Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2139(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0373/2015

Predložena besedila :

A8-0373/2015

Razprave :

PV 18/01/2016 - 17
CRE 18/01/2016 - 17

Glasovanja :

PV 19/01/2016 - 5.5
CRE 19/01/2016 - 5.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0005

Sprejeta besedila
PDF 286kWORD 116k
Torek, 19. januar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Vloga medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU
P8_TA(2016)0005A8-0373/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (2015/2139(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 21 in 27(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 165 in 167 in še posebej člena 17 Pogodbe, v skladu s katerimi mora Unija spoštovati status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti ter svetovnonazorske in nekonfesionalne organizacije uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, priznavati njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 10, 11 in 22, in njene preambule,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 2 Protokola št. 1 konvencije,

–  ob upoštevanju resolucije Organizacije združenih narodov z dne 20. decembra 2010 z naslovom "Kultura in razvoj",

–  ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Organizacije združenih narodov (2000) in zlasti členov pod naslovom „Človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje“,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW, 1979),

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (Unescova konvencija),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948), zlasti člena 16, in Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 67/179 z dne 20. decembra 2012 in resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 22/20 z dne 22. marca 2013,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2013 o osnutku smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja(1) in smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju Odločbe št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008)(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2008 o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic(3),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel dne 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju bele knjige Sveta Evrope o medkulturnem dialogu „Živeti skupaj v enakopravnosti in dostojanstvu“ z dne 7. maja 2008,

–  ob upoštevanju Evropske agende za kulturo v svetu globalizacije (COM(2007)0242), katere cilj je spodbujati ozaveščenost o kulturni raznolikosti in vrednotah EU, dialog s civilno družbo in izmenjavo dobre prakse,

–  ob upoštevanju izidov in nadaljnjih ukrepov pripravljalnega ukrepa za kulturo v zunanjih odnosih EU (2014),

–  ob upoštevanju protokola o sodelovanju v kulturi, ki je priložen modelu sporazuma o prosti trgovini(4),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, sprejete na neformalnem srečanju ministrov Evropske unije za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu (8496/15),

–  ob upoštevanju končnih skupnih priporočil Evropske mladinske konference 2015 v Luxembourgu v okviru trojke predsedstev EU, v katerih je bilo upoštevano posvetovanje o strukturiranem dialogu za opolnomočenje mladih za politično udeležbo v demokratičnem življenju Evrope in v katerih je bil Evropski parlament pozvan k spodbujanju izobraževanja za aktivno državljanstvo, temelječega na vrednotah,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0373/2015),

A.  ker EU zaznamuje izredno bogata kulturna, družbena, jezikovna in verska raznolikost; ker so v tem kontekstu skupne vrednote, ki povezujejo naše družbe, kot so svoboda, socialna pravičnost, enakost in nediskriminacija, demokracija, človekove pravice, načelo pravne države, strpnost in solidarnost, bistvene za prihodnost Evrope;

B.  ker medkulturni dialog ni pravni koncept, torej ga ne ureja nacionalno pravo, pravo EU ali mednarodno pravo, temveč temelji na mednarodnih okvirih za varstvo človekovih pravic in kulturne raznolikosti;

C.  ker je medkulturni dialog v različnih študijah in v sklepih evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) okvirno opredeljen kot proces, ki zajema odprto in spoštljivo izmenjavo ali interakcijo med posamezniki, skupinami in organizacijami z različnih kulturnih ozadij ali z različnimi svetovnimi nazori; ker so cilji medkulturnega dialoga med drugim: razviti globlje razumevanje različnih pogledov in praks; povečati udeležbo ter svobodo in zmožnost izbire; spodbujati enakost ter izboljšati ustvarjalne procese;

D.  ker je pomembno zagotoviti sredstva, še zlasti finančna sredstva, da bi dali prednost financiranju programov, ki bodo namenjeni spodbujanju medkulturnega dialoga in dialoga med državljani, da bi okrepili medsebojno spoštovanje v bogati kulturni raznolikosti in obravnavali večplastnost naših družb in soobstoj različnih kulturnih identitet in prepričanj, da bi poudarili prispevek različnih kultur k evropskim družbam in dediščini ter da bi učinkovito reševali spore;

E.  ker doseganje tega cilja ni le naloga javnih organov in odločevalcev, temveč gre za deljeno odgovornost celotne družbe, vključno s širokim spektrom deležnikov, kot so družine, mediji, učitelji, podjetja, voditelji skupnosti in verski voditelji; ker je treba poleg vloge političnih akterjev poudariti tudi vlogo vseh drugih deležnikov v medkulturnem dialogu;

F.  ker so za medkulturni dialog zlasti pomembni nekateri členi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanašajo na spodbujanje enakosti, nediskriminacije, kulturne, verske in jezikovne raznolikosti, svobode izražanja in gibanja ter državljanskih pravic do gospodarskega in političnega udejstvovanja;

G.  ker je za smiseln medkulturni dialog potrebno dobro poznavanje svoje in drugih kultur;

H.  ker je vloga kulture pomembna za dosego trajnostnega razvoja in izkoreninjenje revščine v svetu, zlasti če upoštevamo, da je leto 2015 evropsko leto razvoja, da je bila opravljena revizija razvojnih ciljev tisočletja OZN in če upoštevamo izid vrha OZN o trajnostnem razvoju, ki je potekal leta 2015; ker poziva tudi k bolj konkretni vključitvi kulture v agendo OZN za trajnostni razvoj po letu 2015;

I.  ker se Evropa in svet soočata s številnimi izzivi, povezanimi z globalizacijo, preseljevanjem, verskimi in medkulturnimi spori in porastom radikalizma;

J.  ker je uveljavljanje univerzalnih človekovih pravic (kot individualnih pravic) in kulturnih pravic (s priznavanjem specifičnih in mnogoterih kulturnih identitet) v okviru medkulturnega dialoga bistvenega pomena;

K.  ker lahko razvoj mobilnosti v izobraževanju za študente in učitelje ter kakršne koli druge oblike mednarodne izmenjave vodi k boljšemu svetu, v katerem se ljudje prosto gibljejo in uživajo v odprtem medkulturnem dialogu;

1.  zatrjuje, da bi morala Evropska unija s svojim pristopom preučiti in nadaljevati z odlično opravljenim delom, začetim v evropskem letu medkulturnega dialoga leta 2008, pospešiti izmenjavo dobre prakse ter se v luči vseh nedavnih in dramatičnih dogodkov zavzeti za nov strukturiran dialog v zvezi z medkulturnimi in medverskimi vprašanji z vsemi deležniki: evropskimi in nacionalnimi politiki, lokalnimi in regionalnimi organi, cerkvami in verskimi združenji ali skupnostmi ter svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, organizacijami in gibanji civilne družbe, športnimi in kulturnimi delavci ter delavci v izobraževanju, nacionalnimi in evropskimi sveti mladih, akademiki in mediji;

2.  vse deležnike spodbuja, naj določijo posodobljeno in jasno politično opredelitev medkulturnega dialoga, uvedejo oziroma harmonizirajo metode, merila kakovosti in kazalnike za oceno učinka programov in projektov na področju medkulturnega dialoga ter raziščejo metodologije za medkulturno primerjavo;

3.  zagovarja stališče, da je treba za obravnavanje in spodbujanje medsebojnega spoštovanja, poštenosti, etičnih načel, kulturne raznolikosti, socialnega vključevanja, socialne kohezije, tudi s pomočjo programov izmenjave in mobilnosti za vse, podpirati medkulturni, medverski in na vrednotah temelječ pristop na izobraževalnem področju;

4.  se zavzema, da bi kulturno raznolikost obravnavali tudi v avdiovizualni in kulturni industriji; to panogo spodbuja, da bi na različne ustvarjalne načine zahtevala dogovor o nacionalnih, regionalnih in lokalnih akcijskih načrtih za izvajanje Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;

5.  poziva k upoštevanju medverskega dialoga kot dela medkulturnega dialoga, predpogoja za mir in nujnega orodja reševanja sporov, pri tem pa bi morala biti osrednja tema človekovo dostojanstvo ter potreba po spoštovanju človekovih pravic v svetu, s posebnim poudarkom na pravici do svobode misli, vesti in vere ter na pravici verskih manjšin do zaščite;

6.  poudarja, da pristen medkulturni in medverski dialog spodbuja pozitivno medsebojno sodelovanje, podpira razumevanje in spoštovanje med kulturami ter krepi raznolikost in spoštovanje demokracije, svoboščin in človekovih pravic ter strpnost do univerzalnih in specifičnih kulturnih vrednot;

7.  poudarja pomen pravočasnega vključevanja in izobraževanja ločenih skupnosti;

8.  zagovarja stališče, da bi morala EU kot svetovni mirovni akter vključiti kulturo, kulturne izmenjave in izboljšanje izobraževanja v zunanjo in razvojno politiko EU kot instrumente za krepitev skupnih osrednjih vrednot, kot sta spoštovanje in medsebojno razumevanje, in s tem oblikovati učinkovita orodja za smiselno in trajnostno reševanje sporov, ustvarjanje miru in preprečevanje kriz;

9.  meni, da bi bilo treba v skladu s členom 167(4) PDEU kulturni dialog in raznolikost prečno vključiti v vsa področja politike EU, ki vplivajo na skupne temeljne vrednote in pravice EU, kot so mladinska in izobraževalna politika, mobilnost, zaposlovanje in socialne zadeve, zunanja politika, pravice žensk in enakost spolov, trgovina in regionalni razvoj;

10.  poudarja, da je treba prihodnje generacije pripraviti in usposobiti, da bodo znale drzno reševati težave ter se učinkovito in inovativno soočati z izzivi, ki čakajo na evropske državljane v prihodnosti, tako da se jim omogoči dostop do prave državljanske vzgoje in zagotovi, da bodo dovolj motivirane in predane za pridobitev znanja in spretnosti s področij podjetništva, vodenja in izgradnje zmogljivosti;

11.  priznava, da je medkulturni dialog orodje za vključujočo demokratično udeležbo in krepitev vloge državljanov, zlasti v odnosu do skupnih dobrin in javnih prostorov; trdi, da lahko medkulturni dialog kot tak bistveno prispeva k izboljšanju demokracije in razvoju boljše in poglobljene vključenosti in občutka pripadnosti;

12.  meni, da je treba kot prvi korak k omogočanju enakega dostopa in možnosti za vse povečati javne naložbe v vključujoče, kakovostno in dostopno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje; opozarja, da je treba zagotoviti kulturno in družbeno raznolikost v učilnicah in učnih okoljih, tudi med učitelji, zmanjšati šolski osip ter spodbujati izobraževanje prikrajšanih otrok, da bi spodbudili enakost in socialno kohezijo med prihodnjimi generacijami;

13.  poudarja, da formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in dostop do vseživljenjskega učenja ne zagotavlja le znanja, spretnosti in kompetenc, temveč naj bi učečim se tudi pomagalo, da razvijejo etične in državljanske vrednote in postanejo dejavni, odgovorni in odprti člani družbe; s tem v zvezi poudarja, da je treba z državljansko vzgojo začeti že v zgodnjem otroštvu, in priznava pomen sodelovanja med vsemi deležniki s področja izobraževanja; zagovarja stališče, da je treba graditi na občutku samoiniciativnosti in angažiranosti otrok in mladih, da bi okrepili socialne vezi, ustvarili občutek pripadnosti in razvili etična merila za nasprotovanje diskriminaciji;

14.  poudarja pomembno vlogo neformalnega in priložnostnega učenja in priznava korist vzpostavljanja sinergij in partnerstev med vsemi ravnmi in oblikami učenja, tudi medgeneracijskimi; ravno tako poudarja pomen sodelovanja v športnih in prostovoljnih dejavnostih za spodbujanje razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc in prispevanje k socialni vključenosti prikrajšanih in ranljivih skupin ter državljanov na splošno, zlasti otrok, saj se pri teh dejavnostih razvijata skupinski duh in spoštovanje različnosti, se čimer se bojuje proti družbenim pojavom, kot so nasilje, radikalizem, rasizem in ksenofobija, hkrati pa se obnavljajo temelji za ploden in miren dialog med skupnostmi; v zvezi s tem opozarja na bistveno vlogo programov EU na področju kulture, medijev, izobraževanja, mladine in športa kot orodij za boj proti nestrpnosti in predsodkom ter spodbujanje občutka skupne pripadnosti in spoštovanja kulturne raznolikosti;

15.  poudarja pomen vzpostavitve tesnih povezav med kulturo in izobraževanjem za razvoj kompetenc in prenosljivih spretnosti, povečanje kakovostnih in varnih delovnih mest v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in za doseganje višje ravni socialne vključenosti in razvoj aktivnega državljanstva; v zvezi s tem meni, da so slednji med glavnimi cilji pri uresničevanju temeljnih vrednot EU, kot so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; opozarja na pomen programa CONNECT, ki je edini program EU za spodbujanje projektov na področju kulture in izobraževanja, Komisijo pa spodbuja, naj razmisli o novem pilotnem ukrepu, s katerim bi preverili trenutno izvedljivost take sheme;

16.  podpira mobilnost mladih in učiteljev ter vse oblike sodelovanja med šolami in univerzami, kot so skupne izobraževalne platforme, skupni študijski programi in skupni projekti, saj so to sredstva za spodbujanje razumevanja in spoštovanja kulturne raznolikosti, poleg tega pa mladim zagotavljajo socialne, državljanske in medkulturne kompetence in veščine; meni, da omogočanje stika z drugimi kulturami v zgodnjem otroštvu otrokom pomaga pridobiti osnovne življenjske veščine in kompetence, ki so potrebne za njihov osebni razvoj, prihodnjo zaposlitev in dejavno državljanstvo EU; poudarja, da sta tudi vključitev namenskih obiskov šol v različnih državah članicah in nadnacionalna mobilnost otrok orodje za graditev temeljev evropske kulture, umetnosti, jezikov in vrednot; spodbuja mobilnost, zlasti za učitelje na osnovnih in sekundarnih ravneh, da bi izmenjali izkušnje in razvili lastna orodja za spoprijemanje z nastajajočimi družbenimi izzivi in odziv nanje; poudarja vlogo in pomen programa Erasmus+, ki spodbuja evropsko zavest pri mladih, ustvarja občutek skupne pripadnosti ter goji kulturo medkulturnega dialoga, saj spodbuja mobilnost mladih in povečuje njihovo zaposljivost; zlasti spodbuja sprejetje nadaljnjih ukrepov za olajšanje dostopa in vključevanja prikrajšanih skupin in oseb s posebnimi potrebami v ukrepe mobilnosti Erasmus +;

17.  spodbuja države članice k razvoju kakovostnih programov usposabljanja, ki bodo promovirali raznolikost in krepili položaj pedagogov, mladinskih delavcev in delavcev lokalnih skupnosti, pa tudi svetovalnih služb na šolah in v neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okoljih za otroke in njihove starše, da bodo lahko odgovarjali na izobraževalne potrebe otrok iz različnih kulturnih in socialnih okolij ter njihove potrebe po usposabljanju, hkrati pa bi bili sposobni obravnavati vse oblike diskriminacije in rasizma, vključno z ustrahovanjem in kibernetskim ustrahovanjem; ugotavlja, da bi bilo treba ponovno preučiti izobraževalne vire, da bi spodbujali učenje z več vidikov in v več jezikih, ter da je treba v tem okviru ovrednotiti in sistematično spodbujati večjezikovne in medkulturne izkušnje in veščine učiteljev;

18.  poudarja pomen vlaganja v programe vseživljenjskega učenja za učitelje, kjer bodo razvili potrebne pedagoške kompetence o migraciji, akulturaciji in socialni psihologiji, hkrati pa bodo lahko izkoristili raznolikost kot bogat vir za učenje v učilnicah;

19.  je seznanjen z bistveno vlogo učiteljev – v sodelovanju z družinami –, pri krepitvi družbenih vezi, ustvarjanju občutka pripadnosti in pomoči mladim, da razvijejo etične in državljanske vrednote;

20.  ponavlja, da je treba ustvariti učno okolje, ki bo temeljilo na pravicah in v katerem bo upoštevana različnost spolov, da se bodo dijaki in študentje učili o človekovih pravicah, tudi žensk in otrok, temeljnih vrednotah in državljanski udeležbi, pravicah in odgovornosti državljanov, demokraciji in pravni državi ter se zavzemali zanje, pri čemer bodo samozavestni glede svoje identitete, se zavedali, da njihov glas šteje, in imeli občutek, da jih njihove skupnosti cenijo; spodbuja države članice in izobraževalna okolja, naj okrepijo aktivno udeležbo študentov pri upravljanju izobraževalnih struktur;

21.  poudarja vlogo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in interneta kot orodij za spodbujanje medkulturnega dialoga; spodbuja uporabo družbenih medijev za povečanje ozaveščenosti o skupnih temeljnih vrednotah in načelih Evropske unije med državljani ter poudarja pomen medijske pismenosti na vseh ravneh izobraževanja kot orodja za spodbujanje medkulturnega dialoga med mladimi; ravno tako spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in vse vodje predstavništev EU, naj pri svojem delu čim bolj izkoristijo nova digitalna orodja;

22.  priznava, da je treba v boju proti ekstremizmu s pomočjo socialne kohezije in vključenosti, aktivnega državljanstva in opolnomočenja ter sodelovanja mladih redno in strukturno podpirati nevladne organizacije, organizacije za človekove pravice in mladinske organizacije ter ustanove za usposabljanje, zlasti majhne lokalne pobude in tiste, ki delujejo na temeljni ravni;

23.  priznava osrednjo vlogo, ki jo imajo in jo morajo ohraniti nevladne organizacije, kulturne mreže in platforme ter navedene institucije tam, kjer so formalne strukture medkulturnega dialoga, politik ali programov manj razvite; spodbuja nadaljnji dialog med Evropsko unijo in velikimi mesti, regijami in lokalnimi organi, da bi učinkoviteje preučili (i) povezavo med mestnimi modeli, v katerih živijo državljani, ter uspehom ali neuspehom šolskih sistemov, (ii) korist formalnega in neformalnega izobraževanja za vse otroke in družine ter (iii) usklajevanje izobraževalnih struktur za spodbujanje učinkovitega medkulturnega dialoga;

24.  poziva, da je treba pozornost znova nameniti temu, da se zlasti med mladimi spodbuja medkulturna družba, temelječa na solidarnosti, in sicer prek izvajanja programa Evropa za državljane in z ustreznim financiranjem, kar bo omogočilo uresničevanje ciljev, da bi zgradili bolj povezano in vključujočo družbo in spodbujali aktivno državljanstvo, ki je odprto v svet, spoštuje kulturno raznolikost in temelji na skupnih vrednotah Evropske unije;

25.  spodbuja vključujoče umetniške in športne dejavnosti izobraževanja in usposabljanja za vse starostne skupine, pa tudi prostovoljstvo, da bi okrepili procese socializacije in udeležbo manjšin, prikrajšanih skupin, marginaliziranih skupnosti, migrantov in beguncev v kulturnem in družbenem življenju, tudi pri vodenju in odločanju;

26.  priznava pomen formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter prostovoljstva za spodbujanje osebnega razvoja s poudarkom na kognitivnih in nekognitivnih veščinah in kompetencah, kritičnem razmišljanju, zmožnosti soočanja z različnimi mnenji, medijski pismenosti, antidiskriminaciji in medkulturnih veščinah in kompetencah, učenjem jezikov ter socialnih in državljanskih kompetencah, vključno z učenjem o kulturni dediščini kot orodjem za obravnavo sodobnih izzivov z obzirno razlago;

27.  poudarja, da je treba – ko gre za obravnavanje vprašanja medkulturnega dialoga in izobraževanja – ohraniti vidik spola in upoštevati potrebe ljudi, ki trpijo zaradi različnih oblik diskriminacije, vključno z invalidi, osebami, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI, in pripadniki marginaliziranih skupnosti;

28.  spodbuja institucije EU, naj razširijo svoje analize o vseh oblikah radikalizacije in ponovno razmislijo o naravi in procesih političnega ekstremizma in nasilja, in sicer na predpostavki, da je radikalizacija dinamičen, relacijski proces ter nepredvidena in nepredvidljiva posledica vrste sprememb; pozdravlja Pariško deklaracijo z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem kot prizadevanja za spodbujanje dejavnega dialoga med kulturami ter svetovne solidarnosti in medsebojnega spoštovanja, pri čemer je treba pozornost usmeriti na pomen državljanske vzgoje, tudi z ozaveščanjem o edinstveni vlogi kulturnih orodij pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja med učenci, dijaki in študenti;

29.  opozarja na legitimnost in odgovornost vlad in evropskih institucij, da s podporo obveščevalnih služb in organov kazenskega pregona obravnavajo kriminalne dejavnosti; vendar ugotavlja, da je treba v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah pri kazenskih ukrepih vedno spoštovati temeljne pravice, kot so pravica do varstva podatkov, svobode izražanja, domneve nedolžnosti in učinkovitega pravnega sredstva;

30.  meni, da bi morala Unija pri spodbujanju temeljnih vrednot, medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti na mednarodni ravni odločno obsojati vsakršno nečloveško in ponižujoče ravnanje in vse kršitve človekovih pravic, da bi tako konkretno spodbujala popolno spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic;

31.  poziva države članice, naj v nacionalnih zakonodajah zagotovijo popolno izvajanje zavezujočih evropskih in mednarodnih standardov o nediskriminaciji;

32.  poziva države članice, naj marginalizirane skupnosti, migrante, begunce in gostiteljske skupnosti, pa tudi verske in posvetne skupnosti vključijo v procese vključevanja, ki bodo spoštljivi, bodo krepili njihov položaj in jim zagotavljali udeležbo v državljanskem in kulturnem življenju, in sicer na človeški, spoštljiv in vzdržen način v vseh situacijah, zlasti pa v izrednih razmerah;

33.  pozdravlja pripravljalni ukrep za kulturo v zunanjih odnosih EU in njegovo vlogo pri krepitvi vloge kulture kot strateškega dejavnika za človeški, socialni in gospodarski razvoj, ki prispeva k ciljem zunanje politike, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in predstavništva EU po svetu, naj kulturo vključijo med sestavne elemente zunanje politike EU, naj za vsa predstavništva EU v partnerskih tretjih državah imenuje kulturnega atašeja ter osebje Evropske službe za zunanje delovanje usposobijo na področju kulturne razsežnosti zunanje politike; poziva Komisijo, naj kulturno diplomacijo in medkulturni dialog vključi v vse instrumente EU za zunanje odnose in razvojno agendo EU; poleg tega poziva EU in države članice, naj okrepijo sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi ter njihove agencije, zlasti z Unescom, Unicefom in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, ter zahtevajo učinkovito in močnejšo zastopanost EU v njihovih organih; poleg tega poziva k sodelovanju z nacionalnimi kulturnimi inštituti, da bi bolje izvajali obstoječe instrumente, kot so kulturne omrežne skupine Evropske mreže nacionalnih kulturnih inštitutov (EUNIC), in oblikovali nova orodja za spopadanje s skupnimi izzivi v globaliziranem svetu;

34.  meni, da bi morala kultura postati bistven sestavni del političnega dialoga s tretjimi državami, in opozarja, da jo je treba sistematično vključevati v razvojne projekte in programe; poudarja, da je treba odstraniti ovire za mobilnost umetnikov, pedagogov, akademikov in strokovnjakov s področja kulture, in sicer s harmonizacijo in poenostavitvijo vizumskih postopkov, da bi spodbudili kulturno sodelovanje na svetovni ravni;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije, s katerimi bo medkulturni dialog priznan kot proces interaktivne komunikacije znotraj kultur in med njimi, s čimer bi zagotovili medsebojno spoštovanje in enake možnosti, poiskali in izvajali učinkovite rešitve za obravnavo ekonomskih in socialnih neenakosti ter razlogov za izključenost, pa tudi za odpravo vseh oblik diskriminacije ter razvoj globljega razumevanja različnih pogledov in praks; želi spomniti na osrednjo vlogo, ki jo imajo mediji, vključno z družbenimi mediji, kot potencialna platforma za ekstremistično propagando in kot sredstvo za boj proti ksenofobnim stališčem, odpravljanje stereotipov in predsodkov ter za spodbujanje strpnosti;

36.  opozarja, da kulturna dediščina predstavlja raznolikost kulturnih izrazov in bi jo zato bilo treba v tesnem sodelovanju z Unescom varovati in spodbujati s sprejetjem harmonizirane zakonodaje in mednarodnih sporazumov;

37.  poziva države članice in Komisijo, naj z ukrepi za povezanost skupnosti, s katerimi je mogoče uspešno odgovoriti na ekonomske in socialne neenakosti in ki bodo vključevali širok krog akterjev, kot so urbanisti, socialni delavci, skupnosti, cerkve in verska združenja, pedagogi, organizacije za podporo družinam in zdravstveni delavci, preprečujejo ekstremizem, kot so ksenofobija, rasizem in vse oblike diskriminacije in marginalizacije, da bi se tako borili proti ekstremizmu, zagotavljali socialno vključenost ter formalno in dejansko enakost, spodbujali raznolikost in povezanost skupnosti;

38.  priporoča Evropski uniji, naj sodeluje pri omogočanju dostopa do izobraževanja in šolanja za begunske otroke, tako da še naprej podpira programe za dostop do izobraževanja v humanitarnih krizah in zagotavlja vključevanje učencev migrantov v Evropi;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj na vseh ravneh upravljanja preučijo, oblikujejo in izvajajo interaktivne metode udeležbe s poudarkom na mladih in otrocih;

40.  poudarja pomen družine pri ohranjanju kulturne identitete, tradicij, etike in sistema vrednot družbe ter poudarja, da se seznanjanje otrok s kulturo, vrednotami in normami njihove družbe začne v družini;

41.  poziva Komisijo in Svet, naj si medkulturni dialog zastavita kot odločen in trdno zavezujoč politični cilj Evropske unije in zato zagotovita podporo Unije v okviru različnih ukrepov politike, pobud in skladov, vključno z medkulturnim dialogom s tretjimi državami, še zlasti pa z nestabilnimi državami;

42.  spodbuja Komisijo in države članice, naj še naprej dajejo prednost pobudam za podpiranje kulturne raznolikosti, medkulturnega dialoga in izobraževanja ter naj za spodbujanje in podpiranje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v Evropi, njenih sosednjih državah in drugih svetovnih regijah v celoti izkoristijo finančne instrumente, programe in pobude EU, kot so Erasmus+, Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, ter sosedsko politiko EU in instrumente EU za zunanje odnose, pa tudi organe, kot je Agencija Evropske unije za temeljne pravice;

43.  poudarja bogat prispevek evropske umetniške dejavnosti h kulturni raznolikosti ter njeno vlogo pri širjenju vrednot Evropske unije in spodbujanju kritičnega razmišljanja pri evropskih državljanih;

44.  opozarja na vlogo nagrade LUX pri nagrajevanju evropskih filmov, ki pozitivno predstavljajo evropsko identiteto ali evropsko kulturno raznolikost;

45.  spodbuja Komisijo in države članice, naj ocenijo učinke ukrepov, sprejetih v okviru tega poročila, in poziva Komisijo, naj predloži poročilo o spremljanju in nadzoru;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice ter vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0279.
(2) UL L 412, 30.12.2006, str. 44.
(3) UL C 320, 16.12.2008, str. 10.
(4) UL L 127, 14.5.2011, str. 1418.

Pravno obvestilo