoljenj;

25.  ugotavlja, da drugo merilo od držav članic zahteva, da zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja le, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija in oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za notranjo represijo; meni, da to merilo dopušča neskladno izvajanje skupnih pravil; poziva k povezovanju s predstavniki Sveta Evrope, Uradom visoke komisarke ZN za človekove pravice in organizacijami za človekove pravice, da bi dodatno razjasnili drugo merilo;

26.  kritično gleda na to, da različne države članice pogosto kršijo osem meril; obžaluje, da ni mehanizmov za naložitev sankcij, kadar država članica krši osem meril, in da tudi niso načrtovani; meni, da bi bilo treba določiti načine in sredstva za neodvisno preverjanje in mehanizme za sankcioniranje kršitev Skupnega stališča;

27.  odločno poziva vse države članice, naj tveganje v postopkih izdajanja dovoljenj za prenos orožja obravnavajo previdnostno, kot je običajno pri obravnavi drugih področij, kot so terorizem, pranje denarja in okoljska vprašanja;

28.  poudarja, da je treba zagotoviti skladnejšo politiko glede embargov in jih začeti nemudoma izvajati; poziva države članice, naj podrobneje opredelijo nacionalne in mednarodne določbe v zvezi z izvozom „vojaškega“ in „nevojaškega“ orožja, zaradi katerih utegnejo prenosi orožja malega kalibra zaobiti sisteme regulacije tako, da se orožje označi kot „nevojaško“;

29.  opozarja, da je Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju člena 10 Protokola ZN o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi namenjena učinkovitemu nadzoru nad prenosi strelnega orožja za civilno uporabo; priznava legitimnost izvoza lovskega in športnega orožja za civilno uporabo v okviru te uredbe; pozdravlja pregled zakonodaje EU o strelnem orožju (tudi glede deaktivacije, upravnih sankcij in signalnega orožja) in namero okrepiti policijsko sodelovanje s sosednjimi državami pri vprašanju tihotapljenja orožja; v skladu s tem poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti Europola;

30.  poziva države članice, naj v Skupno stališče vključijo mehanizem, ki bi samodejno zamrznil obstoječe dovoljenje za izvoz orožja v države, za katere je bil evropski embargo na orožje uveden po izdaji dovoljenja za izvoz;

31.  predlaga, naj se raziščejo možnosti uporabe in razširitve osmih meril, med drugim na prenos z izvozom orožja povezanih storitev, kot je svetovanje, in na dejavnosti zasebnih vojaških družb s sedežem v EU v tretjih državah; poziva k enotnemu pristopu EU k vprašanju plavajočih orožarn;

32.  poziva vse države članice, ki se še niso popolnoma uskladile s Skupnim stališčem Sveta 2003/468/SZVP z dne 23. junija 2003 o nadzoru posredovanja orožja, naj pojasnijo, zakaj niso zagotovile skladnosti ter kakšne ukrepe nameravajo sprejeti in kdaj, da bi izpolnile svoje obveznosti, ki izhajajo iz Skupnega stališča; spodbuja države članice, naj storitve prevoza in financiranja orožja vključijo v svojo zakonodajo o posredovanju orožja;

33.  je zaskrbljen zaradi možnih preusmeritev izvoženega blaga ter poziva države članice, naj vzpostavijo učinkovit nadzorni sistem (sistemi za spremljanje, določba o nezlorabi v potrdilu o končnem uporabniku, pregledi končnih uporabnikov na kraju samem), vključno z okrepitvijo osebja, predvidenega za to nalogo; meni, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med državami članicami, med državami članicami ter Europolom in Eurojustom, pa tudi s tretjimi državami, da bi olajšali kazenski pregon posrednikov in tihotapcev zaradi nezakonitega prenosa orožja; poziva Svet, naj sedmo merilo bolje uskladi s členom 11 Pogodbe o trgovini z orožjem;

34.  je zelo zaskrbljen zaradi možnosti, da se nadzor EU nad izvozom zaobide z licenčno proizvodnjo v tretjih državah ali s čezmorskimi podružnicami podjetij s sedežem v EU; poziva delovno skupino COARM, naj v naslednjem letnem poročilu poglobljeno obravnava to vprašanje;

35.  poziva k večjemu usklajevanju na delovni ravni s Svetom in Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi zagotovili ustrezno upoštevanje vidikov, povezanih s preprečevanjem sporov, razvojem in človekovimi pravicami; poziva k rednim posvetovanjem med delovnima skupinama COARM in COHOM ter k povezovanju delovne skupine COARM z vsemi ustreznimi akterji EU, kot so IntCen, koordinator EU za boj proti terorizmu in delegacije EU, da bi izboljšali usklajenost in delili informacije, ki bi lahko bile pomembne za odločitve o dovoljenjih za prenos orožja, zlasti ko gre za tveganja v predlaganih državah prejemnicah, da bi tako izboljšali kakovost odločitev, sprejetih v okviru Skupnega stališča;

Preglednost

36.  obžaluje pozno sprejetje šestnajstega letnega poročila, ki je imelo največjo zamudo doslej;

37.  opozarja, da morajo podatki, predloženi v celoti, vključevati podatke tako o finančni vrednosti izdanih dovoljenj za izvoz orožja kot o finančni vrednosti dejanskega izvoza, razčlenjene po končnih ciljih in kategorijah seznama vojaškega blaga EU; poziva preostale države članice, naj izpolnijo obveznost letnega poročanja in naknadno predložijo podatke za 16. letno poročilo, za prihodnja letna poročila pa naj jih oddajajo pravočasno;

38.  ugotavlja, da poročilo vključuje standardizirane informacije o izdanih izvoznih dovoljenjih, vendar pa ne vključuje izčrpnih informacij o dejanskem izvozu orožja; odločno poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj preučita načine za izboljšanje spoštovanja obveznosti poročanja ter povečanje preglednosti in javnega nadzora okvira za nadzor nad izvozom orožja, s čimer bi zagotovili predvsem, da bi države članice poročale o vseh izvozih orožja; poziva, naj se ta pomanjkljivost odpravi in ustrezno predvidi letno poročilo, ki navaja podatke o dejanskem izvozu, razčlenjene po vrstah in namembnem kraju;

39.  poziva k uvedbi standardiziranega postopka poročanja in predložitve s časovnim rokom za informacije o dejanskem izvozu in podatke o dovoljenjih, ki bi se uporabljal in spoštoval enako v vseh državah članicah; poziva države članice, naj v celoti poročajo o zavrnjenih dovoljenjih ter navedejo tudi informacije o posameznih dovoljenjih, in sicer državo prejemnico in zadevni organ, opis in količino blaga za prenos na podlagi podkategorij seznama vojaškega blaga in natančen razlog za zavrnitev; predlaga, da se oblika letnega poročila spremeni in se poročilo ponovno vzpostavi kot javna, interaktivna spletna zbirka podatkov, ki bi omogočala iskanje;

40.  poziva k okrepljenemu posvetovanju med državami članicami, kar zadeva prenose v ranljive in nestabilne regije in države, zlasti takšne, ki v svojem sosedstvu ravnajo agresivno; poziva k poglobljenemu in sistematičnemu preverjanju izvajanja evropskega režima sankcij proti Rusiji, ko gre za izvoz orožja in prodajo tehnologij z dvojno rabo; poziva posamezne države, naj pripravijo seznam oseb (ki bo vključeval podjetja in posameznike), ki so bile obsojene kršenja zakonodaje, povezane z izvozom orožja, ter primerov ugotovljenih preusmeritev, kakor tudi oseb, ki niso bile obsojene na sodišču, vendar je znano, da so vpletene v nezakonito trgovino z orožjem ali dejavnosti, ki ogrožajo mednarodno varnost; poziva države članice, naj zagotovijo podrobne informacije o postopkih preklica ali začasnega umika izdanih dovoljenj glede držav, za katere velja embargo;

41.  meni, da je bistveno, da države, ki so kandidatke za pristop k EU, ravnajo v skladu s stališči in načeli EU glede izvoza orožja in trgovine z njim;

42.  poziva k spremljanju nezakonite trgovine z orožjem in sodelovanju na tem področju s postopki za sodelovanje, ki vključujejo policijo in obmejne organe, na podlagi izmenjave informacij in zbirk podatkov, da bi kar najbolj zmanjšali varnostno tveganje za EU in njene državljane;

Javni nadzor

43.  opozarja, da so vlade tiste, ki nosijo politično odgovornost za izvoz ali neizvoz vojaškega blaga ali blaga z dvojno rabo; poziva države članice, naj predložijo podrobne informacije o vsakem izdanem dovoljenju in tako omogočijo preverjanja na ravni EU, da bi zagotovili, da države zaradi gospodarskega, političnega ali osebnega interesa ne kršijo meril iz Skupnega stališča; poziva ESZD/COARM, naj sprejmeta nalogo pregledovanja dovoljenj, ki domnevno ne izpolnjujejo meril iz Skupnega stališča;

44.  je trdno prepričan, da imajo državljani in parlamenti pravico, da so natančno obveščeni o odločitvah svojih vlad glede izvoza orožja, saj te vplivajo na varnost in blaginjo njihove in drugih držav, prav tako pa je to v skladu s prizadevanji za preglednost in večji javni nadzor; poziva, naj bodo poročila javna;

45.  poziva Svet in ESZD, naj prav tako izboljšata dostop do informacij v zvezi s sankcijami EU in embargom na orožje, saj te pogosto niso posodobljene ali predstavljene v zlahka dostopni obliki;

46.  poziva k okrepitvi parlamentarnega nadzora tako na nacionalni kot na evropski ravni, in sicer z letnimi poročili v parlamentih; poziva, naj se o evropskem izvozu orožja in evropski politiki obrambne industrije razpravlja na naslednji medparlamentarni konferenci o SZVP/SVOP;

47.  pozdravlja redno posvetovanje s civilno družbo v okviru povečevanja preglednosti; poziva Komisijo in ESZD/COARM, naj nadaljujejo s tem dialogom s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in možganskimi trusti; spodbuja civilno družbo in akademski svet, naj neodvisno nadzirata trgovino z orožjem;

Nove tehnologije in vprašanje blaga z dvojno rabo

48.  meni, da je zaradi tehnološkega razvoja vse težje razlikovati med izključno vojaško in izključno civilno rabo ter da bi bilo zato treba posebno pozornost nameniti seznamu blaga z dvojno rabo v luči Wassenaarskega sporazuma; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da ni vrzeli v Wassenaarskem sporazumu ter med seznamom vojaškega blaga in prilogami uredbe o dvojni rabi, ter naj posebno pozornost namenijo novi tehnologiji strateškega pomena, kot so daljinsko vodeni zrakoplovni sistemi, uporabna robotika in tehnologija za nadzor;

49.  opozarja, da širjenje določenih tehnologij za nadzorovanje in poseganje v zasebnost po svetu ne škoduje le človekovim pravicam, ampak bi lahko pomenilo tudi pomembno grožnjo evropskim strateškim interesom in naši digitalni infrastrukturi;

50.  pozdravlja aktualno pobudo Komisije za posodobitev nadzora EU nad izvozom blaga z dvojno rabo in njeno namero, da v prvi polovici leta 2016 predstavi nov zakonodajni predlog za pametne in učinkovite politike, s katerimi bi uravnavali komercialni izvoz storitev, povezanih z izvajanjem in uporabo tehnologije z dvojno rabo, obenem pa vključili učinkovita varovala, s katerimi bi preprečili, da bi tak nadzor izvoza oviral znanstvene raziskave in raziskave na področju varnosti informacijske tehnologije; poudarja, da bi moral biti cilj predloga tudi izboljšati skladnost in preglednost režima za nadzor izvoza, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati spreminjajoči se značaj varnostnih izzivov in hitrost tehnološkega razvoja, zlasti ko gre za programsko opremo za nadzorovanje in poseganje v zasebnost; pozdravlja dogovor, ki so ga 4. decembra 2013 dosegle države podpisnice Wassenaarskega sporazuma, o začetku nadzora na področjih orodij za nadzor, kazenski pregon in zbiranje obveščevalnih podatkov ter sistemov za mrežni nadzor; poudarja, da je nujno treba obravnavati potencialno škodljiv izvoz izdelkov in storitev IKT, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v zvezi s kršitvami človekovih pravic v določenih tretjih državah, kakor so se v skupni izjavi iz aprila 2014 dogovorili Evropski parlament, Svet in Komisija;

51.  poziva države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za učinkovito izvajanje in izvrševanje nadzora nad izvozom, posredništvom in tranzitom blaga z dvojno rabo; pozdravlja trenutne programe za krepitev zmogljivosti, ki jih financira EU in so namenjeni podpiranju sistemov tretjih držav za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo; poziva države članice, naj uporabijo tudi zmogljivosti za usposabljanje znotraj EU;

52.  poudarja, da bi morala biti Komisija zmožna čim prej zagotoviti pravilne in najnovejše informacije o zakonitosti ali morebitnih škodljivih učinkih potencialnih transakcij podjetjem, ki se sprašujejo, ali naj zaprosijo za izvozno dovoljenje;

53.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge o pregledu, kako bi lahko standarde EU glede IKT uporabili za preprečevanje morebitnih škodljivih posledic izvoza teh tehnologij ali drugih storitev v tretje države, kjer konceptov, kot je „zakonito prestrezanje“, ni mogoče obravnavati kot enakovredne tistim v EU ali kjer so na primer razmere na področju človekovih pravic slabe ali ne veljajo načela pravne države;

54.  znova potrjuje, da morajo standardi EU, zlasti tisti, ki so opredeljeni v Listini EU o temeljnih pravicah, pri ocenjevanju incidentov, pri katerih se tehnologije z dvojno rabo uporabljajo tako, da se lahko omejujejo človekove pravice, prevladati nad drugimi vidiki;

55.  obžaluje, da nekatera evropska podjetja in mednarodna podjetja, ki trgujejo s tehnologijami z dvojno rabo, sodelujejo z režimi, ki s svojimi dejanji kršijo človekove pravice, čeprav se zavedajo škodljivih učinkov, ki jih bo to trgovanje imelo na človekove pravice;

56.  poziva Komisijo, naj podjetja, ki sodelujejo pri takšnih dejavnostih, izključi iz postopkov javnih naročil EU, financiranja raziskav in razvoja ter vsakršne druge vrste finančne podpore;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(2) UL C 103, 27.3.2015, str. 1.
(3) Pogodba o trgovini z orožjem, UN, 13-27217.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0081.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0215.
(6) UL L 341, 18.12.2013, str. 56.
(7) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.
(9) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(10) UL L 156, 25.6.2003, str. 79.
(11) http://www.wassenaar.org/controllists/, „seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznam streliv“, Wassenaarski sporazum o nadzoru izvoza konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, 25. marec 2015.
(12) A/HRC/RES/24/35
(13) Trendi v mednarodnih prenosih orožja, 2014, preglednica dejstev SIPRI, marec 2015.
(14) IANSA, Oxfam International in Saferworld: „Africa’s missing billions – International arms flows and the cost of conflict“ (Manjkajoče milijarde v Afriki – Mednarodni pretok orožja in strošek sporov), 2007.
(15) ‘Global Burden of Armed Violence 2015: Every Body Counts (Svetovno breme oboroženega nasilja 2015: vsaka žrtev šteje), poročilo v okviru Ženevske deklaracije o oboroženem nasilju in razvoju
(16) Exploring Tomorrow’s Organised Crime (Preučevanje organiziranega kriminala jutrišnjega dne), 2015, Europol


Patentne in žlahtniteljske pravice
PDF 248kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o patentih in žlahtniteljskih pravicah (2015/2981(RSP))
P8_TA(2015)0473RC-B8-1394/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o patentiranju osnovnih bioloških postopkov(1),

–  ob upoštevanju Direktive 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov(2), zlasti člena 4, ki določa, da proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, ni mogoče patentirati,

–  ob upoštevanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, zlasti člena 53(b),

–  ob upoštevanju odločitve razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada z dne 25. marca 2015 v zadevah G2/12 (o paradižnikih) in G2/13 (o brokoliju),

–  ob upoštevanju Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, zlasti člena 26, ki določa, da se Direktiva 98/44/ES za evropske patentne prijave in patente, ki zadevajo biotehnološke izume, uporablja kot dopolnilno sredstvo pri razlagi,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin z dne 2. decembra 1961, kot je bila spremenjena in dopolnjena v Ženevi 10. novembra 1972, 23. oktobra 1978 in 19. marca 1991 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija UPOV iz leta 1991),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti(3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) št. 2100/94), zlasti členov 15(c) in (d),

–  ob upoštevanju Sporazuma o enotnem sodišču za patente, ki ga je 19. februarja 2013 objavil Svet(4), zlasti člena 27(c),

–  ob upoštevanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, vključno s trgovino s ponarejenim blagom, zlasti člena 27(3), ki določa, da članice lahko iz patentiranja izključijo pretežno biološke procese,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je dostop do biološkega rastlinskega materiala, ki vključuje rastlinske lastnosti, nujen za spodbujanje inovacij in razvoja novih sort, da bi zagotovili svetovno prehransko varnost, se spopadli s podnebnimi spremembami in preprečili monopole v sektorju žlahtnjenja, hkrati pa ustvarili več priložnosti za mala in srednja podjetja;

B.  ker so pravice intelektualne lastnine pomembne za ohranitev ekonomskih spodbud za razvoj novih rastlinskih proizvodov ter zagotovitev konkurenčnosti;

C.  ker lahko patenti za proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, ali za genski material, potreben za konvencionalno žlahtnjenje, spodkopljejo uveljavljanje izjeme iz člena 53(b) Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in člena 4 Direktive 98/44/ES;

D.  ker patentiranje proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, na primer rastlin, semen, izvornih lastnosti in genov, ne bi smelo biti omogočeno;

E.  ker je žlahtnjenje inovativen postopek, ki ga kmetje in podeželske skupnosti izvajajo že od nastanka kmetijstva, in ker so nepatentirane sorte in metode žlahtnjenja pomembne za gensko raznovrstnost;

F.  ker Direktiva 98/44/ES ureja biotehnološke izume, zlasti genski inženiring, ker pa – kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 in 53 – ni bil namen zakonodajalca, da se v okviru področja uporabe te direktive omogoči patentiranje proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki;

G.  ker Evropski patentni urad trenutno še odloča o številnih prijavah za proizvode, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki, in ker je zato nujno treba pojasniti področje uporabe in razlago Direktive 98/44/ES, zlasti člena 4;

H.  ker Direktiva 98/44/ES – kot sledi iz členov 12(3)(b) in 13(3)(b) – posredno priznava, da se lahko patentirani material uporablja za poskuse;

I.  ker izjema za žlahtnitelje iz člena 27(c) Sporazuma o enotnem sodišču za patente ne bo samodejno veljala za nacionalne patente v EU, temveč le za patente, podeljene v okviru enotnega patentnega sistema, kar bo privedlo do neskladnosti glede možnosti žlahtnjenja s patentiranim materialom, pridobljenim s postopki, ki so v bistvu biološki;

J.  ker je temeljno načelo mednarodnega sistema žlahtniteljskih pravic, ki temelji na Konvenciji UPOV iz leta 1991, in sistema EU, ki temelji na Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94, da imetnik žlahtniteljske pravice drugim ne more preprečiti, da za nadaljnje žlahtnjenje uporabijo zavarovane sorte;

1.  je zaskrbljen, da bi lahko nedavna odločitev razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada v zadevah G2/12 (o paradižnikih) in G2/13 (o brokoliju) privedla do tega, da bo Evropski patentni urad podelil več patentov za naravne lastnosti, ki se v nove sorte vnašajo s postopki, ki so v bistvu biološki, kot sta križanje in selekcija;

2.  poziva Komisijo, naj nujno pojasni področje uporabe in razlago Direktive 98/44/ES, zlasti člena 4 ter člena 12(3)(b) in 13(3)(b), in tako zagotovi pravno jasnost glede prepovedi možnosti patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, ter nadalje pojasni, da je žlahtnjenje s patentiranim biološkim materialom dovoljeno;

3.  poziva Komisijo, naj svoje prihajajoče pojasnilo glede možnosti patentiranja proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, posreduje Evropskemu patentnemu uradu, da se bo lahko uporabljalo kot dopolnilno sredstvo pri razlagi;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za to, da bo Unija tudi v prihodnje zagotavljala dostop do materiala, pridobljenega s postopki, ki so v bistvu biološki, ter njegovo uporabo za žlahtnjenje, da – kjer je to ustrezno – ne bi posegala v prakso držav članic glede izvzetja žlahtniteljev;

5.  poziva Komisijo, naj si v razpravi o večstranski harmonizaciji patentnega prava prizadeva za izključitev postopkov, ki so v bistvu biološki, od patentiranja;

6.  poziva Komisijo, naj poroča o razvoju patentnega prava in njegovem vplivu na biotehnologijo in genski inženiring, kot to določa člen 16(c) Direktive 98/44/ES in kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 10. maja 2012 o patentiranju osnovnih bioloških postopkov;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu patentnemu uradu.

(1) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 31.
(2) UL L 213, 30.7.1998, str. 13.
(3) UL L 227, 1.9.1994, str. 1.
(4) UL C 175, 20.6.2013, str. 1.


Razmere v Burundiju
PDF 186kWORD 98k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o razmerah v Burundiju (2015/2973(RSP))
P8_TA(2015)0474RC-B8-1348/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,

–  ob upoštevanju burundijske ustave, zlasti člena 96,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj Nevena Mimice z dne 13. decembra 2015 o poslabšanju razmer v Burundiju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o posvetovanjih med EU in Burundijem v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, sprejetih 8. decembra 2015,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2248 (2015) z dne 12. novembra 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju skupne izjave namestnika generalnega sekretarja Združenih narodov Jana Eliassona, predsednice Afriške unije Nkosazane Dlamini-Zuma ter podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini o Burundiju z dne 12. novembra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije z dne 13. junija, 17. oktobra in 13. novembra 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju izjav Vzhodnoafriške skupnosti z dne 31. maja in 6. julija 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1755 z dne 1. oktobra 2015 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Burundiju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca, 18. maja, 22. junija in 16. novembra 2015 o Burundiju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o razmerah v Burundiju(1),

–  ob upoštevanju pisma, ki ga je 26. oktobra 2015 odobril Svet in v katerem se v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja poziva k začetku posvetovanj z burundijskimi oblastmi,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 6. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se v zadnjih dneh po napadih na tri vojaške tabore v prestolnici Bujumbura varnostne razmere v Burundiju močno poslabšale; ker so burundijske varnostne sile 11. in 12. decembra 2015 ubile najmanj 87 ljudi; ker je videti, da jih je bilo veliko usmrčenih naključno;

B.  ker člen 96 burundijske ustave in člen 7(3) Protokola II k mirovnemu in spravnemu sporazumu iz Aruše določata, da je lahko predsednik izvoljen za največ dva mandata; ker je Pierre Nkurunziza na položaju predsednika od leta 2005, saj je bil leta 2010 ponovno izvoljen;

C.  ker so 29. junija 2015 v Burundiju potekale zakonodajne in lokalne volitve, 21. julija 2015 pa predsedniške volitve; ker je mednarodna skupnost za oba volilna postopka menila, da nista bila pregledna, vključujoča, svobodna in verodostojna; ker Afriška unija zato ni napotila opazovalcev, da bi spremljali volitve, EU je začasno ustavila misijo za opazovanje volitev v Burundiju, velik delež burundijske opozicije pa se je odločil za bojkot volitev;

D.  ker sta kandidatura predsednika Nkurunzize za tretji mandat in njegova izvolitev 21. julija 2015 državo pahnili v najhujšo politično krizo po koncu državljanske vojne;

E.  ker burundijska vlada ni upoštevala odločitev in priporočil, ki sta jih Afriška unija in Vzhodnoafriška skupnost sprejeli 13. junija 2015 oziroma 6. julija 2015, popolna izvršitev teh odločitev in priporočil pa bi omogočila verodostojne in vključujoče volitve;

F.  ker naj bi se po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in drugih organizacij za človekove pravice v tej državi v obdobju pred volitvami in po njih izvajale politično motivirane zlorabe in kršitve človekovih pravic ter nasilna dejanja, uperjena proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in zlasti novinarjem, med drugim proti Pierru Claverju Mbonimpi, čigar sina so našli mrtvega, potem ko ga je aretirala policija, Marguerite Barankitse, Antoinu Kaburaheju in Bobu Ruguriki; ker je na splošno razširjeno prepričanje, da so ta dejanja skoraj večinoma povezana z državnimi institucijami; ker je burundijska vlada v prvi vrsti odgovorna, da s spoštovanjem načela pravne države, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava zagotovi varnost v državi in zaščiti burundijsko prebivalstvo;

G.  ker je zaradi vse slabših političnih razmer v Burundiju notranje razseljenih več kot 200 000 ljudi ali pa so se zatekli v sosednje države; ker je EU julija 2015 okrepila humanitarno pomoč in namenila dodatnih 4,5 milijona EUR za razseljeno prebivalstvo;

H.  ker je Burundi ena najmanj razvitih držav na svetu; ker je skoraj polovica (45 %) od 10,6 milijona njegovih prebivalcev stara 15 let ali manj (19,9 % je otrok, starih manj kot pet let); ker se Burundi na lestvici svetovnega indeksa lakote uvršča na prvo mesto, saj vsak tretji od petih otrok zaostaja v rasti; ker je na lestvici indeksa človekovega razvoja, ki ga sestavlja Program Združenih narodov za razvoj, med letoma 2013 in 2014 zdrsnil s 178. na 180. mesto; ker se štirje od petih ljudi v Burundiju preživljajo z manj kot 1,25 USD na dan in ker 66,9 % prebivalstva živi pod pragom revščine;

I.  ker je EU 26. oktobra 2015 zahtevala, da bi se v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja začela posvetovanja, na katerih bi preiskali nespoštovanje bistvenih elementov sporazuma, zlasti človekovih pravic, demokratičnih načel in načela pravne države; ker so se ta posvetovanja začela 8. decembra 2015;

J.  ker je EU 8. decembra 2015 sprejela mnenje, da na podlagi stališč, ki jih je izrazil Burundi med posvetovanji v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, ne bo mogoče odpraviti nespoštovanja bistvenih elementov njegovega partnerstva z EU; ker je tudi menila, da njegova stališča ne bodo omogočila zadovoljivega odziva na odločitve, ki jih je mirovni in varnostni svet Afriške unije sprejel 17. oktobra in 13. novembra 2015, zlasti, da je treba nemudoma vzpostaviti iskren in vključujoč dialog, ki bo temeljil na sporazumu iz Aruše;

K.  ker politični zastoj v Burundiju, ki ga zaznamujeta pomanjkanje dialoga med burundijskimi deležniki in posledično poslabšanje varnostnih in gospodarskih razmer, močno obremenjuje prebivalstvo in resno ogroža stabilnost regije, kjer naj bi v prihodnjih dveh letih potekalo več volitev (Uganda, Demokratična republika Kongo, Ruanda);

L.  ker ima mednarodna skupnost pomembno vlogo, saj jamči za dogovore iz Aruše; ker doslej vsa regionalna in podregionalna prizadevanja za odpravo krize in ponovno vzpostavitev dialoga med vsemi političnimi silami niso prinesla pozitivnih rezultatov;

M.  ker sta se politična opozicija in civilna družba 1. avgusta 2015 sestali v Adis Abebi, da bi ustanovili nacionalni svet za ponovno vzpostavitev dogovorov iz Aruše in pravne države;

N.  ker je predsednik 23. septembra 2015 podpisal odlok, s katerim je bila ustanovljena nacionalna komisija za dialog znotraj Burundija, ki naj bi šest mesecev vodila pogajanja; ker civilna družba močno dvomi, da bo komisija uspešna, ker večino akterjev iz opozicije ali civilne družbe, ki nasprotujejo tretjemu mandatu predsednika Nkurunzize, preganjajo na podlagi obtožb o vstaji in sostorilstvu pri poskusu državnega udara 13. in 14. maja 2015; ker je predsednik nove narodne skupščine Pascal Nyabenda izjavil, da osebe, ki so sodelovale pri organizaciji in izvedbi državnega udara, ne bodo vključene v dialog;

O.  ker so Afriška unija, EU in ZDA vladnim in opozicijskim voditeljem, katerih dejanja in izjave prispevajo k nadaljevanju nasilja in ovirajo iskanje politične rešitve krize v Burundiju, zamrznile sredstva in jim onemogočile potovanja;

P.  ker so ZDA in številne druge države svetovale svojim državljanom, naj zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Burundiju nemudoma odidejo iz države;

Q.  ker je mirovni in varnostni svet Afriške unije 17. oktobra 2015 zahteval dokončanje načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah za morebitno napotitev misije v Burundi, ki bi jo vodile afriške države in ki bi preprečila nasilje v državi, če bi razmere to zahtevale, in sklenil sprožiti temeljito preiskavo kršitev človekovih pravic in drugih zlorab burundijskega civilnega prebivalstva;

R.  ker je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun 30. novembra 2015 zaradi razvoja dogodkov Varnostnemu svetu predložil tri predloge za revizijo mandata Združenih narodov v Burundiju, da bi kot skrajni ukrep omogočili napotitev mirovne misije, če bi se kriza poslabšala;

S.  ker bo v Burundi napotena podporna skupina Združenih narodov, da bi spodbujala dialog znotraj države, svetovala vladi o okrepitvi institucij pravne države in vprašanjih razorožitve, usklajevala delovanje regionalnih akterjev, spremljala in poročala o razmerah na terenu ter olajšala načrtovanje večje navzočnosti Združenih narodov v Burundiju;

T.  ker so Afriška unija in drugi mednarodni akterji večkrat pozvali k resničnemu in vključujočemu dialogu, pri katerem bi sodelovali vsi deležniki in ki bi temeljil na sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi, da bi poiskali sporazumno rešitev za konflikt v Burundiju; ker EU in Združeni narodi podpirajo to stališče;

U.  ker se prizadevanja za posredovanje nadaljujejo in jih v celoti podpirajo Afriška unija, Evropska unija in Združeni narodi, da bi poiskali sporazumno in miroljubno rešitev za krizo v Burundiju;

V.  ker EU pomembno prispeva k burundijskemu letnemu proračunu (približno polovica ga prihaja iz mednarodne pomoči) in je nedavno iz Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020 Burundiju namenila 432 milijonov EUR;

W.  ker so burundijske oblasti z odlokom št. 530/1597 začasno ustavile dejavnosti desetih organizacij za človekove pravice, in sicer ACAT-Burundi, APRODH, AMINA, FOCODE, FORSC, Fontaine-ISOKO, Maison Shalom, PARCEM, RCP in SPPDF, ter jim zamrznile bančne račune;

1.  je globo zaskrbljen zaradi resnih varnostnih in političnih razmer v Burundiju, hitrega slabšanja humanitarnih razmer ter morebitnih posledic za varnost in stabilnost celotne podregije;

2.  močno obsoja nedavne nasilne napade in povečano število kršitev človekovih pravic in zlorab, vključno z umori, zunajsodnimi poboji, kršitvami telesne nedotakljivosti, mučenjem ter drugim krutim, nečloveškim in/ali poniževalnim ravnanjem, samovoljnimi aretacijami in nezakonitimi pridržanji, tudi otrok, prav tako obsoja zasedbo šol s strani vojske in policije ter kršitve svobode tiska in izražanja, pa tudi razširjenost nekaznovanja; poziva, da je treba izvesti temeljito in neodvisno preiskavo pobojev in zlorab ter storilce teh dejanj privesti pred sodišče;

3.  poziva k takojšnjemu končanju nasilja, kršitev človekovih pravic in političnega ustrahovanja nasprotnikov ter k takojšnji razorožitvi vseh oboroženih skupin, povezanih s političnimi strankami, kar mora biti popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in človekovimi pravicami;

4.  poziva vse strani, naj vzpostavijo potrebne razmere za obnovitev zaupanja in spodbujanje narodne enotnosti, in poziva k takojšnjemu nadaljevanju vključujočega in preglednega nacionalnega dialoga, v katerem bodo sodelovali vlada, opozicijske stranke in predstavniki civilne družbe;

5.  poudarja, da bi moral ta dialog, katerega cilj je doseči trajen mir, varnost in stabilnost ter ponovno vzpostavitev demokracije in pravne držav in ki je v interesu državljanov Burundija, temeljiti na sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi, v kateri je določena zahteva o spoštovanju mednarodne zakonodaje in pogodb;

6.  posebej poudarja, da je v Burundiju v oboroženih skupinah veliko mladih, tudi otrok, starih manj kot 18 let, in poziva mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni njihovi ponovni vključitvi v družbo in spodbujanju njihove udeležbe v mirnem političnem procesu;

7.  zahteva, da se vse strani v Burundiju vzdržijo dejanj, ki lahko ogrozijo mir in varnost v državi; močno obsoja vse javne izjave, s katerimi se skuša zanetiti nasilje ali sovraštvo proti različnim skupinam burundijske družbe, saj se lahko že tako napete razmere še poslabšajo, in poziva vse akterje, naj takih izjav ne dajejo;

8.  želi opomniti burundijske oblasti na njihovo obveznost, da zagotovijo varnost na svojem ozemlju ter človekove, civilne in politične pravice in temeljne svoboščine, kot so opredeljene v burundijski ustavi, Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih o človekovih pravicah;

9.  v zvezi s tem želi spomniti, da partnerstvo med EU in Burundijem ureja Sporazum iz Cotonouja ter da so vse strani zavezane k spoštovanju in izvajanju določb tega sporazuma, zlasti v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic; želi spomniti zlasti na to, da je v členu 96 Sporazuma iz Cotonouja predvidena možnost sprožitve postopkov posvetovanja, če pride do kršitev človekovih pravic, demokratičnih načel in načela pravne države, ter v zvezi s tem pozdravlja odločitev EU, da bo zahtevala tak postopek, kot je določeno v omenjenem členu;

10.  ostro obsoja kršitev sporazuma iz Aruše, ki jo je zagrešil predsednik Nkurunziza, ko je sprejel tretji predsedniški mandat;

11.  poziva burundijske oblasti, naj spodbujajo iskanje resnice glede množičnih kaznivih dejanj, ki so se zgodila med letoma 1962 in 2008, in sicer s sodnimi in zunajsodnimi ukrepi, kot so komisija za resnico in spravo in posebna sodišča, da bi spodbudili narodno spravo;

12.  pozdravlja prizadevanja za posredovanje pod vodstvom Vzhodnoafriške skupnosti in ob podpori Afriške unije in Združenih narodov, da bi olajšali dialog med burundijskimi deležniki; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj prav tako podpre ta prizadevanja; poziva burundijsko vlado in druge deležnike, ki jih to zadeva, naj s posrednikom polno sodelujejo;

13.  je zelo zaskrbljen zaradi števila žrtev in primerov hudih kršitev človekovih pravic, o katerih se poroča od začetka krize; poziva pristojne oblasti, naj hitro in temeljito preiščejo okoliščine in motive za ta kazniva dejanja ter poskrbijo, da bodo storilci zanje odgovarjali pred sodiščem; poudarja, da se krivci za zlorabe in hude kršitve človekovih pravic ne smejo izogniti kazni; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bodo šole še naprej varno okolje za učenje; poziva tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča, naj pozorno spremlja razmere v Burundiju in podpre svojo izjavo z dne 6. novembra 2015;

14.  poziva, naj se razveljavi odlok št. 530/1597, s katerim so bile začasno ustavljene dejavnosti več organizacij za človekove pravice, in poziva, naj se jim takoj sprostijo bančni računi, da bodo lahko prosto izvajale svoje dejavnosti;

15.  poziva, naj se izgnanim novinarjem in borcem za človekove pravice omogoči varno vrnitev, naj mediji, ukinjeni po neuspelem državnem udaru13. in 14. maja 2015, spet začnejo delovati in naj se umaknejo obtožbe proti novinarjem, obtoženim, da so posredno ali neposredno sodelovali pri spodletelem udaru;

16.  je še posebej zaskrbljen zaradi izredno pogoste diskriminacije in kriminalizacije lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Burundiju; ponovno poudarja, da je vprašanje spolne usmerjenosti del svobode izražanja in pravice posameznika do zasebnosti, ki jo zagotavlja mednarodno pravo o človekovih pravicah, skladno s katerim je treba spoštovati načelo enakosti in nediskriminacije ter zagotavljati svobodo izražanja; zato poziva burundijsko skupščino in vlado, naj razveljavita člene kazenskega zakonika, ki diskriminirajo te osebe;

17.  poudarja, da ima kriza hude posledice za otroke, in poziva Komisijo, naj si z mednarodnimi partnerji še naprej prizadeva, da bodo zagotovljeni zdravstveno varstvo, tudi oskrba z osnovnimi zdravili, varen dostop do izobraževanja in varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja ter dostop do drugih socialnih storitev;

18.  pozdravlja napotitev opazovalcev in strokovnjakov Afriške unije za človekove pravice, da bi spremljali razmere na področju človekovih pravic, in poudarja, kako pomembno je sodelovanje z njimi, da bi jim olajšali izvajanje njihovega mandata; poleg tega poziva Mednarodno kazensko sodišče, naj v okviru svojih pristojnosti preišče domnevne kršitve človekovih pravic, zagrešene v času te krize;

19.  pozdravlja ciljno usmerjene sankcije, ki jih je sprejela EU skladno z odločitvijo Afriške unije o njihovi uvedbi, vključno s prepovedjo potovanja za Burundijce, ki s svojimi dejanji in izjavami prispevajo k trajanju nasilja in ovirajo prizadevanja za politično rešitev krize, in zamrznitvijo njihovih sredstev; poziva EU, naj te sankcije razširi na vse, ki s svojimi dejanji ogrožajo mir in stabilnost v tej regiji, netijo sovraštvo in kršijo sporazum iz Aruše;

20.  poziva EU in njene države članice, naj glede na potek javnih posvetovanj, ki se izvajajo v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, preučijo možnost o zamrznitvi vse nehumanitarne pomoči burundijski vladi, dokler vladne sile ne bodo prenehale čezmerno uporabljati sile in kršiti človekovih pravic, kot je poročal visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice, in dokler ne bo politične rešitve na podlagi resničnega dialoga znotraj Burundija, in naj preusmerijo pomoč, da bi okrepile civilno družbo; meni, da bi se morala EU spopasti s temeljni vzroki za neenakost, revščino in kronično podhranjenost, da bi uresničili nedavno potrjene cilje trajnostnega razvoja;

21.  je globo zaskrbljenost, ker burundijski begunci še naprej množično bežijo v sosednje države; znova izraža podporo vsem humanitarnim organizacijam na kraju samem in sosednjim državam gostiteljicam; poziva mednarodno skupnost in humanitarne agencije, naj še naprej zagotavljajo podporo vsem, ki so zaradi tega konflikta postali begunci in razseljene osebe; pozdravlja, da se je EU obvezala povečati finančno podporo in humanitarno pomoč, da bi zadostili osnovnim potrebam teh ljudi;

22.  poziva Afriško unijo, Združene narode in EU, naj dosledno upoštevajo regionalno razsežnost in preprečijo nadaljnjo destabilizacijo te regije, tako da povečajo svojo prisotnost v njej, zlasti z ohranjanjem trajnega političnega dialoga med državami na tem območju; poziva Afriško unijo, naj v zvezi s tem skupaj z varnostnim svetom Združenih narodov razmisli o napotitvi mirovne misije pod afriškim vodstvom, če se bodo varnostne razmere in stanje na področju človekovih pravic v Burundiju še naprej slabšale;

23.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Federico Mogherini, naj si še naprej prizadeva za takojšnjo izpustitev burundijskega policista Richarda Spirosa Hagabimane, ki so ga nezakonito zaprli in mučili, ker kot policist 28. julija 2015 ni hotel streljati na množico;

24.  meni, da so za težave v Burundiju krivi tudi spori, povezani z nadzorom nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči, dohodkovno neenakostjo in diskriminacijo; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi odgovornega regulativnega okvira o tem, kako morajo gospodarske družbe spoštovati obveznosti na področju človekovih pravic in obveznosti glede socialnih in okoljskih standardov;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Burundija, Svetu ministrov AKP-EU, Komisiji, Svetu, Vzhodnoafriški skupnosti in vladam njenih držav članic, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0275.


Varstvo narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo
PDF 269kWORD 96k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015 o varstvu narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo (2015/2728(RSP))
P8_TA(2015)0475B8-1346/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je generalna konferenca Unesca sprejela 16. novembra 1972 v Parizu,

–  ob upoštevanju dejstva, da je Unesco leta 1979 imenoval narodni park Virunga za območje svetovne dediščine, leta 1994 pa za ogroženo območje svetovne dediščine,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, sprejete 5. junija 1992 na vrhu o okolju v Riu de Janeiru,

–  ob upoštevanju Konvencije o mokriščih mednarodnega pomena, zlasti habitatu vodnih ptic, ki je bila sprejeta leta 1971 v Ramsarju,

–  ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja, sprejetih leta 1976, in njihovih posodobitev ter vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, sprejetih leta 1971,

–  ob upoštevanju zaključne izjave k dogovoru, doseženem po pritožbi organizacije WWF International proti podjetju SOCO International julija 2014,

–  ob upoštevanju pravnega in pogodbenega okvira za sektor ogljikovodikov v Demokratični republiki Kongo, vključno z zakonom št. 81-013 o rudnikih in ogljikovodikih, rudarskim zakonikom in morebitnim prihodnjim kongovskim zakonikom o ogljikovodikih, pa tudi javnih pogodb o skupnem pridobivanju ogljikovodikov,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o varstvu narodnega parka Virunga v Demokratični republiki Kongo (O-000108/2015 – B8-1111/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je narodni park Virunga, ki se leži v Severnem Kivuju in Vzhodni provinci Demokratične republike Kongo, na meji z Ruando in Ugando, najstarejši narodni park v Afriki, svetovna dediščina Unesca in v svetu slovi po edinstvenih habitatih in bogati biotski raznovrstnosti, zaradi česar je najbolj biotsko raznovrsten park v Afriki; ker je park še posebej znan po gorskih gorilah, izjemno ogroženi vrsti iz priloge I h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) iz leta 1973;

B.  ker je po konvenciji o biotski raznovrstnosti, ki jo je Demokratična republika Kongo podpisala in ratificirala, ohranjanje te raznovrstnosti skupnega pomena za vse človeštvo in eden od sestavnih delov razvojnega procesa; ker je ta konvencija pravno zavezujoča in podpisnice zavezuje k izvajanju njenih določb;

C.  ker narodni park Virunga varujeta tudi ramsarska konvencija in zakonodaja Demokratične republike Kongo; ker Evropska komisija in nekatere države članice EU že 25 let podpirajo varstvo tega parka;

D.  ker je narodni park Virunga eno od treh območij v Demokratični republiki Kongo, navedenih v ramsarski konvenciji (št. 787); ker ima Demokratična republika Kongo po tej konvenciji številne obveznosti v zvezi z območji, vključenimi na seznam iz te konvencije, in sicer oblikovanje in tudi izvajanje načrtovanja za spodbujanje ohranjanja mokrišč, vključenih na seznam, in kolikor mogoče smotrno uporabo mokrišč na svojem ozemlju (1. odstavek 3. člena ramsarske konvencije);

E.  ker ima narodni park Virunga po poročilu organizacije WWF iz leta 2013 z naslovom „The economic value of Virunga park“ (Gospodarska vrednost parka Virunga) letno gospodarsko vrednost 48,9 milijona USD; ker bi lahko park v stabilnih razmerah prispeval k rasti gospodarstva in turizma ter bi lahko dosegel letno vrednost ene milijarde USD in ustvaril 45 000 delovnih mest;

F.  ker park kljub statusu zavarovane divjine že desetletja ogrožajo oborožene skupine, ki se ukvarjajo s krivolovom, krčenjem gozdov in drugimi oblikami netrajnostnega in nezakonitega izkoriščanja virov; ker je bil narodni park Virunga zaradi tega vključen na seznam območij ogrožene svetovne dediščine; ker bi naftna mrzlica ob množični revščini, šibki državi, neuspešnem upravljanju in negotovim razmeram v vsej regiji utegnila imeti hude družbene in okoljske posledice in bi razmere še destabilizirala;

G.  ker je vlada Demokratične republike Kongo decembra 2007 podelila koncesije za nafto, ki zajemajo 85 % parka; ker dejavnosti iskanja nafte v parku zaenkrat izvaja samo podjetje SOCO International PLC (SOCO);

H.  ker kljub temu, da zakonodaja Demokratične republike Kongo prepoveduje okolju škodljive dejavnosti na zavarovanih območjih, je bila podjetju SOCO z dovoljenjem za dejavnosti iskanja nafte podeljena izjema za „znanstvene dejavnosti“ na zavarovanih območjih;

I.  ker SOCO International nima več dovoljenja za blok V v narodnem parku Virunga;

J.  ker je sistemska študija pokazala, da so v narodnem parku Virunga nahajališča nafte; opominja, da izkoriščanje (in iskanje) nafte ni združljivo z varovanjem parka, saj gre za območje svetovne dediščine;

K.  ker za vsa podjetja, ne glede na to, kje delujejo, velja svetovni standard pričakovanega ravnanja in so dolžna spoštovati človekove pravice, kakor določajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za večnacionalna podjetja;

L.  ker v narodnem parku Virunga in okoli njega že več kot dvajset let potekajo nasilni konflikti; ker se z nezakonitim rudarjenjem, nezakonitim izkoriščanjem naravnih virov (les, oglje itd.) in krivolovom ogroženih živali ter drugo nezakonito trgovino z naravnimi viri financirajo tako uporniki kot uradne vojaške sile, iskanje in izkoriščanje nafte pa bo najverjetneje podžigalo nadaljnje nasilje in hude kršitve človekovih pravic ter na tem območju povzročilo hudo onesnaženje;

M.  ker območja, kjer ni dobrega upravljanja, zaradi dejavnosti pridobivanja nafte ogrožajo najhujša okoljska tveganja: množično krčenje rastja, uvajanje invazivnih rastlin, drobitev habitatov, povečana nevarnost krivolova ter onesnaženje zaradi razlite nafte, sežiganja plina in odlaganja odpadkov; ker bi lahko tako imenovano „naftno prekletstvo“ poslabšalo kazalnike revščine in neenakosti, kar so pokazale tudi študije primerov, na primer za Nilovo delto;

N.  ker bo trajnostno upravljanje zemljišč, voda in prostoživečih živali na območju parka Virunga prineslo neposredne in posredne gospodarske koristi skupnostim, ki so močno odvisne od tamkajšnjih naravnih virov; ker bi lahko po podatkih organizacije WWF že samo turizem, povezan z gorskimi gorilami, ustvaril 30 milijonov USD letno in pomagal odpreti na tisoče delovnih mest;

1.  poudarja, da je treba nujno preprečiti nepopravljivo škodo v narodnem parku Virunga, ki ga je Unesco leta 1979 imenoval za območje svetovne dediščine, leta 1994 pa za ogroženo območje svetovne dediščine;

2.  obžaluje, da je park postal tudi eno najnevarnejših območij na svetu glede ohranjanja prostoživečih vrst; z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da oborožene skupine nezakonito izkoriščajo naravne vire parka – z rudarskimi dejavnostmi in proizvodnjo oglja – za financiranje svojih vojaških operacij in za osebno korist; obžaluje tudi, da so te skupine vpletene v obsežen krivolov za prehrambne namene in za trgovino s slonovino ter da svoje vojaške dejavnosti financirajo iz trgovine s slonovino in mesom divjih živali; poleg tega z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zaradi slabe discipline, nerednih plač in pomanjkanja hrane vse več vojaškega osebja sodeluje v nezakonitih dejavnostih – pri malem rudarjenju, proizvodnji oglja in krivolovu; park je obsežno območje divjine in ga je zaradi velikosti (790 000 hektarjev) težko učinkovito varovati, zlasti z omejenim vladnim financiranjem; je obveščen, da so 15. aprila 2014 tri oborožene osebe streljale na vodjo tega narodnega parka, belgijskega princa Emmanuela de Meroda, med opravljanjem službe pa je bilo v zadnjem desetletju ubitih več kot 140 čuvajev;

3.  poudarja, da bi lahko dejavnosti iskanja in izkoriščanja nafte ali druge nezakonite dejavnosti narodnemu parku Virunga povzročile nepopravljivo škodo; meni, da je nesprejemljivo, da so bile leta 2007 francoskemu naftnemu podjetju Total in britanskemu naftnemu podjetju SOCO International podeljene koncesije v narodnem parku Virunga, kar pomeni kršitev pariške konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, konvencije o biotski raznovrstnosti iz leta 1992 in kongovske zakonodaje; opominja, da se je Total strinjal, da nikoli ne bo izvajal dejavnosti iskanja na območju narodnega parka Virunga (tudi če se kongovska vlada odloči spremeniti njegove meje), da pa je podjetje SOCO International v parku iskalo nafto in julija 2014 izvedlo seizmografsko raziskavo, katere rezultati so bili posredovani kongovski vladi in ki so pokazali, da je tam nafta; poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj drugim izvajalcem ne podeli dovoljenja;;

4.  poudarja, da namerava ugandska vlada podeliti dovoljenje za blok Ngaji, ki meji na narodni park Virunga in zajema tudi Edvardovo jezero, ter poudarja, da bi lahko iskanje in izkoriščanje nafte parku povzročilo škodo;

5.  je seznanjen s sporazumom, ki je bil junija 2014 sklenjen med podjetjem SOCO International in naravovarstveno skupino Svetovni sklad za naravo (WWF), in sicer v zvezi s pritožbo organizacije WWF pri britanski nacionalni kontaktni točki, da podjetje SOCO ne spoštuje smernic OECD za večnacionalna podjetja, po katerih je zavezano, da ne bo izvajalo ali naročalo ali kako drugače iskalo ali vrtalo za nafto v nacionalnem parku Virunga, razen če bi vlada Demokratične republike Kongo in Unesco potrdila, da te dejavnosti niso nezdružljive s statusom svetovne dediščine; meni, da pogojni dogovor ne jamči konca dejavnosti iskanja nafte v parku; poudarja, da dvoumni položaj podjetja SOCO International kaže na možnost, da bi narodni park Virunga delno ali popolnoma sprostili za naftne vrtine; ugotavlja, da se koncesija, po kateri je podjetje SOCO iskalo nafto, nanaša na Edvardovo jezero in njegovo okolico, kjer domuje na desetine znamenitih (in nekaj ogroženih) vrst, vključno s šimpanzi, sloni, krokodili in levi; zato poziva podjetje SOCO International in njeno hčerinsko družbo, registrirano v Demokratični republiki Kongo, naj dokončno ustavita vse dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja v parku Virunga in naj spoštujeta veljavne meje parka; poleg tega poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj prekliče dovoljenja za iskanje in izkoriščanje nafte znotraj meja narodnega parka Virunga, kakor poziva Odbor za svetovno dediščino;

6.  poudarja, da lokalna skupnost, ki živi v bližini nacionalnega parka Virunga, na letu ustvari približno 30 milijonov USD z ribolovom v Edvardovem jezeru, poleg tega pa je po podatkih neodvisne študije, ki jo je naročila organizacija WWF, od jezera kot vira pitne vode odvisnih več kot 50 000 družin;

7.  poudarja, da so v poročilu organizacije Global Witness, objavljenem septembra 2014 v revijah Spiegel, Telegraph in New York Times, navedene domneve, da naj bi podjetje SOCO International in njegovi pogodbeniki nakazali nezakonita plačila, domnevno podkupili oborožene upornike in izkoristili strah in nasilje, ki so ga vladne varnostne sile povzročale na vzhodu Demokratične republike Kongo, saj so si prizadevali dobiti dostop do najstarejšega afriškega narodnega parka za iskanje nafte;

8.  izreka pohvalo strateški presoji vplivov na okolje pri iskanju/izkoriščanju nafte na severnem območju severnega dela Albertinskega tektonskega jarka, kjer leži tudi narodni park Virunga; na podlagi te ocene meni, da bi morale imeti udeležene vlade, tudi vlada Demokratične republike Kongo, možnost informiranega odločanja na podlagi ustrezne analize vpliva iskanja in izkoriščanja nafte; obžaluje pa velike zamude v procesu strateške presoje vplivov na okolje in da se je iskanje nafte v narodnem parku Virunga že začelo, čeprav proces strateške presoje vplivov še ni bil končan;

9.  poudarja, da k problematiki izkoriščanja nafte v Demokratični republiki Kongo prispeva neustrezen in neučinkovit zakonodajni in regulativni sistem; poziva vlado Demokratične republike, naj uveljavlja in spoštuje svojo zakonodajo in predpise, ki na zaščitenih območjih, kakršno je Virunga, prepovedujejo okolju škodljive dejavnosti, kot sta iskanje in izkoriščanje nafte, vlada pa naj odpravi tudi vrzeli v osnutkih zakonov o ogljikovodikih in varstvu narave, ki omogočajo iskanje in izkoriščanje naravnih virov v narodnih parkih in na območjih svetovne dediščine;

10.  izraža pohvalo upravnim organom parka za prizadevanja za zagotovitev trajnostnih prihodkov velikemu delu lokalnega prebivalstva od pridobivanja naravne sončne in vodne energije, saj so se mu tako izboljšali prihodki brez uničevanja narave in ob spoštovanju dovoljene razvojne dejavnosti na tem območju svetovne dediščine;

11.  poudarja, da hude kršitve človekovih pravic in večina nasilja, ki se tam dogajajo že od začetka 90. let 20. stoletja, izhajajo iz konfliktov z oboroženimi gverilci, ki živijo v narodnem parku in njegovi okolici; poudarja, da gverilska skupina Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR), obtožena grozodejstev med genocidom v Ruandi spomladi leta 1994, ki se je razširil tudi na vzhod Demokratične republike Kongo, že od leta 1996 živi v narodnem parku in se še vedno skriva na tem območju v bližini meje, poleg tega pa tudi milice Mai-Mai na območju narodnega parka pobijajo, posiljujejo in ranijo mnogo ljudi ter uničujejo cele vasi; poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj razoroži upornike in obnovi varnost na območju parka; poleg tega obžaluje, da v Demokratični republiki Kongo vse bolj zatirajo zagovornike človekovih pravic in novinarje; ponovno poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj spoštuje svobodo tiska in medijev ter načelo pravne države in človekove pravice;

12.  opominja, da iskanje in izkoriščanje nafte po pariški konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ni združljivo s statusom območja svetovne dediščine; poudarja tudi, da je narodni park Virunga dom mnogim ogroženim vrstam, kot so slovite gorske gorile, ki so med zadnjimi na svetu, in okapiji, in da bi bilo treba strogo varovati habitate ogroženih vrst; pozdravlja odločitev vlade Demokratične republike Kongo o ustanovitvi posebne protikrivolovne brigade, poziva pa jo, naj s sekretariatom konvencije CITES opredeli in uporabi dodatne pravne ukrepe proti kriminalnim mrežam, vpletenim v nezakonito trgovino; na splošno poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj okrepi vlogo čuvajev parka in kaznuje nezakonite dejavnosti, ki se dogajajo na območju parka;

13.  poudarja, da iz poročil izhaja, da se kongovska vlada in podjetje SOCO International pogovarjata o spremembi meja narodnega parka Virunga, da bi del parka ali celo ves park zakonsko sprostili za naftne vrtine, čeprav vlada doslej Unesca še ni uradno zaprosila za takšno spremembo;

14.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj usklajuje diplomatski odziv držav članic EU in morebitnih drugih donatorjev, dejavnih v Demokratični republiki Kongo, da bi njeni vladi pomagali zavrniti iskanje in izkoriščanje nafte na območju narodnega parka, razveljaviti podeljena dovoljenja za izkoriščanje nafte na ozemlju narodnega parka Virunga, kakor poziva Odbor za svetovno dediščino, in na drugih kongovskih območjih Unescove svetovne dediščine ter zavrniti tudi spreminjanje in zoževanje meja parka;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo celovitost parka, in sicer naj se zavežejo večjemu financiranju trajnostnega ohranjanja okolja, gospodarskega razvoja in diverzifikacije okoliških območij, še posebej poziva EU, naj podpira vlado Demokratične republike Kongo pri razvoju trajnostnih virov energetskih in gospodarskih alternativ ekstraktivnim panogam, pri izboljševanju uporabe domačih virov (zlasti s sistemom pravične in progresivne obdavčitve), upravljanju in boju proti krivolovu, nezakoniti sečnji, nezakonitemu rudarstvu in korupciji, saj zaradi teh trdovratnih dejavnikov parku grozi nepopravljiva škoda;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi bi projekt strateške presoje vplivov na okolje postal resnično orodje za odločanje;

17.  poudarja, da so države članice po mednarodnem in evropskem pravu človekovih pravic dolžne zagotoviti, da podjetja, ki delujejo v njihovi sodni pristojnosti, pri poslovanju (neposredno ali posredno) ne povzročajo kršitev človekovih pravic in ne prispevajo k njim in da delujejo v skladu s sprejetim kodeksom ravnanja, v katerem so nadrobno določeni standardi družbenega in okoljskega delovanja, ter instrumenti, kot so konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169, smernice OECD za večnacionalna podjetja in vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pravno zavezujoče ukrepe, s katerimi bodo lahko terjale odgovornost od podjetij, ki so dokazano skušala obiti nacionalno zakonodajo in mednarodne sporazume;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj resnično ukrepajo za nadaljnje spoprijemanje z vzroki oboroženih konfliktov in korupcije ter naj podpirajo trajnostni razvoj in strategije za gradnjo miru pa tudi projekte v narodnem parku Virunga in njegovi okolici;

19.  poziva Komisijo, države članice, Demokratično republiko Kongo in naftne družbe, ki se zanimajo za pridobivanje nafte, naj sedanje meje in sosednja območja narodnega parka Virunga zaščitijo pred izkoriščanjem fosilnih goriv;

20.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme vse potrebne pobude, s katerimi bi vlado Demokratične republike Kongo prepričali, da bi preiskala nasilje nad zagovorniki človekovih pravic, ki so dejavni v tej državi, zlasti v narodnem parku Virunga, in tudi nad čuvaji tega parka, ter da bi si po vseh močeh prizadevala, da bi preprečila ponavljanje tako krutih dejanj;

21.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme vse potrebne ukrepe in zagotovi, da bo britanski urad za boj proti resnim goljufijam kot prvi pristojni organ (pa tudi drugi pristojni organi) popolnoma raziskal vse posredovane domneve podkupovanja in korupcije v zvezi s podjetjem SOCO International in njegovo hčerinsko družbo SOCO Exploration and Production DRC SPRL (SOCO), registrirano v Demokratični republiki Kongo;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Demokratične republike Kongo, Republike Ugande in Republike Ruande, Odboru za svetovno dediščino v okviru Unesca, Programu Združenih narodov za okolje in sekretariatu ramsarske konvencije.

Pravno obvestilo