Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 4. junija 2015 o politiki konkurence za leto 2014 (COM(2015)0247) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 101 do 109 ter členov 147 in 174,

–  ob upoštevanju ustreznih pravil konkurence, smernic in resolucij Komisije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 k letnemu poročilu o politiki konkurence EU za leto 2013(1) ter svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o politiki konkurence EU za leto 2012(2) in zahtev Parlamenta v njih,

–  ob upoštevanju študije Generalnega direktorata za notranjo politiko (Tematski sektor A (gospodarska in znanstvena politika)) za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano med podjetji(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o notranjem trgu mednarodnega cestnega tovornega prometa: socialni damping in kabotaža(4),

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže za konkurenco iz maja 2012 o izvrševanju konkurenčnega prava in spremljanju trga s strani evropskih organov v sektorju hrane(5),

–  ob upoštevanju direktiv Sveta 77/799/EGS in 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja,

–  ob upoštevanju sklepov in predlogov ukrepov OECD in G20 v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička,

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 6. maja 2015 o začetku preiskave e-trgovanja v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (C(2015)3026),

–  ob upoštevanju Direktive št. 2014/104/EU z dne 26. novembra 2014 o pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. junija 2014 o smernicah o državni pomoči za energijo in varstvo okolja(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije „Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami“ z dne 9. julija 2014 (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju preiskave konkurence v farmacevtskem sektorju z dne 8. julija 2009 in poročil, ki so ji sledila, zlasti 5. poročila o spremljanju patentnih poravnav,

–  ob upoštevanju splošnega okvira za oceno trajnosti sistemov za prehrano in kmetijstvo, ki so ga razvili pri Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0368/2015),

A.  ker je politika konkurence EU eden temeljnih stebrov socialnega tržnega gospodarstva v Evropi in bistven instrument za pravilno delujoč notranji trg Unije;

B.  ker se na mednarodnem prizorišču upošteva in spoštuje mnenje Evropske unije; ker to enotno in neodvisno nastopanje navzven, ki temelji na jasno določenih pristojnostih, omogoča Uniji, da pokaže svojo pravo politično, demografsko in gospodarsko moč;

C.  ker je politika konkurence sama po sebi sredstvo za ohranitev evropske demokracije, saj preprečuje čezmerno koncentracijo gospodarske in finančne moči v rokah manjšine;

D.  ker je Evropska unija odprto tržno gospodarstvo s svobodno in pošteno konkurenco, katere namen je povečati blaginjo potrošnikov in dvig življenjskega standarda vseh državljanov EU, in ker Evropska unija oblikuje notranji trg, ki naj bi vzpostavil trajnostni razvoj v Evropi na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in stabilnosti cen;

E.  ker je namen močnega izvajanja načel konkurenčnega prava v okviru Pogodbe EU prispevati k izpolnjevanju splošnih ciljev gospodarske politike EU, hkrati pa koristiti potrošnikom, delavcem in podjetnikom ter spodbujati inovacije in rast, in sicer z nadzorovanjem in omejevanjem nepoštenih tržnih praks, ki nastajajo zaradi monopolnih in prevladujočih položajev na trgu, da se vsakomur zagotovijo poštene možnosti za uspeh;

F.  ker je neodvisnost nacionalnih organov za varstvo konkurence izredno pomembna;

G.  ker vsakoletne izgube zaradi obstoja kartelov znašajo med 181 in 320 milijard EUR, kar je približno 3 % BDP v EU;

H.  ker je v smislu stroškov energije evropski enotni trg manj učinkovit kot notranji trg ZDA, saj je razpršenost cen 31-odstotna, medtem ko je v ZDA zgolj 22-odstotna;

I.  ker hud kreditni krč v številnih državah članicah še vedno vpliva na mala in srednja podjetja, ki na ravni EU predstavljajo 98 % podjetij in 67 % zaposlenih;

J.  ker davčne utaje in goljufije ter davčne oaze davkoplačevalce v EU stanejo približno bilijon EUR prihodka letno, saj izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu med podjetji, ki plačujejo davke, in tistimi, ki jih ne;

K.  ker se subjekti na trgu zadnja leta soočajo z novimi izzivi, povezanimi predvsem z dinamiko v digitalnem gospodarstvu in zlasti z izkrivljanjem konkurence, do katerega prihaja zaradi agresivnih davčnih praks in nacionalnih davčnih politik, ki verjetno povzročajo veliko škodo notranjemu trgu, zato mora Komisija v zvezi s temi izzivi nemudoma in ciljno ukrepati; ker sodelovanje na svetovni ravni na področju izvrševanja konkurenčnega prava prispeva k preprečevanju nedoslednosti pri korektivnih ukrepih in rezultatih izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti;

L.  ker je treba zaradi izzivov digitalne dobe temeljito preveriti razpoložljive instrumente konkurenčnega prava;

M.  ker so pravila o pošteni konkurenci v mednarodnem zračnem prometu in ureditve glede državnih podjetij pomanjkljivi glede letalskih prevoznikov iz nekaterih tretjih držav, ki opravljajo polete v Evropo in iz nje in prevladujejo na nekaterih poteh, kar evropskim letalskim prevoznikom povzroča veliko škodo in ovira povezljivost evropskih letaliških vozlišč, s tem pa zmanjšuje izbiro za evropske potrošnike;

N.  ker konkurenca nima enakega učinka v vseh državah članicah;

O.  ker mora politika konkurence zlasti upoštevati cilje trajnostnega razvoja in socialne kohezije;

P.  ker socialni damping izkrivlja notranji trg, s čimer škodi pravicam potrošnikov in delavcev;

Q.  ker evropska rast temelji na zagotavljanju prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala;

1.  pozdravlja poročilo Komisije, ki poudarja pomen politike konkurence v EU, in ugotavlja, da obravnava predvsem mandat prejšnje Komisije pod komisarjem za konkurenco Joaquínom Almunio;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu v prihodnje posreduje sektorski delovni dokument kot sestavni del poročila;

3.  pozdravlja pripravljenost komisarke za konkurenco Margrethe Vestager za tesno sodelovanje s Parlamentom pri oblikovanju politike konkurence kot enega osrednjih instrumentov Evropske unije za uresničitev skupnega notranjega trga ter poziva Komisijo, naj poskrbi, da izvajanje notranje politike konkurence EU ne bo oviralo konkurenčnosti tržnih strategij podjetij na svetovnih trgih z akterjih iz tretjih držav;

4.  poudarja, da učinkovita in verodostojna politika konkurence ne sme biti usmerjena izključno v znižanje maloprodajnih cen, temveč mora upoštevati strateške interese evropskega gospodarstva, kot so: zmožnost za inovacije; naložbe; konkurenčnost in trajnost; posebni konkurenčni pogoji za mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in mikropodjetja; in potreba po spodbujanju visokih standardov dela in okoljskih standardov;

5.  poziva Komisijo, naj ustavi socialni damping, in poudarja, da morajo odločitve glede politike konkurence zlasti upoštevati socialni učinek;

6.  meni, da posebni značaj digitalnega gospodarstva, za katero so značilni upadanje mejnih stroškov proti ničli ter veliki učinki omrežja, spodbuja povečevanje ravni koncentracije na ključnih trgih; poziva Komisijo, naj svojo politiko konkurence prilagodi posebnostim tega sektorja;

7.  poziva Komisijo, naj dokonča notranji trg na področjih, kjer je še razdrobljen in nedokončan, kjer pa ugotovi neupravičene tržne omejitve ali izkrivljanje konkurence, naj jih karseda hitro odpravi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da politika konkurence hkrati tudi krepi socialno kohezijo v Uniji;

8.  poudarja, da sta usmerjenost dela organa za varstvo konkurence, in predstavitev v poročilu o konkurenci za leto 2014 pretežno skladna s skupnimi prednostnimi nalogami; vendar opaža, da so na nekaterih področjih potrebni odločnejši ukrepi, ki bi se jih morala Komisija prihodnje leto prepričljivo lotiti; poudarja, da je nujno globalno sodelovanje za izvrševanje zakonodaje o konkurenci; podpira dejavno sodelovanje Komisije v Mednarodni mreži za konkurenco;

9.  ponovno poziva Komisijo, kot že v prejšnjem letnem poročilu, naj pri oblikovanju enotnega digitalnega trga prepreči nastanek prekomerne koncentracije in zlorab prevladujočega položaja na trgu, saj se bo s tem povečala kakovost storitev za potrošnike, cene pa bi lahko postale pravičnejše;

10.  meni, da je na digitalnem trgu bistveno zagotoviti pravične pogoje na področju konkurence in ukrepati proti zlorabi prevladujočega položaja in davčne optimizacije, kar bo na konec koncev koristilo potrošnikom;

11.  meni, da je razvoj e-uprave pomemben dejavnik za podpiranje rasti, tudi glede udeležbe malih in srednjih podjetij; zato države članice poziva, naj uporabijo vsa orodja, ki jih omogoča nova zakonodaja o javnih naročilih za spodbujanje rasti v EU, Komisijo pa poziva, naj podpre vse pobude, povezane z razvojem e-uprave; poleg tega poudarja, da je spodbujanje in izvajanje sistemov e-uprave v vseh državah članicah bistveno za učinkovito spremljanje kršitev in zagotavljanje preglednosti tako v javnem kot zasebnem sektorju;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice pravočasno izvajale novo zakonodajo o javnih naročilih, predvsem uvedbo e-uprave in e-javnega naročanja ter novih določb o obravnavi socialnih in okoljskih meril ter o razdelitvi pogodb na sklope, da bi spodbudile inovacije in pošteno konkurenco, podprle mala in srednja podjetja na trgih javnega naročanja ter zagotovile najugodnejše ponudbe za uporabo javnih sredstev;

13.  poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za ambiciozno odprtje mednarodnih trgov javnih naročil, da bi odpravili neravnovesje med EU in drugimi trgovinskimi partnerji glede stopnje odprtosti tega trga, pri tem naj upošteva poročilo Parlamenta o predlogu Komisije o mednarodnem instrumentu za javna naročila in njegovo prihodnjo revizijo;

14.  opozarja, da se potrošnikom na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v isti embalaži prodajajo proizvodi z različnimi sestavinami; poziva Komisijo, naj z vidika politike konkurence presodi, ali gre tu za nepošteno prakso, ki ima negativne posledice za dobavitelje lokalnih in regionalnih proizvodov, predvsem mala in srednja podjetja;

15.  meni, da mora Komisija nujno še naprej spodbujati večje zbliževanje in sodelovanje med nacionalnimi organi za konkurenco v EU;

16.  pozdravlja tesno vzajemnost med izvrševanjem pravil konkurence in strategijo za enotni digitalni trg, zlasti ukrepe, povezane s prakso geografskega blokiranja in dogovori o podeljevanju licenc, da bi dokončali enotni digitalni trg; meni, da bi bila podobna vzajemnost bistvena na notranjem trgu z energijo, da bi odpravili ovire za prosti čezmejni pretok energije in vzpostavili energetsko unijo;

17.  meni, da je konkurenca v telekomunikacijskem sektorju bistvena za spodbujanje inovacij in naložb v omrežja, a tudi za dostopne cene ter izbiro pri storitvah za potrošnike; zato poziva Komisijo, naj zavaruje konkurenco v tem sektorju, tudi pri dodeljevanju frekvenc spektra;

18.  poziva Komisijo, naj nadzira nepoštene in nezakonite določbe in prakse, ki se v bančnem sektorju uporabljajo v potrošniških pogodbah; poziva Komisijo, naj v okviru Evropske mreže za konkurenco spodbuja izmenjavo primerov uveljavljene prakse; poziva Komisijo, naj zmanjša količino vseh vrst birokracije, ki jo ustvarja izvajanje politike konkurence;

19.  meni, da bi morala politika konkurence imeti pomembno vlogo pri tem, da bi finančni trgi postali varnejši in preglednejši za potrošnike; poleg tega pozdravlja zakonodajne ukrepe, sprejete na področju elektronskih plačil, zlasti uvedbo zgornje meje za medbančne provizije na kartične plačilne transakcije;

20.  opozarja Komisijo, da politika konkurence tudi vključuje regulacijo cen storitev, ki jim ni mogoče na preprost način pripisati tržne vrednosti, kot so na primer provizije na bančnih avtomatih;

21.  poziva Komisijo, naj mreže bančnih avtomatov preuči z vidika politike konkurence, ker gre za mrežno infrastrukturo;

22.  meni, da bi bilo treba dodatno preučiti, kako nuditi podporo evropskim podjetjem, ki na svetovni ravni konkurirajo z drugimi podobno velikimi subjekti iz različnih delov sveta, ki jim ni treba spoštovati enakih pravil o konkurenci, kot jih morajo izpolnjevati evropski subjekti na domačem trgu;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta trgovinska in konkurenčna politika Unije usklajeni s cilji njene industrijske politike; poudarja, da konkurenčna politika Unije ne bi smela ovirati razvoja evropskih industrijskih prvakov v gospodarstvu; zato poziva, naj trgovinska politika in politika konkurence spodbujata razvoj in konkurenčnost evropske industrije na svetovnem prizorišču;

24.  priznava, da so številne energijsko intenzivne industrije v ekonomskih težavah, nekatere, na primer jeklarska industrija, pa so v krizi; poziva Komisijo, naj pregleda pravila EU o državni pomoči za energijsko intenzivne industrije, zagotovi učinkovito zaščito pred selitvijo CO2 in poštene možnosti za industrije EU, zlasti najbolj ranljive energijsko intenzivne industrije;

Protimonopolni postopki – primeri zlorab prevladujočega položaja

25.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja pri preiskavah zlorab prevladujočega položaja na trgu, ki škodujejo potrošnikom v EU;

26.  ugotavlja, da so zlorabe prevladujočega položaja prepovedane in predstavljajo velik problem za konkurenčnost;

27.  meni, da Komisija pri kršitvah protimonopolnih pravil uspešno opravlja svoje delo ter da bistveno prispeva k dokončni vzpostavitvi notranjega trga in enakih konkurenčnih pravil;

28.  poudarja, da lahko protikonkurenčna praksa in monopoli ovirajo trgovino, kar izkrivlja trgovinske in naložbene tokove; poziva Komisijo, naj v interesu svobodne in pravične svetovne trgovine na mednarodni ravni ukrepa proti kartelom ter protikonkurenčnim, oligopolnim in monopolnim praksam, ki škodujejo konkurenci;

29.  meni, da bi bilo treba veljavna pravila glede glob za kršitve pravnih oseb dopolniti s spremljajočimi kaznimi za odgovorne fizične osebe; meni, da bi kazni morale biti dovolj visoke, da bi imele odvračilni učinek; poudarja, da je pomembna uspešna politika glede prijaviteljev, ki je Komisiji pomagala pri odkrivanju kartelov;

30.  meni, da je pravna varnost ključnega pomena, in poziva Komisijo, naj pravila o globah vključi v zakonodajni instrument;

31.  ugotavlja, da so klasični tržni modeli politike konkurence lahko neustrezni za digitalno gospodarstvo in da v tej dinamični gospodarski panogi uporaba kazalnikov, ki temeljijo na cenah, pogosto ne doseže zaželenega učinka; poziva Komisijo, naj na osnovi novih meril opravi celovito pravni in gospodarsko oceno hitro razvijajočih se trgov in kratkotrajnih poslovnih modelov, ki jih uporabljajo digitalna podjetja, da bo dobila jasno sliko strukture trga in tržnih trendov, sprejela ustrezne ukrepe za varstvo potrošnikov ter ustrezno upoštevala pomembnost podatkov in posebnih tržnih struktur digitalnega gospodarstva; poudarja, da je treba za opredelitev zadevnega trga, zlasti na področju digitalnega gospodarstva, uporabiti ustrezna merila za ocenjevanje in konkurenčne pogoje;

32.  poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine osrednjega pomena za pošteno konkurenco ter z obžalovanjem ugotavlja, da globalna podjetja niso pripravljena pridobiti licenc za uporabo evropskih patentov; poziva Komisijo, naj učinkovito zaščiti patente, bistvene za standarde, in tesno nadzoruje zakonito pridobitev licenc s strani uporabnikov;

33.  poziva Komisijo, naj preuči, ali obstaja medsebojna odvisnost med velikim številom politikov in nekdanjih ministrov v upravnih odborih energetskih podjetij ter oligopolnimi praksami v energetskem sektorju v nekaterih državah članicah;

34.  izraža dvome zaradi dolgotrajne preiskave zoper ameriškega spletnega velikana Google in obžaluje, da preiskava že več let poteka nepregledno in brez oprijemljivih rezultatov, saj Komisija do leta 2014 ni jasno povedala, da namerava odpraviti tržne omejitve; poudarja, da lahko tako dolgotrajen postopek zlasti na dinamičnih trgih dejansko pomeni čiščenje trga in ustvarja negotovost za vse udeležene strani;

35.  poziva Komisijo, naj natančno preuči prakso Googla, da operacijski sistem „Android“ ponuja le v povezavi z drugimi lastnimi storitvami in da proizvajalcem naprav prepove vnaprejšnjo namestitev konkurenčnih produktov; nadalje poziva Komisijo, naj podrobno preuči Googlov prevladujoč tržni položaj na področju neposrednih rezervacij hotelov ter poišče ustrezno rešitev za ta problem; podpira ukrepe Komisije, s katerimi naj bi dosegli večjo raven interoperabilnosti in prenosljivosti v vseh digitalnih sektorjih in tako preprečili scenarij, po katerem zmagovalec pobere vse; poudarja, da je treba Komisiji zagotoviti ustrezna orodja, da bo lahko tudi v prihodnje ohranila vedno posodobljen pregled hitrega razvoja digitalnega trga;

36.  poziva Komisijo, naj previdno opravi in dokonča vse druge odprte preiskave kartelov ter odpravi vse omejitve na trgu; pozdravlja, da se komisarka ni uklonila političnemu pritisku ter poziva k pospešitvi postopka, da bo rezultate mogoče doseči že v naslednjem letu; zato pozdravlja obvestilo o nasprotovanju, ki ga je Komisija poslala Googlu v zvezi s storitvijo primerjalnega nakupovanja; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje odločno pregleda vse pomisleke, ki se pojavijo med preiskavo, tudi druge primere pristranskega spletnega iskanja, da bi zagotovila enak položaj za vse akterje na digitalnem trgu;

37.  opozarja, da lahko Komisija v skladu s členom 8 Uredbe o izvajanju pravil konkurence (ES) št. 1/2003 odredi začasne ukrepe, kadar obstaja nevarnost resne in nepopravljive škode za konkurenco; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe teh ukrepov v dolgotrajnih konkurenčnih postopkih, zlasti na digitalnem trgu;

38.  opozarja, da je omrežna nevtralnost (načelo, na podlagi katerega se ves spletni promet obravnava enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo) izjemnega pomena za zagotovitev, da ni diskriminacije med internetnimi storitvami in da je konkurenca v celoti zagotovljena;

39.  poudarja, da bi morala biti politika konkurence podprta z dokazi, in pozdravlja sektorsko preiskavo Komisije v sektorju e-trgovine, ki se je osredotočala na morebitne ovire za čezmejno spletno trgovanje z blagom in storitvami, med drugim na področju elektronike, oblačil, čevljev in digitalnih vsebin;

40.  ugotavlja, da je zadeva Google sprožila splošno razpravo o moči prevladujočih spletnih platform, kot so eBay, Facebook, Apple, LinkedIn, Amazon, Uber, Airbnb itd., njihovem vplivu na trge in javno sfero ter potrebi, da se jih regulira zaradi zaščite trgov in javne sfere; poudarja, da bi moralo urejanje spletnih platform zagotoviti boljšo zaščito uporabnikov, hkrati pa ohraniti spodbude za inovacije;

41.  poziva Komisijo, naj preuči prevladujoč položaj Googla na trgu neposrednih rezervacij hotelov; opozarja, da si podjetje prizadeva, da bi iskalci hotelov rezervirali in plačali prek Googla, namesto da bi iskalca usmerilo na tretje potovalne strani ali hotelske strani; poudarja, da je ta poteza lahko sporna, ker Google z njo postaja spletna potovalna agencija oziroma jim je enakovreden, ker obračunava pristojbine za rezervacijo; ugotavlja, da so večini hotelirjev ljubše neposredne rezervacije kot rezervacije prek tretje spletne strani ali zbiralnika virov; poudarja, da bi lahko Google svoj prevladujoči položaj okrepil in hkrati oslabil konkurenco na trgu potovanj, s tem pa škodil potrošnikom;

42.  pozdravlja, da je Komisija nedavno sprejela spremembe Uredbe (ES) št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ES in s tem povezanih sporočil, ki izhajajo iz direktive o odškodninskih tožbah; obžaluje, da Parlament ni bil vključen v oblikovanje sprememb;

43.  poudarja pomembno vlogo, ki jo ima politika konkurence pri dokončni vzpostavitvi enotnega digitalnega trga; se strinja, da trdna politika konkurence na hitro razvijajočih se trgih zahteva temeljito poznavanje trga; zato pozdravlja preiskavo sektorja o elektronskem trgovanju, ki se je začela v okviru izvajanja strategije za enotni digitalni trg;

Državna pomoč

44.  poziva Komisijo kot varuhinjo pogodb, naj pozorno spremlja izvajanje te direktive v državah članicah in zagotovi enotno izvrševanje njenih določb v vsej EU; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne upravne organe, naj dejavno spodbujajo spoštovanje evropske politike konkurence in obveščajo o pravnem položaju; poudarja, da je treba na enak način obravnavati horizontalno in vertikalno državno pomoč; meni, da je treba po vsej Evropski uniji ukrepati in ozaveščati o razvrščanju in odobritvi nezakonitih državnih pomoči, zlasti, kadar gre pri tovrstnih odločitvah o pomoči za protikonkurenčne in protekcionistične ukrepe; vendar meni, da bi morale oddaljene ali obrobne regije in otoki pri uporabljanju pravil o državni pomoči imeti več manevrskega prostora, kot ga imajo sedaj;

45.  meni, da bi morala Komisija zlasti v postopkih v zvezi z državno pomočjo podrobneje preučiti podatke, ki jih predložijo države članice, in izboljšati zanesljivost dejstev, saj vedno znova prihaja do poskusov kršitve pravne osnove in pogojev ali do iskanja kompromisov, ki so bolj ali manj na meji zakonitega; zato meni, da bi morala taka preiskava temeljiti na premisi, da morajo države vsem državljanom zagotavljati popolno varnost ter neprekinjeno oskrbo in izvajanje storitev v strateških in najpomembnejših sektorjih, kot so energetika, promet in zdravstveno varstvo, ter da ne smejo sprejeti pravnih določb, ki so škodljive za druge države članice ali Unijo;

46.  ponavlja, da strukturni skladi EU ne smejo biti uporabljeni na način, ki neposredno ali posredno spodbuja selitev storitev ali proizvodnje v druge države članice, npr. s čakalno dobo za podjetja, ki naj bi prejela sredstva iz teh skladov; poudarja, da je državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno z energijo, prometom in telekomunikacijami; poudarja, da je posredovanje države pogosto najučinkovitejše politično orodje za zagotavljanje storitev, ki so nujne za vzdrževanje gospodarskih in socialnih pogojev v izoliranih, oddaljenih ali obrobnih regijah in na otokih v Uniji;

47.  pozdravlja, da je Komisija leta 2014 sprejela nove smernice za državno pomoč na področju varstva okolja in energetike ter jih začela izvajati v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah;

48.  pozdravlja vključitev socialne pomoči za prevoz prebivalcev oddaljenih regij v uredbo o splošnih skupinskih izjemah, kjer je zdaj priznan problem povezljivosti; poudarja, da je povezljivost obrobnih otoških regij nujna tudi za vzdrževanje in razvoj sprejemljivih ravni gospodarske in socialne pobude z ohranjanjem pomembnih poslovnih povezav;

49.  pozdravlja sedanjo preiskavo Komisije o odloženih davčnih olajšavah in odloženih davčnih dobropisih, ki so v korist bančnemu sektorju v več državah članicah; meni, da bilo treba te odložene davčne olajšave in davčne dobropise retroaktivno dovoliti v okviru določb o državni pomoči, če so povezani z izrecnimi pogoji o finančnih ciljih za realni sektor;

50.  znova poziva Komisijo, naj preuči, ali je bančni sektor od začetka krize prejel implicitne subvencije in državno pomoč v obliki neobičajne likvidnostne podpore;

51.  pozdravlja uvedbo novih smernic o državni pomoči pri financiranju tveganih naložb, katere primarni namen je, da bi lahko učinkoviteje spodbujali mala in srednja podjetja, inovativna podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo ter zagonska podjetja, ki se soočajo z nezadostnimi ekonomijami obsega;

52.  obsoja dejstvo, da lahko zlasti davčne ureditve, ki izkrivljajo konkurenco, povzročijo znatne težave srednje velikim podjetjem in tudi vrsti držav članic, ki ne uporabljajo tovrstnih davčnih ureditev;

53.  pozdravlja pobudo Komisije, da v okviru posodobitve državne pomoči sprejme nove smernice, s katerimi bo pojasnila, kaj šteje za državno pomoč, povezano z davki, in kaj so ustrezne transferne cene;

54.  od Komisije zahteva ločeno študijo, s katero naj oceni, ali določbe EU o državni pomoči zavirajo konsolidacijo in krepitev konkurenčnosti evropskih podjetij v primerjavi z njihovimi svetovnimi konkurenti, nenazadnje tudi glede na mehanizme javnega naročanja in glede na nedavno sklenjeno čezpacifiško partnerstvo;

Nadzor nad združitvami

55.  ugotavlja, da so dosedanje ocene združitev in prevzemov v digitalnemu gospodarstvu temeljile pretežno na prometu udeleženih podjetij, kar ne zadostuje; poudarja, da imajo lahko tudi podjetja z majhnim prometom in znatnimi izgubami ob zagonu velik krog strank in torej znaten obseg podatkov ter veliko tržno moč, kot dokazuje Facebookov prevzem podjetja WhatsApp, ki ga je Komisija brezpogojno odobrila in je ustvaril precedenčni primer;

56.  meni, da je treba zlasti v nekaterih gospodarskih sektorjih, predvsem v digitalnem gospodarstvu, poleg pristopov na podlagi cen, tržnega deleža in prometa uporabiti še druga merila, ker so združitve pogosto lahko povezane s tržnimi omejitvami;

57.  meni, da je treba zlasti v digitalnemu gospodarstvu in ob upoštevanju varstva potrošnikov posodobiti splošna pravila konkurence, da bi sledili razmeram na trgu, pri ocenjevanju združitev pa je treba uvesti dodatna nova merila, kot so nakupna cena, morebitne ovire za vstop na trg, izjemni pomen podatkov in dostopa do podatkov, značilnosti platform in s tem povezani mrežni učinki ter tudi vprašanje obstoja globalne konkurenčnosti v zadevnem sektorju; poziva Komisijo, naj pri tem upošteva zlasti poslovni model za podjetja v digitalnem gospodarstvu in morebitne ovire za vstop na trg, v kar sodijo tudi dejavniki, kot je možnost menjave med različnimi platformami in prenosljivost podatkov;

58.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi neodvisni trgovci v maloprodaji, ki smejo v skladu s konkurenčnim pravom sodelovati prek svojih tradicionalnih trgovin, svoje blago lahko ponudili tudi v okviru skupnega elektronskega trgovanja;

59.  meni, da je napačna ocena tržne moči, povezana z dosedanjo opredelitvijo trga, pogosto v škodo evropskim podjetjem, zlasti v času globalizacije na dinamičnem digitalnem trgu; poziva Komisijo, naj razmisli o prilagoditvi uredbe o združitvah;

60.  je zaskrbljen, da se pri vprašanju zaščite trga prepogosto izbere omejen nacionalni vidik, pri čemer se ne ustrezno upošteva internacionalizacije trgov, kot na primer v zvezi z uredbo o združitvah;

Finančna pomoč in davki

61.  poudarja, kot že petič ugotavlja v svojem letnem poročilu o politiki konkurence, da so bile začasne državne pomoči v finančnem sektorju nujne za stabilizacijo svetovnega finančnega sistema, vendar jih je treba hitro zmanjšati ali v celoti odpraviti in pregledati, če želimo dokončati bančno unijo; poudarja, da je treba nujno odpraviti subvencije – v obliki implicitnih garancij za finančne institucije, ki so še vedno prevelike, da bi propadle – da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in zaščitili davkoplačevalce, v zvezi s katerimi je treba poskrbeti, da bi zagotovili, da to ne ustvarja nepričakovanih dobičkov ali ugodnosti za pravne osebe zasebnega prava; poudarja, da je na področju državne pomoči pomemben restriktiven pristop;

62.  poudarja, da je poštena davčna konkurenca nujno potrebna za integriteto enotnega trga, vzdržnost javnih financ in enake konkurenčne pogoje;

63.  meni, da bi lahko izredno velike razlike med državami članicami pri uporabi državne pomoči za finančni sektor v zadnjih letih privedle do izkrivljanja konkurence v tem sektorju; poziva Komisijo, naj razjasni pravila in postopke, po katerih se sme v finančnem sektorju odobriti državna pomoč; meni, da je treba najkasneje z dokončnim oblikovanjem bančne unije državno pomoč za bančni sektor zmanjšati, pri čemer je treba paziti, da se zagotovi, da ta uredba ne izkrivlja konkurence v korist velikih bank in da je na voljo dovolj sredstev za MSP;

64.  meni, da bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da bi državno pomoč bankam pogojevala s kreditiranjem malih in srednjih podjetij;

65.  poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za manj, a bolje usmerjeno državno pomoč, da bi zmanjšali državno pomoč, omogočili nižje davke za spodbujanje novih podjetij in poštene konkurence, namesto da bi podpirali stare strukture in uveljavljene ponudnike;

66.  poudarja dejstvo, da če bi se državna pomoč uporabljala za spodbujanje storitev splošnega interesa, je bistvenega pomena korist za državljane, ne pa za posamezna podjetja ali javne subjekte;

67.  poziva Komisijo, naj natančno spremlja pogoje za dajanje novih dovoljenj za opravljanje bančnih poslov, ki jih bo predlagala Evropska centralna banka, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje brez velikih ovir za vstop na trg; je trdno prepričan, da bi bilo glede na visoko koncentracijo v bančnem sektorju nekaterih držav članic koristno za potrošnike ter mala in srednja podjetja, če bi bilo bančnih subjektov več;

68.  poudarja ključni pomen, ki ga ima področje državnih pomoči EU v boju proti izogibanju davkom s strani mednarodnih podjetij;

69.  pozdravlja preiskave, ki jih je Komisija sprožila leta 2014 zaradi nedovoljene državne pomoči z nepošteno davčno konkurenco v korist nekaterih posameznih podjetij, preiskave, ki jih bo v letu 2015 razširila na vseh 28 članic EU; poleg tega poziva države članice v prihodnje, naj pravočasno in brez odlašanja predstavijo Komisiji vse ustrezne informacije o svojih davčnih praksah ter končno izpolnijo svojo obveznost in Komisiji ter Parlamentu razkrijejo podrobnosti vseh posebnih dogovorov, ki bi lahko vplivali na druge države članice in MSP;

70.  ugotavlja, da je Komisija v zadnjih mandatih sprožila le omejeno število preiskav o morebitni državni pomoči, povezani z davki, in to kljub dobro utemeljenim sumom, ki so se medtem pojavili v javnosti; poziva Komisijo, naj uporabi ugotovitve potekajočih preiskav kot podlago za natančnejše in učinkovitejše smernice za državno pomoč, povezano z davki, naj vsa pooblastila, ki so ji podeljena v skladu s pravili EU na področju konkurence, izkoristi za boj proti škodljivim davčnim praksam ter naj kaznuje države članice in podjetja, ki so vpletena v te prakse; poziva Komisijo, naj obenem tudi navede davčne ukrepe, ki niso skladni s politiko državne pomoči;

71.  meni, da je treba za zagotovitev poštene konkurence med podjetji v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 podpreti podjetja v regijah, ki se soočajo z začasnimi ali trajnimi ovirami, poleg tega pa bi morali regijam s hudimi gospodarskimi težavami, na primer regijam v okviru ciljev konvergenca in konkurenčnost ter otoškim regijam, dovoliti večjo prožnost;

72.  obžaluje, da je bilo od leta 1991 preiskano le zelo omejeno število primerov državne pomoči v zvezi z nepošteno davčno konkurenco, in poudarja, da je treba zagotoviti širok dostop do informacij, tako da bi sprožili več preiskav o sumljivih primerih; izraža zaskrbljenost zaradi omejenih virov, ki so trenutno na voljo pristojnim službam Komisije, kar lahko omeji njihovo zmožnost za obravnavanje precej večjega števila zadev;

73.  poudarja, da samo postopki v zvezi z državno pomočjo ne morejo trajno ustaviti nepoštene davčne konkurence v več državah članicah; leto dni po razkritju "LuxLeaks" so potrebni dodatni konkretni rezultati, kot so skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, pregled direktive o DDV, da bi preprečili goljufije, obveznost velikih mednarodnih podjetij, da svoj promet in dobiček prijavljajo v državi, kjer ga ustvarjajo, ter poziv državam članicam, naj naredijo svoje davčne prakse preglednejše in uvedejo vzajemno obveznost poročanja;

74.  meni, da dosedanje davčne prakse posameznih držav članic močno ogrožajo notranji trg, da morajo zlasti velika mednarodna podjetja primerno in ustrezno prispevati k javnim financam držav članic EU ter da je treba dodatno preiskati močno razširjene škodljive davčne prakse in davčna stališča, ki vodijo v erozijo davčne osnove in agresivno davčno načrtovanje v Evropi; pozdravlja novi odbor TAXE;

75.  meni, da je zdrava davčna konkurenca eden od temeljev notranjega trga, vendar je treba ne glede na primarno pristojnost držav članic preprečiti nepošteno davčno konkurenco, na primer s harmoniziranimi davčnimi osnovami, izmenjavo informacij med davčnimi organi in dodeljevanjem izrecne pravne pravice do nadzora tokov kapitala, če je to bistveno za pravilno delovanje davčnih sistemov v Uniji; meni, da bo uvedba skupne davčne osnove za pravne osebe (common corporate tax base, CCTB) prispevala k preglednosti sistema; meni, da lahko pride vprašanje konsolidacije na vrsto kasneje in ne sme preprečiti hitre vzpostavitve CCTB;

76.  poudarja, da so na notranjem trgu novi udeleženci ter mala in srednja podjetja, ki poslujejo samo v eni državi, v slabšem položaju v primerjavi z multinacionalnimi podjetji, ki lahko svoje dobičke preusmerjajo ali izvajajo druge oblike agresivnega davčnega načrtovanja z vrsto odločitev in instrumentov, ki so na voljo izključno njim; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da multinacionalnim podjetjem poleg sicer enakih razmer po plačilu davkov zaradi nižjih davčnih obveznosti ostane večji dobiček, kar zanje na enotnem trgu ustvarja neenake konkurenčne razmere v primerjavi s tekmeci, ki nimajo dostopa do agresivnega davčnega načrtovanja ter ohranjajo povezavo med državo, kjer ustvarjajo dobiček, in državo, v kateri so obdavčeni; poudarja, da je spodbujanje škodljivih davčnih praks z ustanovitvijo evropske družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, katere ureditvena pravila izrecno določajo, da ima lahko dva različna sedeža – registriran sedež v enem kraju in upravni sedež v drugem – napačen pristop za EU;

77.  poudarja, da je treba Evropski komisiji sistematično omogočiti dostop do podatkov, ki so pomembni z vidika konkurence in ki si jih izmenjujejo davčni organi držav članic;

78.  meni, da lahko davčno načrtovanje ovira pošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj prilagodi opredelitev stalne poslovne enote, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državah članicah, kjer so ekonomsko dejavna; poudarja, da bi ta opredelitev morala obravnavati tudi posebne razmere v digitalnem sektorju, da bi za podjetja, ki se ukvarjajo s popolnoma nematerialnimi dejavnostmi, zagotovili, da imajo stalno poslovno enoto v državi članici, če so bistveno digitalno prisotne v gospodarstvu te države;

79.  poudarja, da mora Komisija pri obravnavi pravil konkurence dojemati notranji trg kot en trg in ne kot skupino lokalnih ali nacionalnih trgov;

80.  meni, da morajo države članice zaradi ocenjenega obsega davčnih goljufij in izogibanja davkom, ki letno znaša do bilijon (1 000 000 000 000) EUR, končno ukrepati in to prakso omejiti; meni, da je zmanjšanje davčnih goljufij in izogibanja davkom temeljnega pomena za napredek pri konsolidaciji državnih proračunov; pozdravlja, da so finančni ministri G20 nedavno sprejeli nova pravila OECD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička, ki bodo izboljšala preglednost, odpravila vrzeli in omejila uporabo davčnih oaz; meni, da bi morala EU glede na svojo raven povezanosti nadgraditi predloge, predstavljene v projektu OECD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička z usklajevanjem in približevanjem, da bi preprečila vse oblike škodljive davčne konkurence na notranjem trgu; vendar poudarja, da pristop OECD še vedno temelji na mehkem pravu in da je treba njegove ukrepe dopolniti z ustreznim zakonodajnim okvirom na ravni EU, na primer kot direktivo za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, ki bo presegla pobudo OECD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička na področjih, ki niso dovolj pokrita, če naj bi zadovoljili potrebe enotnega trga; poziva k oceni ekonomskega in finančnega učinka ter učinka na konkurenco, ki ga imajo izogibanje davkom in davčne goljufije;

81.  meni, da morata biti zaradi nepoštenega davčnega načrtovanja nekaterih držav članic politika enotnega trga in politika konkurence tesno povezani, da bi dosegli pošteno delitev dobičkov in odpravili njihovo prenašanje v nekatere države članice oz. v države zunaj Evropske unije z namenom zmanjšanja obdavčitve;

82.  poudarja, da je obsežna, pregledna in učinkovita izmenjava davčnih podatkov bistveni pogoj za izogibanje agresivnemu davčnemu načrtovanju; hkrati poudarja, da bi morala biti poenostavitev davčnih ureditev na ravni držav članic bistven korak za vzpostavitev preglednosti in jasnosti;

83.  pozdravlja namero komisarke za konkurenco, da bi nadzor nad državno pomočjo preoblikovala v smislu pravičnega davčnega bremena za vse; pričakuje, da bo pred tem preoblikovanjem opravljen brezpogojen in popoln pregled stanja, ter poziva države članice, naj Parlamentu zagotovijo vso zahtevano dokumentacijo in naj tega več ne zavirajo, kar preprečuje napredek na tem področju, s čimer v zvezi je treba upoštevati, da se morajo različne države članice odzvati na različne zahteve politike na podlagi svojega geografskega položaja, velikosti, fizičnih in drugih danosti ter stopnje svojega gospodarskega in družbenega razvoja, in poziva k reviziji smernic za državno pomoč o obdavčevanju, da bi zajeli primere nepoštene konkurence, ki presegajo davčna stališča in transferje;

84.  poziva Komisijo, naj čim prej določi natančne smernice za državno pomoč, povezano z davki, in za oblikovanje transfernih cen; poudarja, da so se tovrstne smernice v drugih sektorjih izkazale kot zelo učinkovite pri odpravi in preprečevanju uvajanja praks v državah članicah, ki ne upoštevajo pravil EU o državni pomoči; opozarja, da so te smernice učinkovite le, če vsebujejo zelo natančne določbe, vključno s številčnimi pragovi;

85.  poziva Komisijo, naj premisli o uvedbi sankcij zoper državo ali vpleteno podjetje za resne primere nezakonite državne pomoči;

86.  poziva Komisijo, naj nemudoma spremeni veljavna pravila, da bi omogočila, da se zneski, izterjani po kršitvi z davki povezanih pravil EU o državni pomoči, izplačajo državam članicam, ki so utrpele erozijo svoje davčne osnove, ali v proračun EU, in ne državi članici, ki je odobrila nezakonito pomoč, povezano z davki, kot to določajo veljavna pravila, saj to pravilo zagotavlja dodatno spodbudo za izogibanje davkom; poziva Komisijo, naj pri obravnavi škodljivih davčnih praks uporabi vsa svoja pooblastila v okviru pravil o konkurenci;

87.  poziva k zakonodajnem okviru EU za preprečevanje izkrivljanja konkurence z agresivnim davčnim načrtovanjem in izogibanjem davkom; priporoča, z namenom vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, uvedbo obvezne samodejne izmenjave davčnih stališč, skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in zagotovilo, da bo ves dobiček, ki zapušča EU, obdavčen;

Konkurenca v času globalizacije

88.  poudarja, da je za učinkovito uporabo načel konkurenčnega prava v dobi globalizacije bistveno mednarodno sodelovanje; zato poziva Evropsko komisijo, naj ga spodbuja pri vprašanjih konkurenčnega prava; poudarja, da bi lahko sporazumi o konkurenci, ki bodo omogočali izmenjavo podatkov med organi za varstvo konkurence, zelo učinkovito prispevali k mednarodnemu sodelovanju pri vprašanjih konkurenčnega prava;

89.  meni, da bi moralo Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, pa tudi vsi drugi mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi, vsebovati izčrpen del o konkurenci;

90.  poudarja, da bi morali imeti trgovinski partnerji koristi od vse večje konkurence na področju trgovine, naložb zasebnega sektorja, vključno z naložbami v okviru javno-zasebnih partnerstev, in od večje blaginje potrošnikov;

91.  poudarja, da bi si morala EU bolj prizadevati za spremljanje izvajanja trgovinskih sporazumov, da bi med drugim ocenila, ali trgovinski partnerji spoštujejo konkurenčna pravila ter ali v celoti izvajajo in izvršujejo obveznosti, ki so jih prevzeli;

92.  poziva Komisijo, naj trgovinsko politiko uporabi kot orodje za oblikovanje pravil svetovne konkurenčne politike, da bi odpravila številne trajne trgovinske ovire; meni, da je dolgoročen cilj večstranskega sporazuma o konkurenčnih pravilih, ki je bil sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, idealna rešitev;

93.  podpira pobude Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj na področju konkurenčne politike, pa tudi njihova prizadevanja za boljše svetovno sodelovanje na tem področju;

94.  spodbuja Komisijo in organe držav članic za konkurenco, naj aktivno sodelujejo pri mednarodni mreži za konkurenco;

95.  poziva k ukrepom, ki bodo zagotovili, da se pri vseh proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, spoštujejo okoljski, zdravstveni in socialni standardi, ki veljajo v Uniji in se zagovarjajo na svetovnem trgu, da bi evropske industrijske proizvajalce zaščitili pred nelojalno konkurenco;

96.  poziva Komisijo, naj podpira države v razvoju v prizadevanjih za večje uveljavljanje poštene konkurence; poziva Komisijo, naj nadgradi sodelovanje, zlasti z organi držav v vzponu za konkurenco, ter zagotovi uvedbo primernih zaščitnih ukrepov;

97.  ugotavlja, da je za zagotavljanje lojalne konkurence na svetovnem trgu odločilnega pomena enak dostop do virov, tudi energetskih; glede tega poudarja pomen cenovno sprejemljive in trajnostne energije ter zanesljive oskrbe v trgovinskih sporazumih;

Konkurenca v različnih sektorjih

98.  poziva Komisijo, naj objavi ugotovitve sedanjih preiskav konkurenčnih praks v sektorjih oskrbe s hrano, energije, prometa in medijev;

99.  pozdravlja nove smernice o državni pomoči letalskim prevoznikom in letališčem, ki jih je Komisija objavila v sklopu posodabljanja svežnja pravil o državni pomoči; poziva Komisijo, naj v mednarodnih sporazumih nemudoma uvede podoben sklop pravil za subvencionirane letalske družbe, ki letijo med tretjimi državami in iz EU, da bi zagotovili pošteno konkurenco med prevozniki iz EU in tretjih držav;

100.  poziva Komisijo, naj prek Evropske mreže za konkurenco spodbuja izmenjavo dobrih praks kot odgovor na zaskrbljenost zaradi povezovanja distributerjev, v zvezi s katerim so pristojni organi držav članic preučili že številne primere; poziva, da se med temi razpravami preuči vzajemnost delovanja na nacionalni in evropski ravni;

101.  spodbuja Evropsko mrežo za konkurenco, naj obravnava vse večje omrežje nabavnih zvez na nacionalni in evropski ravni;

102.  poziva Komisijo, naj postopoma razvija okvir EU za konkurenco, da bi vključila v spremljanje verige preskrbe s hrano v Evropi kazalnike Sistemov za oceno trajnosti za prehrano in kmetijstvo (SAFA) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), vključno s kazalniki iz razdelkov Pravično določanje cen in pregledne pogodbe (S.2.1.1) in Pravice dobaviteljev blaga (S.2.2.1);

103.  poziva k vzpostavitvi evropskega observatorija za živilske in kmetijske cene pri njihovem izvoru in cilju; opozarja na španski indeks izvornih in končnih cen IPOD kot možni model za spremljanje morebitnih zlorab kmetov in potrošnikov s strani trgovcev na drobno;

104.  poziva k zavezujočim ukrepom v prehranski verigi zoper trgovce na drobno, ki delujejo v škodo kmetom in potrošnikom;

105.  je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v mlečnem sektorju, kjer po odpravi sistema kvot trgovci na drobno vsiljujejo cene, ki so občutno nižje od stroškov;

Demokratična krepitev politike konkurence

106.  pozdravlja redni dialog med komisarko za konkurenco in Parlamentom, vendar meni, da v bistvenih temeljnih vprašanjih pravica do posvetovanja ne zadošča;

107.  ugotavlja, da Parlament pri konkurenčnem pravu praviloma sodeluje samo prek postopka posvetovanja in ima zato v primerjavi s Komisijo in Svetom omejen vpliv;

108.  pozdravlja redni dialog med Komisijo in Parlamentom o vprašanjih konkurence; ponovno poziva, naj se temeljne zakonodajne direktive in smernice sprejemajo v okviru postopka soodločanja; meni, da je mogoče obstoječi dialog med Evropskim parlamentom in organom EU za varstvo konkurence še pospešiti, zlasti v zvezi z oceno in izvajanjem zahtev Parlamenta iz predhodnih let; meni, da je neodvisnost generalnega direktorata Komisije za konkurenco izjemno pomembna, če naj se uspešno dosežejo njegovi cilji; poziva Komisijo, naj generalnemu direktoratu za konkurenco dodeli zadostne finančne in človeške vire; zlasti pa poziva k strogi ločitvi služb, ki pripravljajo smernice, od tistih, ki so pristojne za uporabo teh smernic v konkretnih primerih;

109.  meni, da bi moral Parlament imeti pristojnosti soodločanja v politiki konkurence; obžaluje, da člena 103 in 109 PDEU določata le posvetovanje s Parlamentom; meni, da tak demokratični primanjkljaj ni dopusten; predlaga, da se ta primanjkljaj čim prej premosti z medinstitucionalno ureditvijo na področju politike konkurence ter popravi s prihodnjimi spremembami Pogodbe;

110.  poziva, naj se mu dodelijo pristojnosti soodločanja na področju politike konkurence, zlasti ko gre za temeljne direktive in zavezujoče smernice, in obžaluje, da se pri zadnji spremembi Pogodbe ni okrepila demokratična razsežnost tega področja politike Unije; poziva Komisijo, naj predloži predloge za ustrezno dopolnitev Pogodb, da se tudi za konkurenčno pravo uvede redni zakonodajni postopek;

111.  poziva Komisijo, naj Parlament močneje vključi v sektorske preiskave, a naj varuje zaupnost nekaterih informacij, ki jih posredujejo deležniki; zahteva, da se dosedanje uredbe Sveta v prihodnje ob upoštevanju člena 114 PDEU prenesejo na področje notranjega trga in s tem sprejmejo po postopku soodločanja, če bo sprememba Pogodb trajala dlje; poudarja, da je priprava direktive o odškodninah lahko vzorčni primer za prihodnje medinstitucionalno sodelovanje v zadevah s področja konkurence; poziva komisarja za konkurenco, naj nadaljuje dialog, ki se je začel z ustreznimi odbori Evropskega parlamenta in delovno skupino za konkurenco v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve;

112.  meni, da bi morala Komisija opraviti in objaviti v rezultate naravnano, ciljno usmerjeno in javno oceno različnih predlogov Parlamenta za nadaljnji razvoj politike konkurence;

113.  poudarja, da bi bilo treba pri prihodnjem delu generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco ustrezno upoštevati stališče Evropskega parlamenta iz preteklih poročil o konkurenčnosti;

114.  meni, da je treba ohraniti vse uveljavljene in obstoječe oblike dosedanjega dialoga;

o
o   o

115.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim organom za konkurenco.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0051. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0576. (3) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/563438/IPOL_STU(2015)563438_EN.pdf. (4) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.ten-opinions.36372. (5) http://ec.europa.eu/competition/ecn/food_report_en.pdf. (6) UL C 200, 28.6.2014, str. 1.