Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2529(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0149/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/02/2016 - 8.10
CRE 04/02/2016 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0051

Sprejeta besedila
PDF 274kWORD 99k
Četrtek, 4. februar 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Sistematični množični poboji verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
P8_TA(2016)0051RC-B8-0149/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (2016/2529(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku(1), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(2), zlasti odstavka 4, z dne 27. novembra 2014 o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi(3), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(4), predvsem odstavka 27, z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(5), predvsem odstavka 2, z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(6), zlasti odstavkov 129 in 211, z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(7), zlasti odstavkov 66 in 67, z dne 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab(8), predvsem odstavka 10, in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš(9),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 18. aprila 2013 o načelu Združenih narodov „odgovornost zaščititi“ (R2P)(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/ Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIL/Daišem v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov(11),

–  ob upoštevanju: smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, smernic EU glede nasilja nad ženskami in boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim, smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, smernic EU za uveljavljanje in varstvo otrokovih pravic, smernic EU o človekovih pravicah – o svobodi izražanja v spletu in drugje ter smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 25. avgusta 2014 o iraških civilistih, ki so žrtve „grozovitega“ splošno razširjenega in sistematičnega preganjanja,

–  ob upoštevanju nedavnih resolucij varnostnega sveta OZN o Iraku in Siriji, zlasti resolucije št. 2249 (2015), v kateri je obsodil nedavne teroristične napade skupine ISIS, in resolucije št. 2254 (2015), s katero je sprejel načrt za mirovni proces v Siriji in določil urnik pogovorov,

–  ob upoštevanju resolucije S-22/1 Sveta OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levanta ter z njo povezane skupine,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,

–  ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 5 in 8,

–  ob upoštevanju analitičnega okvira, ki ga je pripravil urad posebnega svetovalca OZN za preprečevanje genocida,

–  ob upoštevanju izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebne svetovalke generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi z dne 12. avgusta 2014 o razmerah v Iraku;

–  ob upoštevanju poročila visokega komisariata OZN za človekove pravice o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levanta ter z njo povezane skupine, z dne 27. marca 2015, zlasti odstavka 16 o kršitvah, ki jih izvaja ISIL – napadih na verske in etnične skupine,

–  ob upoštevanju izjave z dne 13. oktobra 2015, ki sta jo posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi podala o tem, da je v Siriji vse več pozivov k nasilju iz verskih razlogov,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki ga je Svet za človekove pravice predstavil 13. avgusta 2015, zlasti odstavkov od 165 do 173,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker nasilna ekstremistična ideologija, teroristična dejanja, stalni hudi, sistematični in obsežni napadi na civiliste, kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničenje kulturne dediščine in trgovanje s kulturnimi dobrinami, ki jih izvaja t. i. ISIS/Daiš, predstavljajo svetovno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, kot je še ni bilo, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015);

B.  ker so tarča napadov ISIS/Daiša pripadniki verskih in etničnih manjšin, med drugim krščanske, jazidske, turkmenske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti, pa tudi mnogi Arabci in sunitski muslimani; ker so bili mnogi ubiti, umorjeni, pretepeni, žrtve izsiljevanja, ugrabljeni in mučeni; ker jih zasužnjujejo (zlasti ženske in dekleta, ki so tudi žrtve drugih oblik spolnega nasilja) in prisilno spreobračajo, poleg tega pa so žrtve prisilnih porok in trgovine z ljudmi; ker tudi prisilno novačijo otroke; ker so bili mošeje, spomeniki, svetišča, cerkve in drugi verski objekti ter grobnice in pokopališča namerno poškodovani;

C.  ker genocid, zločini zoper človeštvo in vojni zločini, kjerkoli in kadarkoli se zgodijo, ne smejo ostati nekaznovani; ker je treba zagotoviti učinkovit pregon teh kaznivih dejanj, tako da se sprejmejo ukrepi na nacionalni ravni in se okrepi mednarodno sodelovanje;

D.  ker genocid, zločini zoper človeštvo in vojni zločini zadevajo vse države članice EU, ki so v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 odločene sodelovati pri preprečevanju teh hudodelstev in kaznovanju njihovih storilcev;

E.  ker je z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015) državam članicam, ki imajo za to zmogljivosti, omogočeno, da sprejmejo vse potrebne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, zlasti z listino OZN in mednarodnim pravom na področju človekovih pravic ter begunskim in humanitarnim pravom, da na ozemlju v Siriji in Iraku, ki je pod nadzorom t. i. ISIS/Daiša, okrepijo in uskladijo svoja prizadevanja za preprečevanje in zatiranje terorističnih dejanj;

F.  ker mednarodna pravna opredelitev genocida v skladu s členom II konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 vključuje naslednje besedilo: „katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom celotnega ali delnega uničenja narodne, narodnostne, rasne ali verske skupine kot take: a) uboj članov skupine; b) prizadetje hude telesne ali duševne škode članom skupine; c) namerno vsiljevanje življenjskih razmer, ki preračunano vodijo v fizično celotno ali delno uničenje skupine; d) vsiljevanje ukrepov, namenjenih preprečevanju rojstev znotraj skupine; e) prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo“; ker po členu III konvencije ni kazniv le genocid, ampak tudi zarota za izvedbo genocida, neposredno ali posredno navajanje k izvedbi genocida in vpletenost vanj;

G.  ker je bilo od leta 2014 po ocenah ubitih 5000 jazidov, mnoge druge pa so mučili ali jih prisilno spreobrnili v islam; ker je bilo zasužnjenih vsaj 2000 jazidskih žensk in so postale žrtve prisilnih porok in trgovine z ljudmi; ker so med posiljenimi dekleti nekatere stare le šest let, jazidske otroke pa so prisilno rekrutirali kot vojake t. i. ISIS/Daiša; ker obstajajo jasni dokazi o množičnih grobiščih jazidskih prebivalcev, ki jih je ugrabil t. i. ISIS/Daiš;

H.  ker je 6. avgusta 2014 ponoči pred t. i. ISIS/Daišem, ki je zavzel Mosul, Karakoš in druge vasi v Ninivski nižini, zbežalo več kot 150 000 kristjanov, ki so pri tem ostali brez vsega ter so še vedno razseljeni in živijo v negotovih razmerah na severu Iraka; ker je t. i. ISIS/Daiš tiste, ki niso mogli zbežati iz Mosula in z Ninivske nižine, ujel in ker so nemuslimanke in otroke zasužnjili, nekatere prodali, druge pa brutalno ubili in ta dejanja tudi snemali;

I.  ker je t. i. ISIS/Daiš februarja 2015, potem ko je zavzel več vasi na južnem bregu reke Habur v severovzhodni provinci Hasake, ugrabil več kot 220 asirskih kristjanov in ker so doslej izpustili le nekaj izmed njih, kaj se je zgodilo z ostalimi, pa je še vedno neznanka;

J.  ker je bilo v več poročilih organov OZN, vključno s posebnim svetovalcem generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebnim svetovalcem generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi in Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, navedeno, da bi dejanja t. i. Daiša/ISIS lahko pomenila vojne zločine, zločine zoper človeštvo in morebiti celo genocid;

K.  ker je neodvisna mednarodna preiskovalna komisija dokumentirala in poročala, da pripadnikom etničnih in verskih manjšin, ki nasprotujejo t. i. ISIS/Daišu in drugim terorističnim skupinam, milicam in nedržavnim oboroženim skupinam, na območjih, ki so pod njihovim dejanskim nadzorom, še vedno grozi pregon;

L.  ker mora mednarodna skupnost, kadar določena država (ali nedržavni akter) očitno ne ščiti svojih prebivalcev ali dejansko izvaja hudodelstva, na podlagi načela „odgovornost zaščititi“ kolektivno ukrepati in prebivalce zaščititi v skladu z listino OZN;

M.  ker ima po mednarodnem pravu vsakdo pravico živeti v skladu s svojo vestjo ter svobodno živeti versko in neversko prepričanje in ga spremeniti; ker so se politični in verski voditelji dolžni na vseh ravneh boriti proti ekstremizmu in spodbujati vzajemno spoštovanje med posamezniki in verskimi skupnostmi;

1.  ponovno odločno obsoja t. i. ISIS/Daiš in njegove nezaslišane kršitve človekovih pravic, ki bi jih lahko po rimskem statutu Mednarodnega kazenska sodišča opredelili kot zločine proti človeštvu ali vojne zločine, in poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, da bodo priznani za genocid; je zelo zaskrbljen, ker pripadniki te teroristične skupine namerno napadajo pripadnike krščanske, jazidske, turkmenske, šiitske, šabaške, sabejske in kakajske skupnosti ter sunite, ki se ne strinjajo z njihovo razlago islama, da bi na območjih, ki jih imajo pod nadzorom, pobili vse pripadnike verskih manjšin;

2.  meni, da je mogoče to preganjanje, grozodejstva in mednarodne zločine opredeliti vojne zločine in zločine zoper človeštvo; poudarja, da t. i. ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, ki se ne strinjajo z njegovo razlago islama, kar omogoča ukrepanje v skladu s konvencijo OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948; meni, da tisti, ki iz etničnih ali verskih razlogov načrtujejo grozodejstva, k njim spodbujajo, jih izvajajo ali jih nameravajo izvajati, so vanje vpleteni ali jih podpirajo, vršijo vojne zločine, zločine zoper človeštvo in genocid;

3.  poziva vse pogodbenice konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki je bila 9. decembra 1948 podpisana v Parizu, in drugih ustreznih mednarodnih sporazumov, naj na svojem ozemlju preprečijo vojne zločine, zločine zoper človeštvu in genocid; poziva Sirijo in Irak, naj priznata pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;

4.  poziva članice varnostnega sveta OZN, naj podprejo priporočilo varnostnega sveta Mednarodnemu kazenskemu sodišču, naj razišče kršitve, ki jih zoper kristjane, jazide in druge narodnostne manjšine v Iraku in Siriji izvaja t. i. ISIS/Daiš;

5.  poziva vse podpisnice konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 in drugih mednarodnih sporazumov o preprečevanju in kaznovanju vojnih zločinov, zločinov zoper človeštvo in genocida, zlasti pristojne organe teh držav (in njihove državljane), ki kakorkoli podpirajo ta hudodelstva, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti iz konvencije in drugih mednarodnih sporazumov;

6.  poziva pristojne organe teh držav, ki kakorkoli neposredno ali posredno podpirajo te vojne zločine, zločine zoper človeštvo in genocid, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti v skladu z mednarodnim pravom ter naj ustavijo to nesprejemljivo ravnanje, ki iraški in sirski družbi, zlasti krščanskim in drugim verskim manjšinam, povzroča veliko škodo in zelo destabilizira sosednje države ter mednarodni mir in varnost;

7.  opozarja, da je varnostni svet OZN v resoluciji št. 2253(2015) uvedel pravno obveznost držav članic OZN, da prepovejo vsakršno pomoč t. i. ISIS/Daišu in drugim terorističnim organizacijam, zlasti dobavo orožja in finančno podporo, vključno z nezakonito trgovino z nafto, ter jih pozval, naj tovrstno pomoč opredelijo za kaznivo dejanje po notranjem pravu; opozarja, da bi posledično neukrepanje nekaterih držav članic pomenilo kršitev mednarodnega prava, drugim državam članicam pa bi naložilo pravno obveznost, da izvršijo resolucijo varnostnega sveta OZN in odgovorne posameznike in subjekte privedejo pred sodišče;

8.  ostro obsoja uničenje verskih in kulturnih krajev in artefaktov, ki ga je povzročil t. i. ISIS/Daiš, kar je napad na kulturno dediščino vseh prebivalcev Sirije in Iraka in človeštva nasploh; poziva vse države, naj spodbujajo kazensko preiskavo in pravosodno sodelovanje pri odkrivanju vseh skupin, odgovornih za nedovoljeno trgovino s predmeti kulturne dediščine in za poškodovanje ali uničenje kulturne dediščine v Siriji, Iraku in na širšem Bližnjem vzhodu ter v predelih severne Afrike, saj je to kulturna dediščina vsega človeštva;

9.  poziva vse države mednarodne skupnosti, tudi države članice EU, naj se dejavno bojujejo proti radikalizaciji in izboljšajo svoj pravni in pravosodni sistem ter svojim državljanom tako preprečijo, da bi odpotovali, se pridružili t. i. ISIS/Daišu ter sodelovali v kršenju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ter zagotovijo, da se v nasprotnem primeru proti njim čim prej sproži kazenski pregon, tudi za spletno spodbujanje takih kaznivih dejanj in pomoč pri njihovi izvedbi;

10.  poziva EU, naj imenuje stalnega posebnega predstavnika za svobodo veroizpovedi in prepričanja;

11.  priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice pripadnikov vseh etničnih in verskih manjšin ter drugih, ki živijo v Iraku in Siriji, da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo veroizpoved ali prepričanje pa prakticirajo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije; meni, da trpljenja in množičnega odseljevanja kristjanov, jazidov in drugih skupnosti iz te regije ne bo konec, če vsi tamkajšnji politični in verski voditelji ne bodo jasno in nedvoumno podprli njihovega nadaljnjega bivanja ter polnopravnih in enakih državljanskih pravic v teh državah, ki so njihova domovina;

12.  poziva države mednarodne skupnosti, vključno z EU in njenimi državami članicami, naj vsem, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali so bili prisilno razseljeni, zagotovijo potrebno varnost in možnost, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino, da ohranijo svoj dom, zemljo in lastnino, pa tudi cerkve ter verske in kulturne spomenike, in jim omogočijo dostojno življenje in prihodnost;

13.  priznava, da je sedanje preganjanje verskih in etničnih skupin na Bližnjem vzhodu dejavnik, ki prispeva k množični migraciji in notranjemu razseljevanju;

14.  poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mednarodna skupnost pri zagotavljanju zaščite in pomoči, tudi vojaške, v skladu z mednarodnim pravom vsem tistim, ki so tarča t. i. ISIS/Daiša in drugih terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu, ter pomen politične udeležbe teh ljudi v prihodnjih trajnih političnih rešitvah; poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj spoštujejo splošne človekove pravice in omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči po vseh možnih poteh; poziva k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev; meni, da bi se lahko na ta izjemni izziv med drugim odzvali z varnimi območji pod zaščito sil OZN, kjer bi milijonom beguncev zaradi konflikta v Siriji in Iraku ponudili začasno zaščito;

15.  ponovno potrjuje polno podporo mednarodnim diplomatskim prizadevanjem in trudu posebnega odposlanca OZN Staffana de Misture za to, da bi se v prihodnjih dneh v Ženevi začela mirovna pogajanja med vsemi sirskimi stranmi v sodelovanju z vsemi ustreznimi svetovnimi in regionalnimi akterji, pa tudi njegovim predlogom za lokalno premirje; poziva EU in mednarodno skupnost, naj izvajata pritisk na vse donatorje, da bodo izpolnili svoje obljube in se v celoti zavezali zagotavljanju finančne pomoči za države gostiteljice, zlasti pred donatorsko konferenco za Sirijo, ki bo potekala 4. februarja 2016 v Londonu;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju OZN, generalni skupščini OZN, varnostnemu svetu OZN in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0066.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0178.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0179.
(10)Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0180.
(11) UL L 118, 14.5.2003, str. 12 (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 154).

Pravno obvestilo