Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2088(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0366/2015

Predložena besedila :

A8-0366/2015

Razprave :

PV 18/01/2016 - 20
CRE 18/01/2016 - 20

Glasovanja :

PV 19/01/2016 - 5.8
CRE 19/01/2016 - 5.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0008

Sprejeta besedila
PDF 290kWORD 145k
Torek, 19. januar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Politike za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih
P8_TA(2016)0008A8-0366/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih (2015/2088(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 165 in 166,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom „Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?“(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(4),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(5),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev(6) in ob upoštevanju vprašanja Evropskega parlamenta za pisni odgovor E-010744/2015 z dne 2. julija 2015 o priporočilu Sveta o okviru za kakovost pripravništev,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta iz aprila 2015 o izboljšanju medsektorskega sodelovanja na področju politik za učinkovito reševanje socialno-ekonomskih izzivov mladih(7),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju seznama zadev v zvezi z začetnim poročilom Evropske unije, ki ga je sprejel odbor Združenih narodov za pravice invalidov(8),

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) iz junija 2013 z naslovom „Pot do okrevanja: trije scenariji za spretnosti in trg dela za leto 2025“,

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta centra Cedefop iz marca 2014 z naslovom „Skill mismatch: more than meets the eye“ (Neustrezne spretnosti: več kot je videti na prvi pogled),

–  ob upoštevanju študije centra Cedefop iz novembra 2014 z naslovom „The validation challenge: how close is Europe to recognising all learning?“ (Vprašanje potrjevanja: kako blizu priznavanju vseh učnih izidov je Evropa?),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Šesto poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast“ (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz aprila 2015 z naslovom „Piloting Youth Guarantee partnerships on the ground – A summary report of key achievements and lessons from the European Parliament Preparatory Action on the Youth Guarantee“ (Poskusno izvajanje partnerstev jamstva za mlade na terenu: zbirno poročilo o glavnih dosežkih in izkušnjah, pridobljenih med izvajanjem pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta glede jamstva za mlade),

–  ob upoštevanju poročila fundacije Eurofound za leto 2015 z naslovom „Youth entrepreneurship in Europe: values, attitudes, policies“ (Podjetništvo med mladimi v Evropi: vrednote, odnos, politike),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006, zlasti poglavja IV o pobudi za zaposlovanje mladih(9),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0366/2015),

A.  ker je v Evropski uniji sedaj brezposelnih 4,5 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, in ker več kot sedem milijonov mladih Evropejcev te starosti ni zaposlenih, ne študira in se ne izobražuje;

B.  ker je bila konec leta 2014 stopnja brezposelnosti v Uniji 9,9-odstotna in ker je bila stopnja brezposelnosti med mladimi več kot dvakrat višja, in sicer 21,4-odstotna;

C.  ker je kriza zlasti prizadela mlade;

D.  ker sta pomanjkanje ustreznih spretnosti za prosta delovna mesta ter neustreznost izobrazbe in usposabljanja pomembna dejavnika, ki vodita v brezposelnost mladih; ker se mladi, kljub višji izobrazbi in boljši usposobljenosti v primerjavi s predhodnimi generacijami, pri iskanju kakovostne zaposlitve, pri kateri se spoštujejo evropski in nacionalni standardi, še naprej soočajo z znatnimi strukturnimi ovirami; ker brez učinkovitega in trajnega ustvarjanja delovnih mest v Evropi ni mogoče rešiti krize zaposlovanja mladih;

E.  ker pozen dostop do trga dela in dolga obdobja brezposelnosti negativno vplivajo na poklicne možnosti, dohodek, zdravje in družbeno mobilnost;

F.  ker so mladi dragoceni za evropsko gospodarstvo in se morajo zavezati k pridobivanju spretnosti, ki so iskane na trgu dela, ter predvidevati prihodnje potrebe;

G.  ker se mladi delijo v tri glavne skupine –študenti, delavci in brezposelni – in ker je treba za vsako sprejeti različen politični pristop, da bi jim zagotovili vključitev na trg dela, kar pomeni, da morajo imeti mladi študenti potrebne spretnosti za trg dela, mladi delavci morajo vso svojo poklicno pot nadgrajevati spretnosti in se usposabljati, pri mladih brezposelnih pa je treba razlikovati, ali so aktivni iskalci zaposlitve ali pripadajo skupini mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

H.  ker si je treba kar najbolj prizadevati za to, da izobraževalni sistemi študente ustrezno pripravijo na poklicno samouresničevanje ter da se zagotovi tesno sodelovanje predstavnikov izobraževalnih dejavnosti, po potrebi socialnih storitev, delodajalcev in študentov;

I.  ker je načrtovanje usposabljanja in izobraževanja občutno boljše, če so v proces odločanja vključeni študenti in mladinske organizacije, ter bolje upošteva potrebe družbe, trga dela in potrebne spretnosti;

J.  ker prikrajšanim, diskriminiranim in ranljivim osebam pogosto ni dana možnost, da razvijejo svoje talente, sposobnosti in spretnosti, če se v izobraževalnih, zaposlitvenih in socialnih politikah ne upošteva socialna razsežnost; ker je treba izobraževanju nameniti zadostna finančna sredstva;

K.  ker lahko izvajanje učinkovitih politik izobraževanja, usposabljanja in pridobivanja spretnosti ob podpori delodajalcev, agencij za zaposlovanje in drugih pomembnih deležnikov pripomore zmanjšati brezposelnost mladih;

L.  ker je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za kadrovske referente, upravljavce človeških virov, službe za zaposlovanje, delodajalce in zaposlene v izobraževalnih dejavnostih;

M.  ker je finančna kriza leta 2008 povzročila dodatne težave pri dostopu mladih do trga dela, saj je brezposelnost mladih bolj odvisna od gospodarskih razmer kot splošna brezposelnost, ker so mladi na splošno manj izkušeni;

N.  ker so mikro, mala in srednja podjetja v EU med najpomembnejšimi ustvarjalci zaposlitve, saj predstavljajo več kot 80 % vseh delovnih mest in orjejo ledino v številnih „zelenih“ sektorjih, vendar se lahko srečujejo s posebnimi težavami pri predvidevanju potrebnih spretnosti ter uresničevanju zaposlitvenih možnosti;

O.  ker lahko podjetništvo mladih prispeva k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi, z izobraževanjem in usposabljanjem pa lahko poveča njihovo zaposljivost;

P.  ker imajo sheme za pripravništva in vajeništva po Uniji različne rezultate, odvisno od njihovih značilnosti;

Q.  ker je jamstvo za mlade v primeru učinkovitega izvajanja celosten pristop, ki mladim pomaga pri uspešnem prehodu na trg dela ali kakovostno izobraževanje, kot dokazujejo dosežki, pridobljeni med izvajanjem pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta glede jamstva za mlade;

R.  ker je treba za doseganje učinkovitih rezultatov jamstva za mlade nujno oceniti resnične potrebe po zaposlovanju mladih in resnične sektorje, ki mladim v prihodnosti nudijo zaposlitvene možnosti, kot sta socialno in zeleno gospodarstvo, pri tem pa je treba ves čas zagotavljati pozorno spremljanje projektov, pa tudi agencij, ki jih izvajajo, ter redno pripravljati poročila o napredku tega ukrepa za boj proti brezposelnosti mladih;

S.  ker je pobuda za zaposlovanje mladih ključno orodje za nudenje ciljne podpore mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

Sodelovanje, udeležba, partnerstva

1.  ugotavlja, da sta razvoj spretnosti posameznika ter širjenje znanja in spretnosti dva od glavnih elementov integrirane politike zaposlovanja in socialne politike ter lahko omogočita dolgoročno rast, spodbujata evropsko konkurenčnost, odpravljata brezposelnost in ustvarita bolj vključujočo evropsko družbo, če se pri politiki za razvijanje spretnosti upoštevajo večplastne potrebe in sposobnosti brezposelnih mladih; opominja, da razvoj spretnosti ne bo imel učinka, če se vzporedno ne bosta obravnavala ustvarjanje delovnih mest in ustrezna socialna varnost;

2.  poudarja, da je nova spodbuda za ustvarjanje delovnih mest, rasti in naložb bistvena prednostna naloga Komisije, ki se je v svojem delovnem programu za leto 2015 zavezala, da bo sprejela praktične pobude za spodbujanje vključevanja in zaposljivosti na trgu dela, zlasti ukrepe v podporo državam članicam pri zagotavljanju dela mladim; ponovno poudarja, da je Parlament redno predlagal različne rešitve in poudarjal, da bi moralo biti zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih ena najpomembnejših političnih prednostnih nalog za EU;

3.  želi spomniti, da je vključevanje mladih in pomembnih deležnikov, organizacij in socialnih partnerjev v spodbujanje razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja ustreznih pobud, namenjenih podpori zaposlovanja mladih na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni, ključnega pomena;

4.  poudarja, da je na eni strani v Evropi 24 milijonov brezposelnih, med njimi 7,5 milijonov mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na drugi strani pa več kot dva milijona prostih delovnih mest v EU; ugotavlja, da je mnogo preveč kvalificiranih brezposelnih mladih, katerih spretnosti in znanja ne ustrezajo potrebam trga dela; zato poudarja, da je treba sklepati močna partnerstva med lokalnimi organi, službami za izobraževanje in zaposlovanje (splošnimi ali specializiranimi), socialnimi partnerji ter poslovno skupnostjo, da bi podprli ustvarjanje, izvajanje in spremljanje kratko- in srednjeročnih strategij in akcijskih načrtov za trajno, vključujoče in kakovostno zaposlovanje; poziva k tesnejšemu in strukturnemu sodelovanju in vzajemnemu delovanju med šolskim in poklicnim izobraževanjem, javno upravo, gospodarstvom in civilno družbo, zlasti študentskimi in mladinskimi organizacijami, da bi tako bolje uskladili spretnosti in znanja s potrebami na trgu dela, vključno z možnostmi za drugo priložnost, da bi čim bolj povečali kakovost izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je to boljše sodelovanje bistveno tudi za učinkovito izvajanje jamstva za mlade;

5.  pozdravlja orodja za razvoj znanj in spretnosti ter predvidevanje povpraševanja po znanjih in spretnostih, ki jih je predlagala Komisija; poudarja, da bi moral razvoj znanj in spretnosti spodbujati razvoj znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so v gospodarstvu zelo koristni; vendar poudarja, da so potrebni ambicioznejši ukrepi in naložbe; meni, da morajo biti vsi deležniki na trgu dela polno vključeni na vseh ravneh, da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

6.  poziva države članice, regionalne vlade in lokalne organe, naj skupaj s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanj sprejmejo in izvajajo strategije za razvoj in predvidevanje znanj in spretnosti ter tako izboljšajo splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti; nadalje poudarja pomen partnerstev in zaupanja med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi partnerji in organi;

7.  poudarja vlogo visokošolskih ustanov pri razvijanju znanja in kompetenc, ki jih diplomanti potrebujejo, da bi bili uspešni na trgu dela;

8.  poudarja, da imajo sposobni učitelji in izvajalci usposabljanja, ki so mladim v oporo, odločilno vlogo pri zmanjševanju šolskega osipa, zlasti na nerazvitih območjih, in izboljševanju zaposljivosti mladih; poudarja, da morajo šole, ustanove za usposabljanje, lokalne skupnosti in izobraževalne politike bolje podpirati učitelje, na primer z učinkovitejšimi in sodobnimi usposabljanji o novih spretnostih, kot so podjetniške spretnosti in spretnosti na področju IKT, s spodbujanjem medsebojnega učenja in izmenjave najboljše prakse, lažjim dostopom do priložnosti za usposabljanje in boljšimi sistemi stalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja; v zvezi s tem poudarja pomen vlaganja v vseživljenjsko učenje učiteljev; močno nasprotuje kakršnemu koli zmanjševanju proračunov za izobraževanje, zlasti kadar gre za hkratno zmanjševanje štipendij in višanje šolnin;

9.  spodbuja uvedbo novih metod učenja in usposabljanja, ki jih učitelji razvijejo glede na posebne potrebe razreda;

10.  poudarja, da bi morali ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter podjetja sodelovati pri oblikovanju spričeval o kvalifikacijah, iz katerih bodo jasno razvidne dejanske spretnosti, ki jih njihovi imetniki pridobijo skozi življenje;

11.  poudarja, da je treba mlade, inovativne delodajalce pritegniti v trajen dialog med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci, da bi izobraževanje in strokovno usposabljanje bolje prilagodili potrebam trga dela; pozdravlja mentorske programe in poudarja pomen, ki ga imajo za pripravo mladih na prihodnje poklicno udejstvovanje;

12.  poudarja pomen upravne usposobljenosti in delujočih agencij za zaposlovanje; poziva, naj se okrepi načelo partnerstva med javnimi organi in civilno družbo ter naj se zagotovi ustrezno usposabljanje za lokalne in regionalne organe, kot tudi druge ustrezne deležnike, da bi bolj učinkovito in strateško uporabljali evropska sredstva; poleg tega poziva vlade, naj bodo bolj ambiciozne in predvidijo potrebe mladih, podjetij, civilne družbe ter ustanov za šolstvo in poklicno usposabljanje, tako da hitreje izvajajo programe zaposlovanja in spremljajo dosežen napredek;

13.  poudarja, kako pomembno je tesno medsektorsko sodelovanje, zlasti med službami za zaposlovanje in izobraževanje;

14.  spominja, da bi se morale politike osredotočiti na pomoč mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno s tistimi, ki so izgubili zanimanje, da bi se ponovno vključili v izobraževanje ali vstopili na trg dela;

15.  ugotavlja, da so lahko evropska sredstva, če se uporabljajo učinkovito in strateško, izjemno orodje za rast in razvoj univerz in podjetij; poziva, naj se uporabi več finančnih sredstev za širjenje informacij o evropskih instrumentih financiranja in za to, da se v univerzah in podjetjih širijo znanja in spretnosti, potrebna za pridobivanje sredstev, študij in vodenje projektov financiranja;

16.  poudarja, da je izvajanje sistema nadzora in spremljanja uporabe sredstev EU ključnega pomena za to, da se zagotovi njihova ustrezna uporaba;

17.  poziva k uvedbi nagrade na ravni EU za najboljše projekte, namenjene preprečevanju brezposelnosti mladih, ki bi jo lahko povezali z vseevropskim natečajem Evropska mladinska nagrada in Evropsko nagrado za zaposlovanje mladih v socialnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj omogoči večjo prepoznavnost takih pobud, da bi izboljšala ozaveščenost in stopila bliže potrebam državljanov; obenem pa poudarja potrebo po proračunski odgovornosti in zato poziva, naj so te pobude financirajo iz obstoječega proračuna;

18.  poziva k oblikovanju evropske strategije za znanja in spretnosti, ki bo usmerjena v prihodnost in rezultate ter bo služila kot podlaga za nacionalne strategije za znanja in spretnosti ter jih bo vključila v nacionalne načrte za delovna mesta, obenem pa zagotavljala celovit okvir za sektorske akcijske načrte, predlagane v svežnju za zaposlovanje;

19.  poziva države članice, naj čim prej ukrepajo na podlagi priporočil v zvezi z izobraževanjem in trgom dela za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra, ter na podlagi drugih priporočil Komisije;

Mala in srednja podjetja ter podjetništvo

20.  poudarja ključno vlogo podjetij, tudi malih in srednjih, akterjev socialne in solidarnostne ekonomije ter mikro podjetij pri usposabljanju na področju spretnosti za delovno življenje ter ustvarjanju delovnih mest za mlade; poudarja, da je treba mladim zagotoviti izobraževanje, ki jih bo v najširšem smislu pripravilo na podjetništvo; spodbuja, da se v učne načrte vključi oblikovanje poklicnih spretnosti, potrebnih za ustanovitev in vodenje podjetja v varnem okolju, ter spodbujanje prečnih podjetniških kompetenc, spretnosti in znanja, ki se uspešno prenašajo s praktičnimi izkušnjami iz resničnega življenja; predlaga, da se lahko podjetništvo poučuje v okviru različnih predmetov ali kot ločen predmet, ter poudarja, da je treba zagotoviti dostop do visokokakovostnih pripravništev in poklicnega usposabljanja v času univerzitetne stopnje izobraževanja in po njenem zaključku; poudarja, da je pridobitev demokratičnih spretnosti in spretnosti za skupinsko delo, učenje prevzemanja odgovornosti, analiziranja situacij del vseživljenjskega učenja, ki podpira aktivno državljanstvo: poudarja možnosti in prednosti tega, da bi pritegnili več ljudi (na primer uspešne mlade podjetnike, nevladne organizacije, ki spodbujajo podjetništvo) k zagotavljanju izobraževanja na področju podjetništva;

21.  želi spomniti, da so spodbujanje podjetništva, razumevanje ekonomije ter krepitev lastne odgovornosti in samoiniciativnosti pomembni dejavniki pri spodbujanju aktivnega pristopa do lastne poklicne poti; je prepričan, da je spodbujanje podjetništva odgovornost javnih organov, sektorja izobraževanja, podjetij in civilne družbe; ponavlja, da je treba razviti mobilnost znotraj podjetij; ponovno poudarja vlogo finančnih ustanov in zagonskih podjetij ter dostop do financiranja; poziva k naložbam, razvoju spretnosti in predvidevanju v nastajajočih in potencialnih sektorjih, vključno s čistimi tehnologijami in zelenimi delovnimi mesti, saj imajo odličen potencial za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

22.  poudarja, da se lahko podjetniške spretnosti pridobijo tudi s pomočjo programov za razvoj spretnosti, ki niso organizirani v sklopu splošnega izobraževalnega sistema, in da lahko vključujejo dejavnosti inštruiranja in mentorstva, ki jih nudijo izkušeni predavatelji, podjetniki in strokovnjaki s področja poslovanja, ki zagotavljajo dragoceno poslovno znanje, svetovanje in povratne informacije potencialnim podjetnikom ter jim omogočajo tudi razvoj dragocenih mrež stikov z obstoječimi podjetji in podjetniki, za katere bi drugače lahko porabili precej več časa;

23.  poudarja, da je treba zmanjšati sedanje upravne in finančne zahteve pri ustanavljanju in upravljanju podjetja s pomočjo poenostavljanja postopkov, lažjim dostopom do posojil, tveganega kapitala in mikro financiranja za zagonska podjetja, z zagotovljenim visokohitrostnim internetnim dostopom, večdisciplinarnim svetovanjem po meri ter, kjer je mogoče, uvajanjem spodbujevalnih ukrepov za podjetnike, ki zaposlujejo mlade; poudarja pomen, ki ga imajo mikro financiranje in program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), pa tudi naložbeni načrt za Evropo, pri doseganju teh ciljev; poudarja, da je treba oblikovati sistem „vse na enem mestu” za obravnavo vseh zadevnih upravnih postopkov, povezanih z ustanovitvijo in vodenjem podjetja; spominja, da je treba pri vseh upravnih zahtevah upoštevati spoštovanje pravic delavcev;

24.  spodbuja države članice, naj sodelujejo v programu Erasmus za mlade podjetnike in naj ga promovirajo med mladimi, ki želijo izvesti podjetniške projekte, da bodo lahko pridobili izkušnje v tujini in nove spretnosti, ki bi jim pomagale pri uspešni izvedbi teh projektov;

25.  poudarja, da ustvarjalna industrija sodi med najbolj podjetniške in najhitreje rastoče sektorje ter da izobraževanje na tem področju razvija prenosljive spretnosti, kamor spadajo ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov, sposobnost za skupinsko delo in iznajdljivost; priznava, da sta sektorja humanistike in medijev za mlade posebej privlačna;

26.  opozarja na veliko število delovnih mest, povezanih s tradicionalnim znanjem in spretnostmi, ki jih pogosto ni mogoče preseliti drugam, poleg tega pa spodbujajo lokalna gospodarstva in imajo kulturno vrednost; zato poziva države članice, naj z izvajanjem posebnih programov zagotovijo, da se bodo obrti in poklici s tradicionalnimi in kulturnimi elementi ohranili in uspešno prenesli na mlajše generacije;

27.  poziva k ugodnim pogojem za socialno gospodarstvo, da bi združili ustvarjanje delovnih mest za mlade in razvoj socialnega kapitala; poziva k boljšemu vključevanju podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva v nacionalne in evropske akcijske načrte za zaposlovanje, razvoj spretnosti in socialno vključevanje, da bi sprostili in izkoristili njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest in prispevek k izpolnjevanju glavnih ciljev strategije Evropa 2020;

28.  spominja, da imajo delodajalci in podjetniki pomembno vlogo pri usposabljanju na delovnem mestu ter pri zagotavljanju vajeništev, kar je treba dodatno podpreti in razviti;

29.  opozarja, da je pri politikah za spodbujanje podjetništva mladih potrebno srednje- in dolgoročno načrtovanje; poudarja, da bi bilo treba pri teh politikah upoštevati različne potrebe držav članic;

30.  poziva k učinkoviti podpori socialno odgovornih, zelenih in trajnostnih podjetniških projektov, pa tudi k spodbujanju trajnostnih alternativnih modelov, kot so zadruge, ki temeljijo na demokratičnih procesih odločanja in želijo vplivati na lokalno skupnost;

Spretnosti za zaposljivost

31.  poudarja, da je treba nujno izboljšati usposobljenost svetovalcev v javnih službah za zaposlovanje in jih bolje motivirati, da se bodo lahko proaktivno odzvali na potrebe mladih iskalcev zaposlitve, jim pomagali pridobiti dodatne kvalifikacije in ugotovili, katere spretnosti potrebujejo na trgu dela;

32.  spominja, da sta kakovostno šolsko svetovanje po meri in podpora na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja nujna, saj lahko zmanjšata nevarnost predčasne opustitve šolanja ter pomagata pri premagovanju težav pri dostopu na trg dela; poudarja, da mora biti to poklicno usmerjanje trdno ukoreninjeno v učnih načrtih in potekati v sodelovanju z gospodarskimi akterji in agencijami za zaposlovanje; poudarja, da sta učenje jezikov in digitalno opismenjevanje bistvenega pomena;

33.  poudarja, da v državah članicah ni visokokakovostnega poklicnega svetovanja; poudarja, da je treba nujno izboljšati kakovost poklicnega svetovanja v šolah in zagotoviti stalno strokovno usposabljanje za poklicne svetovalce, da bodo ustrezno usposobljeni za pomoč dijakom in študentom pri izbiri primerne poklicne poti;

34.  poziva države članice, naj preučijo primere najboljše prakse sistema poklicnega svetovanja v šolah, kjer učence spremljajo od zgodnjega šolskega obdobja do prvih korakov na trgu dela;

35.  poudarja pomen rednega spremljanja prihodnjih potreb po spretnostih ter zato spodbuja države članice in vse pomembne deležnike, naj si glede tega izmenjujejo primere dobre prakse ter dodatno razvijejo orodja za spremljanje in predvidevanje;

36.  pozdravlja preoblikovanje obstoječega spletnega mesta evropske panorame spretnosti, ki zagotavlja celovitejšo in uporabniku prijaznejšo osrednjo vstopno točko za pridobivanje informacij in podatkov o potrebah po spretnostih v poklicih in sektorjih v EU ter oblikovalcem politik, strokovnjakom, agencijam za zaposlovanje, poklicnim svetovalcem in posameznikom omogoča boljše in bolj ozaveščeno sprejemanje odločitev;

37.  poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse v poklicnem izobraževanju in razvoju usposabljanja prek spretnosti, da bi mladim zagotovile boljši dostop do trga dela, ter po potrebi spremenijo programe usposabljanja ob predvidevanju potreb na trgu dela; poudarja, da so praktične, podjetniške in digitalne spretnosti ter spretnosti kodiranja nujne za poklicni razvoj v 21. stoletju; poudarja, da je treba izvesti akcijski načrt za podjetništvo 2020 in strategijo EU za digitalne spretnosti; spominja, da bi moral biti razvoj vseživljenjskega poklicnega svetovanja dostopen v celotnem delovnem življenju, da bi ohranili in razvili spretnosti in znanje posameznika;

38.  spodbuja države članice, naj spodbujajo in podpirajo možnosti za poklicno mobilnost mladih, ki opravljajo vajeništvo, da bi pridobili spretnosti v stiku z drugimi sistemi usposabljanja in drugimi vrstami podjetij, pa tudi, da bi imeli priložnost uporabljati tuj jezik, kar jim bo pomagalo, da se bodo dolgoročno uveljavili na trgu dela;

39.  poudarja pomen razvijanja mehkih spretnosti, s katerimi je lažje uspeti na trgu dela in razviti poklicno pot ter bistveno dopolnjujejo poklicno znanje in izkušnje;

40.  poudarja, da je nujno treba spodbujati neformalno in priložnostno učenje, kar zajema prostovoljstvo in je mladim neprecenljiv vir za dopolnitev spretnosti, ki jih bodo potrebovali v delovnem življenju;

41.  spominja, da je neformalno in priložnostno učenje ključno za razvoj mehkih spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti in spretnosti na področju odločanja; zato poziva k naložbam v vključujoče priložnosti, ki bodo omogočale neformalno in priložnostno učenje, in k priznavanju učinka in vrednosti izkušenj, spretnosti in kompetenc, ki se pri tem pridobijo;

42.  poziva, da je treba vzpostaviti sistem usposabljanja in študija z inovativnimi, vendar dostopnimi pristopi, ki se bo osredotočal na razvoj osnovnih spretnosti ter intelektualnih in tehničnih veščin;

43.  vztraja, da je pomembno še naprej razvijati orodje EURES, zlasti na obmejnih območjih, da bi mlade spodbujali k temu, da bi se zanimali za ponudbe delovnih mest, pripravništva ali vajeništva v tujini, in jih podpirali pri projektih mobilnosti, tako da bi jim pri njih pomagali in svetovali;

44.  spominja, da politike na področju izobraževanja in spretnosti ne bi smele biti namenjene zgolj izpolnjevanju potreb trga dela, temveč tudi zagotavljanju, da bodo posamezniki pridobili potrebne prečne kompetence, da se bodo razvili v dejavne in odgovorne državljane; poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo dejstvo, da sta izobraževanje in usposabljanje temeljna pravica in imata sama po sebi visoko vrednost;

45.  poudarja, da je celostno izobraževanje, na primer v obliki državljanske vzgoje, pomembno in bi moralo biti sestavni del vseh smeri izobraževanja ter je v pomoč pri pripravi mladih na prehod v delovno življenje;

46.  poudarja, da je treba pri učencih, dijakih in študentih oblikovati zmogljivosti za učenje ter jim zagotoviti učinkovite strategije učenja; poudarja, da bo učenje učenja olajšalo pridobivanje znanja, spretnosti, odnosa in sposobnosti, ki posameznikom omogoča, da zastavijo, načrtujejo in dosežejo lastne učne cilje in postanejo samostojni učenci, ki so se sposobni spopasti z izrazitimi spremembami na trgu dela;

47.  poudarja, da ukvarjanje s športom udeležencem omogoča, da razvijejo širok nabor prečnih spretnosti, ki izboljšujejo njihovo zaposljivost ter jim pomagajo pri tem, da bodo uspeli kot vodje in dosegli svoje cilje; ponovno poudarja povezavo med športom, zaposljivostjo, izobraževanjem in usposabljanjem;

48.  je zaskrbljen, ker je bilo v zadnji raziskavi, opravljeni v okviru programa PISA (program mednarodne primerjave dosežkov učencev), ugotovljeno, da so se v nekaterih državah članicah Evropske unije rezultati poslabšali; poziva države članice, naj si za glavno prednostno nalogo postavijo izobraževanje, da bi dosegle cilje strategije Evropa 2020;

49.  poudarja, da sta usposabljanje na delovnem mestu ter visokokakovostno in formativno vajeništvo, skupaj s partnerstvi med šolami, zavodi za usposabljanje in podjetji, načina, kako izboljšati dostop mladih do trga dela, z boljšim izkoriščanjem teh priložnosti pa bi se z boljšim poklicnim usmerjanjem povečal nabor potencialnih kandidatov za prosta delovna mesta, izboljšala pa bi se tudi njihova pripravljenost za delo; je seznanjen z uspehom teh ukrepov v nekaterih državah članicah; predlaga, da bi izmenjava najboljše prakse na tem področju prispevala k zmanjšanju brezposelnosti mladih; poudarja, da potrebujejo prikrajšani pripravniki posebno podporo, kot so inštrukcije in podporni tečaji, podjetjem pa je treba pomagati pri izpolnjevanju upravnih in organizacijskih nalog;

50.  poudarja vrednost visokokakovostnih vajeništev v vseh sektorjih zaposlovanja ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ženske k vajeništvom in poklicem, pri katerih ponavadi prevladujejo moški;

51.  poudarja, da bi bilo treba spodbujati tekoč prehod iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer s povezovanjem teoretičnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja ter z vključevanjem spretnosti za zaposljivost v osnovne učne načrte, zagotavljanjem visokokakovostnih pripravništev, kot je določeno v Evropski listini kakovosti za pripravništvo in vajeništvo, pa tudi s priznavanjem kvalifikacij, pridobljenih v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja ali prostovoljstva; poudarja, da bi morale imeti visokokakovostne delovne prakse/pripravništva vedno jasne učne izide, pripravnikov pa se ne sme izkoriščati;

52.  spominja, da bi morala visokokakovostna pripravništva in vajeništva, prilagojena dejanskim potrebam, privesti do zaposlitve, pripravništva pa bi morala pripravnike pripraviti na delo, in obsoja vsakršno zlorabo, vključno z lažnimi pripravništvi, ki onemogočajo, da bi delavec pridobil pravice socialne varnosti; poudarja, da bi morala pripravništva privesti do boljših spretnosti in večje zaposljivosti; poziva države članice, naj sprejmejo odvračilne ukrepe za preprečevanje zlorab statusa pripravnika in okrepijo kampanje obveščanja o njihovih pravicah;

53.  pozdravlja okvir za kakovost pripravništev in evropsko koalicijo za vajeništvo; poudarja, da mora Komisija podrobno spremljati njuno izvajanje v državah članicah; poziva koalicijo za vajeništva, naj spodbuja dostop mladih do vajeništev, tako da pozove k odpravi ovir, kot so šolnine za vajence;

54.  ob spoštovanju pristojnosti držav članic na tem področju želi spomniti, da je dualni model izobraževanja in pridobivanja praktičnih, socialnih in komunikacijskih spretnosti zelo pomemben; poudarja, da bi lahko družbene in komunikacijske spretnosti mladim pomagale pridobiti samozavest in jim olajšale vključitev na delovni trg; poudarja, da mora dualni model upoštevati socialne, gospodarske in kulturne razmere vsake države in da ne sme biti obravnavan kot edini pravilni sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja; zato poziva k priznavanju in krepitvi dualnega učenja na vseh ravneh;

55.  poziva k večjemu sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami (na poklicni in višji stopnji) in podjetniki pri oblikovanju učnih načrtov, ki bodo prilagojeni potrebam trga dela;

56.  poudarja prednosti prožnega in na študenta osredotočenega pristopa k izobraževanju, ki bi omogočal spremembo ali prilagoditev študijske smeri glede na njegove potrebe ter ga ne veže na njegovo prvo odločitev;

57.  svari države članice pred raznovrstnostjo pogodb, ki jih ponujajo mladim; poziva k razmisleku v tej smeri, da bi povečali učinkovitost;

58.  poziva države članice, naj izboljšajo privlačnost programov in študija na področju znanosti, tehnologij, inženirstva in matematike, da bi obravnavali sedanje pomanjkanje na teh področjih; vendar poudarja, da sta humanistika in splošno humanistično znanje nepogrešljiva za učinkovito izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, in bi morala biti zato deležna učinkovite podpore znotraj njihovih ustanov ter imeti pomembno vlogo pri razvoju učnih načrtov; poziva države članice, naj spodbujajo medsektorski pristop k različnim področjem v izobraževalnih ustanovah, kot so skupni programi humanistike, znanosti, IKT, inženirstva, podjetništva in drugih pomembnih področij;

59.  spodbuja države članice, naj v učni proces nujno vključijo nove tehnologije in na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, tudi za učno osebje, okrepijo in izboljšajo usposabljanje o informacijski in komunikacijski tehnologiji ter digitalnih spretnostih, da bi zagotovili učne smeri in načrte, ki bodo bolje usklajeni z digitalnimi tehnologijami ter bodo mlade motivirali za izbiro študija na področju IKT in s tem povezanih poklicnih poti; poudarja, da je treba v šolah in univerzah postaviti boljše tehnološke temelje ter zagotoviti potrebno infrastrukturo; v zvezi s tem poudarja pomen prosto dostopnih učnih virov, ki zagotavljajo dostop do izobraževanja za vse in večajo zaposljivost s podpiranjem procesa vseživljenjskega učenja; poudarja, da je treba spodbujati dekleta in mlade ženske k študiju IKT;

60.  poudarja, da je treba pripraviti ukrepe za spodbujanje deklic k študiju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter jih za nadaljevanje njihovih poklicnih poti na tem področju podpreti z vzpostavitvijo kakovostnega poklicnega svetovanja, saj je v poklicih na teh področjih število žensk še vedno zelo majhno, in sicer predstavljajo le 24 % znanstvenikov in inženirjev, delovna mesta na teh področjih pa spadajo v skupino 20 najbolj deficitarnih poklicev v državah članicah EU;

61.  poudarja, da je mobilnost delovne sile znotraj EU kljub visoki stopnji brezposelnosti v nekaterih državah članicah in prostih delovnih mest v drugih še vedno nizka; zato poudarja pomen mobilnosti delavcev za konkurenčen trga dela in poudarja, da je treba zmanjšati jezikovne in kulturne ovire, ki jo omejujejo, tako da se brezposelnim zagotovijo za posamezne sektorje specifični jezikovni tečaji in usposabljanje o medkulturni komunikaciji;

62.  poudarja, da je treba obravnavati pomanjkanje spretnosti ter neskladje med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih, in sicer s spodbujanjem in olajšanjem mobilnosti učencev ter s čezmejnim priznavanjem kvalifikacij s pomočjo boljše uporabe vseh orodij in programov EU, kot so Erasmus+, evropski okvir kvalifikacij, evropski potni list spretnosti, jamstvo za mlade, življenjepis Europass, potni list podjetniških spretnosti, EURES, koalicije znanja, evropska koalicija za vajeništvo, evropski sistem prenašanja kreditnih točk, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; izpostavlja pomen Evropskega okvira za pridobivanje spretnosti, kvalifikacij in poklicnih znanj, ki v 25 evropskih jezikih opredeljuje in razvršča spretnosti, kompetence in kvalifikacije, pomembne za trg dela v EU ter za izobraževanje in usposabljanje; v tem smislu poudarja pomen ustrezne prenosljivosti socialnih pravic znotraj Unije ter glede tega ponovno poudarja pomen programa Erasmus+, Evropskega socialnega sklada in EURES; poziva države članice, naj spodbujajo tečaje usposabljanja v določenih sektorjih, kjer obstajajo velike vrzeli med ponudbo in povpraševanjem;

63.  spodbuja optimalno uporabo obstoječega financiranja EU, kot je program Erasmus+, pri spodbujanju razvoja prečnih spretnosti in kompetenc mladih, da bi se učinkoviteje spopadli z brezposelnostjo mladih v EU;

64.  poudarja, da je program Erasmus+ ključni instrument za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU ter spodbuja mednarodne izmenjave za namen poklicnega usposabljanja;

65.  spominja, da učinkovito izvajanje jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih lahko tudi pripomore izboljšanju priložnosti na delovnem trgu za mlade, in sicer s premagovanjem izobraževalnega primanjkljaja in zagotavljanjem spretnosti, ki ustrezajo potrebam trajnega trga dela in gospodarstva, ter lahko omogoči dragocene delovne izkušnje in olajša ustanavljanje uspešnih podjetij; poudarja, da je treba v ta namen nujno oceniti resnične potrebe po zaposlovanju mladih in resnične sektorje, ki mladim nudijo zaposlitvene možnosti, kot sta socialno in zeleno gospodarstvo, pri tem pa je treba ves čas zagotavljati pozorno spremljanje projektov, pa tudi agencij, ki jih izvajajo, ter redno pripravljati poročila o napredovanju teh ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih;

66.  poudarja, da je treba poenostaviti upravne postopke pri izvajanju jamstva za mlade in da je treba nujno odpraviti birokratske ovire, ki bi utegnile omejiti njegov uspeh;

67.  pozdravlja nedavno odločitev sozakonodajalcev EU o povečanju predhodnega financiranja pobude za zaposlovanje mladih, z namenom, da bi regijam in državam, ki se soočajo s finančnimi težavami, olajšali izvajanje te pomembne pobude; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj razpoložljiva sredstva uporabijo za nujno izboljšanje in oblikovanje trajnih in ne le začasnih rešitev; poziva države članice, naj hitro in učinkovito izvedejo operativne programe za pobudo za zaposlovanje mladih;

Enake možnosti

68.  poudarja, da bi lahko razvoj spretnosti, če se izvaja kot celosten koncept, postal mehanizem, ki vodi do enakih možnosti in jih tudi promovira za osebe iz prikrajšanih skupin, vključno s prikrajšanimi manjšinami, zlasti otroke in mlade iz revnih družin, dolgotrajno brezposelne, prikrajšane priseljence in invalide; poudarja, da sta preprečevanje ter vseživljenjska podpora in svetovanje za prikrajšane skupine v najzgodnejši fazi ključnega pomena za zagotavljanje produktivne in visoko kvalificirane delovne sile za trg dela; prav tako poudarja, da je treba zagotoviti podporo in razvoj spretnosti z usposabljanjem za delodajalce, kadrovske referente in upravljavce človeških virov, da bi podprli vključevanje prikrajšanih skupin na trg dela; poudarja, da je za vključevanje najbolj prikrajšanih potrebno ustrezno usposabljanje delodajalcev, kadrovskih uslužbencev in učiteljev, da bi to družbeno skupino čim bolj podpirali in jo kar najbolj učinkovito vključili; ponovno poudarja pomen dostopa do izobraževanja za vse;

69.  poudarja, da je razvijanje sposobnosti mreženja izjemnega pomena za vse mlade, zlasti pa za tiste z omejenimi delovnimi izkušnjami in iz nezadostno zastopanih in prikrajšanih skupin; poudarja, da je lahko učenje mreženja strategija za olajšanje zaposlovanja ter poklicno napredovanje in raziskovanje poklicnih poti;

70.  poudarja, da so v Evropski uniji ženske med univerzitetnimi diplomanti sicer v večini (60 %), kasneje pa stopnja njihove zaposlenosti in napredovanja na poklicni poti ne odražata njihovega polnega potenciala; poudarja, da bo doseganje vključujoče in dolgoročne gospodarske rasti odvisno od tega, ali se bo premostila vrzel med stopnjo izobrazbe žensk in položajem, ki ga zavzemajo na trgu dela, prvenstveno z odpravo horizontalne in vertikalne segregacije;

71.  poudarja, da bi si morale agencije za zaposlovanje bolje prizadevati za to, da se invalidi ne bodo soočali s fizičnimi ovirami za dostop do njihovih storitev, kakor določa konvencija OZN o pravicah invalidov;

72.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo najboljšo prakso in podprejo vključevanje mladih invalidov v izobraževanje, tudi s programi vseživljenjskega učenja, in zaposlovanje, in sicer z ukrepi, kot so naložbe v pobude socialnega podjetništva, ki podpirajo te mlade, ali finančne spodbude za organizacije, ki jih zaposlujejo;

73.  poudarja, da je bistvenega pomena, da imajo invalidi dostop do finančne podpore in subvencij, ki morajo biti sestavni del obveščevalnih in izobraževalnih programov za podporo podjetništvu:

Nova generacija, nove priložnosti, novi izzivi

74.  ugotavlja, da mladi, ki so odraščali v obdobju hitrega tehnološkega napredka, nimajo le potenciala, talenta in spretnosti, temveč tudi drugačne vrednote in prioritete, kot so jih imeli v prejšnjih generacijah, zato je treba poudariti, da so potrebni programi in pobude, s katerimi bi premagali vrzel med generacijami; ugotavlja, da bo to pomagalo tudi pri razumevanju kvalitet mlade generacije, kot so večopravilnost, ustvarjalnost, mobilnost, pripravljenost na spremembe in predvsem timsko delo; poudarja, da bi morali biti sistemi izobraževanja in usposabljanja dovolj prožni, da bi omogočali polni razvoj spretnosti in talentov mladih ljudi; poudarja tudi, da bi moralo biti osebje služb za zaposlovanje in kadrovskih služb dobro usposobljeno in da bi moralo imeti spretnosti, ki bi mu omogočale razumevanje nove generacije; prav tako opaža, da ne pridobijo vsi mladi spretnosti in zmožnosti za izpolnjevanje vseh digitalnih zahtev samodejno, zato spominja, da je sedaj še bolj pomembno, da se vsem zagotovita enak dostop do digitalne opreme in usposabljanje o njej;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str.67.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.
(5) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(6) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.
(7) UL C 172, 27.5.2015, str. 3.
(8) CRPD/C/EU/Q/1
(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

Pravno obvestilo