Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/3034(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0043/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 21/01/2016 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0019

Sprejeta besedila
PDF 255kWORD 80k
Četrtek, 21. januar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Klavzula o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU)
P8_TA(2016)0019RC-B8-0043/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2016 o klavzuli o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU) (2015/3034(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 42(7),

–  ob upoštevanju členov 2(4) in 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o klavzuli o medsebojni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(1),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov (OZN), zlasti določb iz poglavja VII in člena 51,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Francoske republike na zasedanju francoskega kongresa 16. novembra 2015, da je Francija v vojni,

–  ob upoštevanju sklepov o obrambi in varnosti, ki jih je sprejel Evropski svet 19. in 20. decembra 2013 ter 25. in 26. junija 2015,

–  ob upoštevanju izida zasedanja Sveta za zunanje zadeve (ministrov za obrambo) 17. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 13. novembra 2015 v Parizu prišlo do več terorističnih napadov, zaradi katerih je umrlo vsaj 130 ljudi iz več kot 26 držav, in ker je bilo v državah članicah EU od leta 2004 prišlo do več terorističnih napadov, v katerih je bilo ubitih več sto ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih;

B.  ker se je francoska vlada po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015 uradno sklicevala na klavzulo o vzajemni obrambi iz člena 42(7) PEU;

C.  ker so solidarnost, pomoč in vzajemna podpora med državami članicami, tudi z uporabo sredstev Unije, del temeljev EU;

D.  ker so države članice EU obvezane, da Franciji, potem ko se je ta sklicevala na določbo o vzajemni obrambi, pomagajo in jo podpirajo po svojih najboljših močeh v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN; ker poudarja, da je konflikte in napade bolje preprečevati, kot pa se soočati z njihovimi posledicami;

E.  ker boj proti mednarodnemu terorizmu šteje med prednostne naloge EU in ker uresničevanje načela solidarnosti zahteva ukrepanje tako doma kot v tujini; ker sta notranja in zunanja razsežnost varnosti EU nujno in tesno povezani; ker je potrebna skupna strategija EU;

F.  ker varnostna in obrambna struktura, ki jo predvidevata primarni pogodbi, še ni v celoti vzpostavljena; ker so države članice odgovorne za doseganje napredka na področju varnosti in obrambe Unije;

G.  ker mora EU okrepiti svoje sodelovanje z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO), da bi se varnostne in obrambne politike v obeh okvirih vedno bolj usklajevale, zlasti kadar je ena od držav članic žrtev oborožene agresije na svojem ozemlju, kar vključuje teroristične napade;

H.  ker morajo biti institucije EU bolj dejavne na področju varnostne in obrambne politike ter spodbujati izvajanje vseh določb o varnostni in obrambni politiki iz primarnih pogodb, tudi tistih o posebni vlogi Nata v evropski in čezatlantski varnosti in obrambi; ker morajo institucije EU podpirati vse države članice pri njihovih prizadevanjih za celovito izvajanje teh določb;

I.  ker bi bilo treba med državami članicami, ki želijo tesno sodelovati druga z drugo, uporabiti člen 42(6) PEU o stalnem strukturnem sodelovanju;

J.  ker je EU sprejela strategijo za boj proti terorizmu, ki se opira tako na instrumente Unije kot na medvladna sredstva na področju skupne zunanje in varnostne politike; ker je v strategiji predlagano, naj se ukrepi EU organizirajo okrog štirih ciljev – preprečevanja, zaščite, pregona in odziva;

K.  ker odzivanje EU na terorizem vključuje spodbujanje demokracije, dialoga in dobrega upravljanja, da bi se odpravili temeljni vzroki nasilnega ekstremizma;

1.  najostreje obsoja grozljive teroristične napade, ki jih je zakrivil Daiš; izraža globoko sočutje, solidarnost in sožalje vsem žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam;

2.  priznava in pozdravlja enoglasno podporo, ki so jo Franciji izrazile vse države članice EU; pozdravlja pripravljenost vseh držav članic za zagotovitev vse potrebne pomoči in podpore;

3.  želi spomniti, da je tokrat prvič prišlo do sklicevanja na klavzulo o vzajemni obrambi; meni, da mora ta primer služiti kot spodbuda za poglobljene politične razprave o večrazsežni naravi evropske varnosti in obrambe;

4.  z zadovoljstvom opaža prispevanje dodatnih zmogljivosti za boj proti terorizmu; poziva vse države članice, naj ohranijo svojo brezpogojno in trajno podporo ter naj svoje prispevke ohranjajo na enaki ravni, dokler bo potrebno; pozdravlja vlogo Francije kot pobudnice tega skupnega prizadevanja in spodbuja pristojne institucije EU, naj po potrebi zagotovijo svojo podporo in jo ohranjajo na enaki ravni;

5.  meni, da je sklicevanje na klavzuli o vzajemni obrambi in o solidarnosti iz primarnih pogodb predvsem politično vprašanje; poudarja, da sta Evropski svet in Evropski parlament primerni mesti za politično razpravo, kadar pride do sklicevanja na ti klavzuli;

6.  izraža zaskrbljenost, da upravljanje pomoči in podpore na podlagi klavzule o vzajemni obrambi na dvostranski osnovi – kot v tem primeru – ne bo mogoče za vse države članice; zato poziva Evropski svet, naj da zagon nadaljnjemu razvoju klavzule o vzajemni obrambi in nadgradi vlogo ustreznih institucij EU kot spodbujevalcev;

7.  želi spomniti, da je v prejšnjih resolucijah pozval podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj predlaga praktične ureditve in smernice za zagotovitev učinkovitega odziva v primeru, da bi se ena od držav članic sklicevala na klavzulo o vzajemni obrambi, ter pripravi analizo vloge institucij EU v primeru sklicevanja na to klavzulo; vseeno obžaluje, da ob prvi uporabi klavzule o vzajemni obrambi niso bile na voljo niti analiza niti smernice, zaradi česar so zdaj potrebni ad hoc ukrepi, ad hoc upravljanje in ad hoc sodelovanje;

8.  meni, da ostaja priprava praktičnih ureditev in smernic za prihodnjo uporabo klavzule o vzajemni obrambi nujna prednostna naloga; poudarja, da bi bilo treba pri pripravi teh smernic upoštevati izkušnje, pridobljene ob prvi uporabi člena 42(7);

9.  poziva Svet in države članice, naj čim prej razvijejo in sprejmejo politični okvir, ki bo pomagal usmerjati izvajanje člena 42(7) PEU in bo vseboval časovni okvir, klavzulo o pregledu in mehanizme za spremljanje; je trdno prepričan, da bi bilo treba o vseh nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih ukrepih, ki bi sledili uporabi člena 42(7), uradno obvestiti Svet in istočasno tudi javnost;

10.  ugotavlja, da bi določba o solidarnosti iz člena 222 PDEU Franciji in drugim državam članicam, ki so neposredno vključene v boj proti terorizmu, omogočila razpolaganje z vsemi ustreznimi sredstvi EU; želi spomniti, da je člen 222 PDEU posebej oblikovan za odpravljanje posledic terorističnih napadov v Evropi ter obravnava nizko raven sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona v Evropi;

11.  je prepričan, da EU – na podlagi obstoječih zmogljivosti v državah članicah in na ravni Unije – potrebuje stalen civilno-vojaški sedež na strateški in operativni ravni, ter da bi bilo treba to strukturo zadolžiti za strateško in operativno načrtovanja ukrepov v izrednih razmerah, tudi za kolektivno obrambo iz členov 42(7) in 42(2) PEU ter njeno prihodnjo uporabo v tesnem sodelovanju z ustreznimi strukturami Nata;

12.  meni, da bi morala sedanja uporaba člena 42(7) PEU sprostiti potenciale vseh določb iz primarnih pogodb, ki so povezane z varnostjo in obrambo ter bi morale slediti temu zgledu; v zvezi s tem želi spomniti na pomen polne in pravilne uporabe obrambnega svežnja, ki zajema direktivi 2009/81/ES o oddaji naročil na področju obrambe in 2009/43/ES o prenosih obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti;

13.  poziva vse evropske države, naj še naprej zagotavljajo vso podporo v boju proti terorizmu in uporabijo dosleden pristop doma in v tujini;

14.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so bili glavni akterji napadov v Parizu očitno državljani držav EU ter so bili rojeni in so prebivali v EU, in zato poziva k ustreznemu ukrepanju za nadzorovanje prenosov orožja in eksplozivov ter gibanja osumljenih terorizma;

15.  poziva države članice, naj vzpostavijo strukturirane izmenjave informacij in operativno sodelovanje med organi za upravljanje meja, policijami in drugimi organi pregona, pa tudi izmenjave obveščevalnih podatkov s povezovanjem nacionalnih zbirk podatkov in celovitim izkoriščanjem obstoječih omrežij, kot je platforma Europola za izmenjavo informacij prek varnih povezav (SIENA), in s čim večjo uporabo drugih platform in storitev Europola;

16.  še naprej zagovarja celovit pristop k deradikalizaciji, vključno s prizadevanji, ki bodo na nacionalni ravni usmerjena v mlade, k preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti terorizmu, ki bo osredotočen na krepitev socialne kohezije, preprečevanje kriminala, ciljno usmerjeno delovanje policije in varnostno delovanje na podlagi posamičnih sumov ali konkretnih groženj, o katerih bodo presojali ljudje, ne računalniki; poleg tega poudarja, da je treba poostriti pravila o nakupu in posedovanju orožja in pravila o izvozu ter okrepiti boj proti nezakoniti trgovini z orožjem;

17.  poziva k oblikovanju skupne zunanje politike EU o prihodnosti Sirije in širšega Bližnjega vzhoda ob usklajevanju z vsemi ustreznimi akterji; meni, da bi morala biti ta politika sestavni del prihodnje globalne strategije EU;

18.  meni, da je uporaba klavzule o vzajemni pomoči edinstvena priložnost za postavitev temeljev za močno in vzdržno evropsko obrambno unijo; meni, da bodo EU samo avtonomne varnostne in obrambne zmogljivosti zagotavljale, da bo opremljena in pripravljena na soočenje z izjemnimi notranjimi in zunanjimi varnostnimi grožnjami in izzivi;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije Severnoatlantske pogodbe, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Združenih držav Amerike in obrambnemu ministru Združenih držav Amerike.

(1) UL C 419, 16.12.2015, str. 138.

Pravno obvestilo