Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2330(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0031/2016

Predložena besedila :

A8-0031/2016

Razprave :

PV 24/02/2016 - 14
CRE 24/02/2016 - 14

Glasovanja :

PV 25/02/2016 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0059

Sprejeta besedila
PDF 434kWORD 186k
Četrtek, 25. februar 2016 - Bruselj Končna izdaja
Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016
P8_TA(2016)0059A8-0031/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016 (2015/2330(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 145, 148 in 152 ter člena 153(5) PDEU,

–  ob upoštevanju člena 174 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki določa poseben status za najbolj oddaljene regije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV te listine (Solidarnost),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2016 – krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (COM(2015)0690),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2015)0692),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 26. novembra 2015 k Sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2016 (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta z dne 2. marca 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2015)0098) in stališča Parlamenta z dne 8. julija 2015 o tej temi(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2014 o učinkovitih, dostopnih in prožnih zdravstvenih sistemih (COM(2014)0215),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (COM(2013)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (C(2013)0778),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758) in svoje resolucije z dne 15. novembra 2011, povezane s tem(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila o strategiji za enakost med ženskami in moškimi v obdobju 2010–2015 in dokumenta o strateških prizadevanjih za enakost med ženskami in moškimi v prihodnjem obdobju 2016–2019, ki se posebej nanaša na zaposlovanje in ekonomsko neodvisnost žensk,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi (13414/15),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za socialno zaščito iz leta 2014 z naslovom Ustrezna socialna zaščita za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020(4),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Svetu O-000121/2015 – B8-1102/2015 ter svoje s tem povezane resolucije z dne 29. oktobra 2015 o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 z naslovom Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(12),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno(13),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju(14),

–  ob upoštevanju publikacije Eurostata iz aprila 2015 o brezposelnosti v regijah Evropske unije,

–  ob upoštevanju četrtletnega pregleda razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU iz marca 2015(15),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD z dne 9. decembra 2014 o razvoju dohodkovne neenakosti in njenem vplivu na gospodarsko rast,

–  ob upoštevanju pete in šeste evropske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2010 in 2015(16),

–  ob upoštevanju poročila fundacije Eurofound z dne 16. februarja 2016 o vlogi socialnih partnerjev v evropskem semestru,

–  ob upoštevanju poročila fundacije Eurofound z dne 17. junija 2014 z naslovom Changes to wage-setting mechanisms in the context of the crisis and the EU's new economic governance regime (Spremembe mehanizmov določanja plač v času krize in v okviru novega sistema EU za ekonomsko upravljanje);

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0031/2016),

A.  ker se stopnja brezposelnosti od druge polovice leta 2013 počasi zmanjšuje, vendar ne dovolj hitro, da bi zajezili brezposelnost in revščino, kljub podpori nekaterih makroekonomskih politik in strukturnih reform; ker kljub temu ostaja previsoka v številnih državah članicah in trenutno zadeva 9,9 % dejavnih državljanov, tj. 23 milijonov Evropejcev, od katerih je približno polovica dolgotrajno brezposelnih, in več kot 10 % v euroobmočju, kar je še vedno daleč nad podatki iz leta 2008; ker je zaradi tega bistvenega pomena, da se upoštevajo posebne mikroekonomske razmere in izvedejo dodatne socialno pravične strukturne reforme, katerih socialni učinek bi bilo treba oceniti, preden začnejo veljati;

B.  ker se je začelo tretje leto gospodarskega okrevanja in naj bi rast v letu 2016 v EU-28 znašala 2 %, v euroobmočju pa 1,8 %, vendar okrevanje poteka različno med državami članicami in znotraj njih ter je delno odvisno od začasnih dejavnikov, kot je vztrajno padanje cen energije, kar prispeva k povečanju kupne moči, v primerih, ko vpliva na realno gospodarstvo; ker to kaže, da lahko EU stori več za spodbuditev gospodarskega in socialnega okrevanja, da bi bilo srednjeročno bolj vzdržno, zlasti v sedanjih negotovih razmerah v svetovnem gospodarstvu;

C.  ker se fiskalna konsolidacija v EU-28 izboljšuje, splošni proračunski primanjkljaj pa se je zmanjšal s 4,5 % leta 2011 na 2,5 % leta 2015;

D.  ker po poročanju Evropske komisije(17) še vedno obstajajo razlike v zaposlovanju in socialne razlike znotraj držav članic in med njimi, družbeni razvoj pa še vedno kaže na dodatno razhajanje po EU, ki preprečuje rast, zaposlovanje in kohezijo; ker so družbe, kjer so enakost in naložbe v ljudi na višji ravni, uspešnejše v smislu rasti in prožnosti pri zaposlovanju;

E.  ker je stopnja brezposelnosti mladih na ravni EU 22,6-odstotna, leta 2014 pa je bil delež mladih, ki niso bili zaposleni niti se niso izobraževali ali usposabljali 12,3-odstoten, zato zanje obstaja tveganje, da bodo izključeni s trga dela, kar bo povzročilo izgubo znanja in spretnosti ter človeškega kapitala; ker to prispeva k njihovi nesamostojnosti in ogroža socialno vključevanje; ker so za reševanje brezposelnosti mladih v prvi vrsti pristojne države članice, in sicer z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela;

F.  ker se je leta 2014 stopnja zaposlenosti v EU-28 povečala za 0,8 % in v euroobmočju za 0,4 %, hkrati pa so države članice pri tem različno uspešne, tako je med letoma 2009 in 2014 pet držav znižalo svojo stopnjo brezposelnosti za vsaj pet odstotnih točk; ker se je leta 2014 število samozaposlenih oseb povečalo približno v enakem sorazmerju kot število zaposlenih in ker se je od leta 2013 splošna stopnja zaposlenosti povečala predvsem s povečanjem števila pogodb za določen čas, čeprav so pri tem v državah članicah velike razlike; ker se stopnja brezposelnosti in njene družbene posledice razlikujejo med evropskimi državami; ker se številni mladi vpišejo v dodatne dodiplomske študijske programe, da bi se izognili brezposelnosti, ali pa zapustijo domačo državo in iščejo delo v drugih državah članicah; ker mladi iz teh dveh skupin niso zajeti v nacionalnih statistikah o brezposelnosti mladih;

G.  ker je stopnja zaposlenosti žensk (63,5 % maja 2015) še vedno daleč pod krovnim ciljem strategije Evropa 2020, ki znaša 75 %, stopnja zaposlenosti s krajšim delovnim časom pri ženskah pa je še vedno visoka in znaša 32,2 %, medtem ko je pri moških 8,8 %, čeprav se pri tem upoštevajo osebna svobodna izbira in potrebe; ker lahko večja udeležba žensk na trgu dela prispeva k zmanjšanju teh vrzeli in odpravi čedalje večjega tveganja revščine in socialne izključenosti;

H.  ker je izguba človeškega kapitala zaradi brezposelnosti ogromna in ker se skupni strošek brezposelnosti mladih ocenjuje na 153 milijard EUR letno(18); ker imajo brezposelnost, brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost poleg finančnih in socialnih učinkov tudi negativen učinek na socialno konvergenco in ne nazadnje tudi zavirajo gospodarsko rast;

I.  ker je bilo leta 2014 približno 5 % delovne sile v EU-28 brezposelne že več kot leto dni, 3,1 % pa več kot dve leti; ker je zaposlenih le polovica delavcev, starih med 55 in 65 let, dolgotrajna brezposelnost pa je še posebej razširjena med mlajšimi in starejšimi starostnimi skupinami; ker je diskriminacija dolgotrajno brezposelnih iskalcev zaposlitve žal zelo pogosta; ker ta praksa temelji na psihološki stigmi, povezani z brezposelnostjo, in ker lahko delodajalci dojemajo starejše brezposelne iskalce zaposlitve kot manj sposobne in zaposljive kot zaposlene posameznike; ker morajo delodajalci usposobiti svoje upravljavce človeških virov, da bodo premagali morebitno pristranskost do brezposelnih in starejših delavcev ter da se bodo namesto na trenutni status zaposlitve osredotočili na kvalifikacije in izkušnje;

J.  ker ima približno 20 % dejavnih državljanov v EU samo osnovna znanja in spretnosti, 40 % prebivalcev EU pa ima premalo digitalnih znanj in spretnosti; ker je v EU kljub težavam, s katerimi se pri vstopanju na trg dela soočajo številni ljudje, tudi mladi, približno 2 milijona prostih delovnih mest, med katerimi jih je 900 000 v digitalnem sektorju, 39 % podjetij pa ima še vedno težave pri pridobivanju delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi, čeprav raziskave kažejo, da podjetja, ki ne morejo najti delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi, pogosto niso pripravljena ponuditi pogodb za daljši čas; ker je bil leta 2012 vsak tretji Evropejec bodisi preveč bodisi premalo kvalificiran za svoje delovno mesto; ker sta nizka raven izobrazbe in neskladje med izobraževanjem in potrebami trga dela med ključnimi razlogi, zakaj mladi niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter negativno vplivata na rast; ker je bistveno, da prepoznamo temeljne vzroke šolskega osipa, in priporočljivo, da države članice okrepijo izdatke za izobraževanje na ravneh, ki bodo omogočile uresničitev ciljev strategije Evropa 2020;

K.  ker neprijavljeno delo delavcem krati njihove socialne in delavske pravice, spodbuja socialni damping in ima resne proračunske posledice, saj vodi v izgubo davčnih prihodkov in prispevkov za socialno varnost ter negativno vpliva na zaposlovanje, produktivnost in kakovost dela, razvoj znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, pa tudi na učinkovit in uspešen sistem pokojninskih pravic, med drugim s povečanjem pokojninske vrzeli, in na dostop do zdravstvenega varstva v nekaterih državah članicah; ker so potrebna večja prizadevanja, da bi se neprijavljeno delo začelo prijavljati;

L.  ker netipične in nestandardne oblike zaposlitve same po sebi sicer ne pomenijo prekarne zaposlitve, vendar je ta pogostejša, kjer se uporabljajo tovrstne pogodbe, čeprav te predstavljajo manjšino obstoječih delovnih razmerij(19); ker je pomanjkanje varnosti še en element prekarne zaposlitve in vključuje negotovost glede dela, nezadosten prihodek, pomanjkanje varstva pred odpustitvijo in nejasnost glede trajanja zaposlitve; ker se je v nekaterih državah članicah število tovrstnih pogodb zaskrbljujoče povečalo; ker bi bilo treba na nacionalni ravni uvesti učinkovit in uspešen mehanizem inšpekcije dela, da bi preprečili njihovo neustrezno uporabo; ker je pomembno spodbujati kakovostne zaposlitve, ki družinam zagotavljajo ustrezen prihodek in ekonomsko varnost;

M.  ker je eden izmed petih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšanje števila ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti ali jim to grozi, za najmanj 20 milijonov; ker je v takšnem položaju skoraj 123 milijonov ljudi v EU; ker je bilo leta 2013 v EU-28 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker se je število Evropejcev, ki jim je grozila revščina, v obdobju od 2009 do 2012 povečalo, vendar se je po podatkih iz leta 2013 in 2014 stanje ustalilo; ker se je v številnih državah članicah EU povečalo število brezdomcev; ker je leta 2012 32,2 milijonu invalidom, starejših od 16 let, grozila revščina in socialna izključenost; ker cilji strategije Evropa 2020 še niso doseženi in je zato treba to strategijo nemudoma pregledati;

N.  ker naj bi se v skladu s predvidevanji delež prebivalstva EU, starega 65 ali več let, v razmerju do prebivalstva, starega od 15 do 64 let, povečal s 27,8 % na 50,1 % do leta 2060, skupna stopnja ekonomske odvisnosti(20) pa naj bi se do sredine naslednjega desetletja stabilizirala pri več kot 120 %, nato pa do leta 2060 presegla 140 %; ker ti dejavniki, pa tudi druge demografske spremembe, kot so staranje, gostota ali razpršenost prebivalstva, opozarjajo na to, da morajo javni organi uvesti celovite in socialno odgovorne politike, s katerimi bi povečali število rojstev, omogočili visoko stopnjo kakovostnih zaposlitev, spodbujali zadostnost sistemov socialne varnosti in aktivno staranje, uvedli socialno družbeno odgovorne reforme na trgu dela in v pokojninskih sistemih ter kratko-, srednje- in dolgoročno zagotovili zadostnost in ustreznost prvega pokojninskega stebra;

O.  ker so v EU razlike v pokojninah med spoloma še vedno visoke, in sicer kar 40-odstotne, ter odražajo razlike med ženskami in moškimi, kar zadeva delo s polnim delovnim časom in delo s krajšim delovnim časom, razliko v plačilu med spoloma in krajše poklicne poti žensk;

P.  ker rastoče število odvisnih starejših oseb ima in bo imelo vse večji vpliv na sisteme zdravstvenega varstva in sisteme dolgotrajne oskrbe ter na potrebo po formalnih in neformalnih virih oskrbe; ker obstoječi sistemi socialne varnosti ne upoštevajo v zadostni meri razmer neformalnih oskrbovalcev, ki predstavljajo velik vir za družbo;

Q.  ker sta javni in zasebni dolg v številnih državah članicah še vedno previsoka, kar zmanjšuje moč gospodarstva EU; ker se lahko nizke obrestne mere v euroobmočju uporabijo za povečanje obsega delovanja držav članic; ker je potrebna poglobljena razprava o upravljanju dolga v EU;

R.  ker bo glede na sedanji trend v naslednjih 10 do 15 letih 90 % svetovne rasti ustvarjeno zunaj EU; zato meni, da je treba oblikovati in spodbujati strategije za resnično rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah; ker je bistvenega pomena izvajati inovativne industrijske in tržne politike, da bi povečali konkurenčnost znotraj EU in globalno konkurenčnost ter tako pomagali zagotoviti trajnostne in socialno vključujoče zaposlitvene možnosti;

S.  ker bi bilo treba 20 % odhodkov Evropskega socialnega sklada uporabiti za reševanje problema revščine in socialne izključenosti v državah članicah;

T.  ker je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že odobril 69 projektov v 18 državah in sklenil 56 financiranj (s skupnim financiranjem iz tega sklada v višini približno 1,4 milijarde EUR), kar naj bi privedlo do naložb, vrednih več kot 22 milijard EUR, vključevalo pa naj bi približno 71 000 MSP; ker bi si morali bolj prizadevati za zagotavljanje sredstev za socialno infrastrukturo, na primer za otroško varstvo, da bi izpolnili dolgoročne zaveze iz Barcelone; ker se potekajoči projekti večinoma nanašajo na velike infrastrukturne načrte, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja pa so običajno iz teh sredstev izključena ne glede na to, da so pomembna kot hrbtenica evropskega gospodarstva in kot generatorji kakovostnih zaposlitev;

U.  ker socialno podjetništvo vključuje 2 milijona podjetij (10 % skupnega števila podjetij v EU), ki zaposlujejo več kot 14 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 6,5 % delavcev v EU;

V.  ker se najbolj oddaljene regije soočajo z velikimi težavami, povezanimi z njihovimi posebnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast; ker brezposelnost v teh regijah znaša od 15 % do 32,4 %;

W.  ker 6,9 milijona državljanov EU svojo temeljno pravico do prostega gibanja uveljavlja v drugi državi članici, kjer živi in dela; ker je več kot 1,1 milijona čezmejnih in obmejnih delavcev; ker je prosto gibanje ljudi bistvenega pomena za večjo konvergenco med evropskimi državami;

X.  ker so zaradi vse večjega števila beguncev v Evropi potrebni solidarnost ter bolj uravnotežena in okrepljena prizadevanja držav članic ter regionalnih in lokalnih organov na področju ukrepov za njihovo integracijo, kot je socialna pomoč v skladu z ustrezno zakonodajo EU o azilu, ter srednje- in dolgoročnih ukrepov in strategij za sprejemanje in vključevanje beguncev v družbo;

Vlaganje v ljudi

1.  poudarja, da potreba po vlaganju v socialni razvoj ni samo sredstvo za zagotavljanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja in konvergence, temveč mora predstavljati tudi poseben cilj sam po sebi; zato poudarja pomen kazalnikov za kakovost zaposlitve, revščino in neenakost; podpira poziv Komisije k naložbam v storitve, kot so stanovanjska podpora, zdravstveno varstvo, otroško varstvo in rehabilitacijske storitve; poudarja, da bi morala družbena in gospodarska kohezija še naprej ostati glavni cilj politik EU in da bi si bilo treba bolj prizadevati za kompleksnejše in objektivnejše ocenjevanje, ki bi temeljilo na raznolikosti in značilnostih držav članic;

2.  pozdravlja dejstvo, da je v letnem pregledu Komisije poudarjena potreba po namenitvi večje pozornosti socialni pravičnosti v okviru novih nacionalnih programov, programov za stabilnost in reformnih programov makroekonomskega prilagajanja, tako da se v postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem dodajo trije kazalniki zaposlenosti (stopnja aktivnosti, brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost); poziva, naj se ti kazalniki postavijo ob bok obstoječim kazalnikom, da bi lahko na njihovi podlagi v ustreznih državah članicah opravili poglobljene analize in zagotovili nadaljnje ocenjevanje njihovih notranjih neravnotežij, pri čemer bi predlagali gospodarske in socialne reforme in spremljali njihovo izvajanje;

3.  odobrava odločitev Komisije, da v tem letnem pregledu rasti postavi socialno pravičnost v središče evropskega gospodarskega okrevanja; poudarja dosežke na področju zbliževanja EU, ki so bilo ustvarjeni z vzpostavitvijo ekonomske in monetarne unije, in poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev socialnega zbliževanja na višji ravni v Uniji; poziva Komisijo, naj določi in količinsko opredeli svoj koncept socialne pravičnosti, pri tem pa naj upošteva tako politike zaposlovanja kot socialne politike, ki naj bi jih uresničevali v okviru letnega pregleda rasti za leto 2016 in evropskega semestra;

4.  ponovno poudarja, da so kakovostna in vključujoča delovna mesta bistveni steber socialne pravičnosti, ki spodbuja človekovo dostojanstvo za vse; meni, da je treba v tem smislu ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in rasti postaviti v središče politik držav članic in EU, zlasti za mlade in osebe, starejše od 55 let, kot način za izgradnjo bolj vzdržnega socialnega gospodarstva v EU; odločno poziva države članice, naj izvajajo in še naprej razvijajo politike za zaposlovanje mladih ter jih prilagodijo dejanskim potrebam trga dela;

5.  poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja oblike sodelovanja, ki vključujejo vlade, podjetja, vključno s podjetji socialnega gospodarstva, izobraževalne ustanove, individualizirane storitve, civilno družbo in socialne partnerje in ki temeljijo na izmenjavi najboljših praks ter da bi sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah prilagodili tako, da bodo preprečevali neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, izpolnjevali potrebe trga dela in podpirali dostop do zaposlitve in njeno obdržanje na odprtem trgu dela za vse ljudi v Evropi, zlasti prek dualnega usposabljanja; spodbuja države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji natančno oblikujejo in predhodno ocenijo vse strukturne reforme nacionalnih izobraževalnih sistemov, da bi zagotovili, da bodo državljani z izobraževanjem pridobili ustrezna orodja; poziva države članice, naj v svoje izobraževalne programe in programe usposabljanja vključijo kulturo podjetništva in načela socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja obsežnejšo naložbeno strategijo za ves cikel izobraževanja in usposabljanja, ki naj zajema vse sektorje vseživljenjskega učenja, učenje ob delu in učenje na delovnem mestu ter formalno in neformalno učenje;

6.  ugotavlja, da so prizadevanja na področju izobraževanja osredotočena predvsem na mlajši del delovne sile, vendar bi bilo treba v številnih državah članicah pri izobraževanju delovne sile več pozornosti nameniti tudi izobraževanju odraslih in možnostim poklicnega usposabljanja; poudarja, da nezadostne naložbe v izobraževanje, zlasti v digitalna znanja in spretnosti, pomenijo grožnjo za konkurenčni položaj Evrope in zaposljivost njene delovne sile; zato spodbuja države članice, naj dajo prednost široki izobrazbi na področju digitalnih znanj in spretnosti; poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja obsežnejšo naložbeno strategijo za ves cikel izobraževanja in usposabljanja, ki naj zajema vse sektorje vseživljenjskega učenja, učenje ob delu in učenje na delovnem mestu, dualno učenje, formalno in neformalno učenje, ter upošteva potrebo po izboljšanju izobraževanja odraslih, da bi se odzvali na demografske spremembe tako, da bi izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja držav članic bolje prilagodili potrebam trga dela; poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in v celoti izkoriščajo sklade Erasmus+, ki so na voljo za vajence, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja;

7.  poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi zmanjšali neenakost in spodbujali socialno vključenost v mladih letih; zato poziva, da je treba omogočiti dostop do kakovostnega, vključujočega in dostopnega izobraževanja in skrbstvenih storitev v zgodnjem otroštvu za vse otroke v vseh državah članicah;

8.  opozarja na pomembnost znanj, spretnosti in usposobljenosti, pridobljenih v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih, kar zadeva izboljšanje zaposljivosti mladih in oseb, ki so bile zaradi obveznosti oskrbe nekaj časa odsotne s trga dela; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja in izkušenj, zlasti tistih, ki so bile pridobljene pri prostovoljnih dejavnostih; meni, da bosta skladna certifikacija in vzajemno priznavanje kvalifikacij pripomogla k zapolnjevanju vrzeli med pomanjkanjem znanj in spretnosti na evropskem trgu dela in mladimi iskalci zaposlitve; vztraja pri izvajanju okvirnega pristopa vseživljenjskega učenja, ki bo omogočal prožne izobraževalne poti in bo priznaval formalno, pa tudi neformalno učenje, to pa bo spodbujalo enakost in socialno kohezijo ter omogočalo priložnosti za zaposlovanje ranljivejših skupin;

9.  pozdravlja predlog Komisije, naj se okrepi jamstvo za mlade na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter poudarja pomen jamstva za prehod iz šole na trg dela; obžaluje, da številne države članice niso učinkovito izvajale jamstva za mlade; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne oblike sodelovanja med javnimi in zasebnimi zavodi za zaposlovanje na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter osnovne in posamezniku prilagojene storitve socialne podpore; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade doseglo mlade, ki se soočajo z večplastno izključenostjo in skrajno revščino; glede na to poziva Komisijo, naj razmisli o ciljnem pregledu jamstva za mlade in njegovega instrumenta financiranja, tudi pobude za zaposlovanje mladih; meni, da bi Komisija lahko opozarjala države članice na nujno potrebne ukrepe in omogočala izmenjavo najboljših praks o najboljših načinih preprečevanja brezposelnosti mladih;

10.  pozdravlja pobudo Komisije za individualiziran pristop k dolgotrajni brezposelnosti, vendar je zaskrbljen zaradi stiske več kot 12 milijonov dolgotrajno brezposelnih v Evropi; meni, da bo takšen pristop zahteval okrepljena prizadevanja v smislu človeških virov, saj bo od udeležencev z ustrezno ravnjo izobrazbe zahteval, da bodo sposobni usmerjati brezposelne pri odpravljanju morebitnih vrzeli v izobrazbi ali usposobljenosti; poziva k ustrezni podpori za iskalce zaposlitve v obliki zagotavljanja integriranih storitev in dostopa do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za odpravljanje morebitnih vrzeli; poudarja, da so za poklicno prekvalifikacijo potrebni ustrezni finančni viri, ki jih je treba usmeriti v brezposelne osebe vseh starosti, in da so aktivne politike zaposlovanja lahko učinkovite le, če vključujejo zahteve za pristojne nacionalne organe in delodajalce, pa tudi za posamezne dolgotrajno brezposelne osebe;

11.  opozarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov ključno za njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj ter bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter prispeva k zagotavljanju vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; meni, da je treba upoštevati socialni položaj teh državljanov in njihove potrebe; poudarja pa, da je bilo leta 2014 revnih zaposlenih 12,7 % delovno sposobnih ljudi (leta 2009 jih je bilo 11 %), zato je potreben integriran pristop dejavnega vključevanja in socialnih naložb; poziva Komisijo, naj države članice vključi v strategije in ukrepe za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v skladu s strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za uvajanje vključujočih priložnosti za vseživljenjsko učenje za delavce in iskalce zaposlitve vseh starosti in čim prej sprejme ukrepe, da bi izboljšala dostop do financiranja EU in, če je mogoče, uporabi dodatna sredstva, kot je storila v primeru pobude za zaposlovanje mladih,

12.  poudarja, da je nujno treba zagotoviti, da bodo prizadevanja EU za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti dejavno usmerjena v vse večje število brezdomcev, ki trenutno niso zajeti s kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje cilja EU za revščino, vendar vseeno predstavljajo zaskrbljujočo družbeno realnost, v kateri se vsako leto znajde najmanj 4 milijone ljudi(21);

13.  poziva, da je treba hitro in učinkovito odgovoriti na potrebe brezposelnih ljudi, starejših od 55 let; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo prožne rešitve za zaposlovanje te skupine (vključno z delom s skrajšanim delovnim časom in začasnim delom), ki zadovoljujejo njihove posebne potrebe in zagotavljajo, da ne bi prezgodaj zapustili delo; poudarja, kako pomembna je vloga starejših delavcev na delovnem mestu pri prenosu znanja in izkušenj na mlajše delavce, na primer tako, da starejše vključimo v postopke usposabljanja in zagotovimo, da starejši od 55 let ne ostanejo brez dela;

Strukturne reforme na socialen in odgovoren način

14.  ugotavlja, da se EU kot celota in njene države članice še vedno spoprijemajo s strukturnimi težavami, ki jih je treba nujno obravnavati; je zaskrbljen zaradi socialnega učinka teh politik fiskalnega prilagajanja, ki se osredotočajo na zmanjševanje izdatkov, in poudarja, da bi morale biti gospodarske politike skladne s členom 9 PDEU; opozarja, da je treba še naprej dajati prednost javnim in zasebnim naložbam ter socialno in gospodarsko uravnoteženim strukturnim reformam, ki zmanjšujejo neenakost, ter spodbujati trajnostno rast in odgovorno fiskalno konsolidacijo (pri čemer je treba upoštevati vzdržnost dolga, ekonomski cikel in naložbeno vrzel), vključno s politikami prihodkov, in sicer prek boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, pri tem pa spodbujati večjo kohezijo in socialno zbliževanje na višji ravni; meni, da te politike spodbujajo ugodno okolje za podjetja in javne storitve, da bi ustvarjali kakovostna delovna mesta in družbeni napredek ter spodbujali naložbe, ki bodo donosne tako v socialnem kot ekonomskem smislu; poudarja, da bodo te prednostne naloge uresničene le, če bo ustrezno vlaganje v človeški kapital in vseživljenjsko učenje obravnavano prednostno v okviru skupne strategije; vztraja, da je treba v strukturne reforme in politike trga dela vključiti socialne partnerje;

15.  poudarja, da morajo družbeno odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pošteni porazdelitvi bogastva – model, ki zagotavlja enakost in socialno varstvo, ščiti ranljive skupine in izboljšuje življenjski standard za vse državljane;

16.  poudarja, da je treba spodbujati in varovati socialno tržno gospodarstvo, ki zagotavlja okvir, znotraj katerega konkurenčnost in visoki socialni standardi prispevajo k socialni pravičnosti, ta pa spodbuja konkurenčnost; poleg tega poudarja, da je treba najti ravnotežje med gospodarskimi vidiki in potrebo po zagotovitvi učinkovite fiskalne konsolidacije, trajnostnega gospodarstva, resnične socialne kohezije in okrepljene socialne zaščite; poziva Komisijo, naj razširi svoj pristop glede plačilne nesposobnosti in poslovnega neuspeha(22) in izboljša sheme prestrukturiranja dolga in sheme druge priložnosti;

17.  poudarja, da bi morali v okviru letnega pregleda rasti bolj dosledno oceniti razvoj neenakosti v Evropi z gospodarskimi kazalniki, kot sta kazalnika Gini in Palma;

18.  poziva države članice, naj aktivno sodelujejo pri platformi za boj proti neprijavljenemu delu in naj po izmenjavi najboljših praks sprejmejo konkretne ukrepe, da bi obravnavali neprijavljeno delo, podjetja „poštne nabiralnike“ in navidezno samozaposlovanje, saj ogrožajo kakovost dela in dostop delavcev do sistemov socialne varnosti in nacionalnih javnih financ ter ustvarjajo nepošteno konkurenco med evropskimi podjetji; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi se neprijavljeno delo prijavilo, in ustrezno opremijo inšpekcije dela in okrepijo mehanizme za inšpekcijo dela ter oblikujejo ukrepe, ki bodo delavcem v sivi ekonomiji omogočili prehod v formalno ekonomijo, da bi pridobili dostop do sistemov varstva zaposlitve; spodbuja države članice, naj uporabljajo davčne stopnje, povezane s stopnjo stabilnosti in kakovostjo različnih oblik zaposlitvenih razmerij, kot eno izmed spodbud za stabilne pogodbe;

19.  meni, da razpršitev plač povečuje neenakost in škodi produktivnosti ter konkurenčnosti podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest, da bi se zmanjšala razdrobljenost trga dela, skupaj z ukrepi za zvišanje minimalnih plač na ustrezno raven v skladu z načelom subsidiarnosti, ter ukrepe za krepitev kolektivnih pogajanj in položaja delavcev v sistemih določanja plač, da bi zmanjšali razpršenost plač; meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati podporo skupnemu povpraševanju in gospodarskemu okrevanju, zmanjšati neenakosti v plačah in se boriti proti revščini zaposlenih;

20.  meni, da dobro pretehtana prožna varnost prispeva k preprečevanju razdrobljenosti dela in spodbujanju ohranjanja trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, vendar je zaskrbljen, da se prožna varnost v številnih državah članicah neustrezno izvaja; poziva države članice in Komisijo, naj po potrebi zagotovijo, da bodo pri izvajanju modela prožne varnosti zagotovljeni pravice delavcev in standardi socialne varnosti; poziva države članice, naj posodobijo svojo zakonodajo o varstvu zaposlitve, da bi spodbudile več stabilnosti pri zaposlitvi in varnosti pri prehodih med delovnimi mesti, po potrebi tudi s tesnejšim in boljšim sodelovanjem med javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, ter dostop zaposlenih do socialne varnosti in socialnovarstvenih pravic; številne države članice izvajajo reforme, ki imajo pozitivni učinek med drugim na povečanje stopnje zaposlenosti, vendar obžaluje, da so v nekaterih primerih reforme dela dale prednost prožnosti pred varnostjo, kar je povzročilo prekarnost in zmanjšalo varnost zaposlitve; poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje zlorab na področju zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in drugih zaporednih netipičnih pogodb v zasebnem in javnem sektorju;

21.  poziva države članice, naj premislijo o skupnem povišanju prihodkov delavcev v javnih storitvah in po potrebi o povišanju minimalne plače, ne da bi s tem zmanjšale rast produktivnosti, to pa naj storijo na trajnosten in stabilen način, ne da bi ogrožale svojih pristojnosti;

22.  pozdravlja pobudo Komisije o vlaganju v človeški kapital, da bi ponovno vzpostavili raven zaposlenosti in vzdržno rast, vendar je izredno zaskrbljen nad dejstvom, da so se javni izdatki za izobraževanje od leta 2010 zmanjšali za 3,2 %(23), in sicer so se po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2013 zmanjšali v enajstih državah članicah;

23.  poudarja pomen aktivnih politik trga dela v sedanjih razmerah; poziva države članice, naj povečajo doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela;

24.  ugotavlja, da je treba sprejeti prehod na digitalno gospodarstvo v okviru izpopolnjevanja in usposabljanja ter novih oblik zaposlitve;

25.  poziva države članice, naj obdavčitev postopoma prenesejo z dela na druge vire tako, da to ne bo ogrožalo najranljivejših družbenih skupin, zlasti slabo plačanih delavcev, in splošne konkurenčnosti, zagotavljalo pa bo dolgoročno vzdržnost javnih pokojninskih sistemov in ustrezno financiranje sistemov socialnega varstva in socialne zaščite; poziva države članice, naj uporabljajo davčna pravila, ki krepijo spodbude za podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade in osebe, starejše od 55 let, da bi uporabili njihove poklicne izkušnje in zagotovili prenos njihovega znanja ter spodbudili raziskovalne in inovacijske projekte v evropskih podjetjih; poziva države članice, naj zmanjšajo upravno breme, da bi spodbudili podjetništvo mladih;

26.  poziva, naj se v okviru evropskega semestra in letnega pregleda rasti oceni pomen dohodkovne politike, vključno s pokojninami, kazalniki prihodkov in fiskalno politiko, da bi zagotovili socialno kohezijo in obrnili trend neenakosti;

27.  poziva države članice, naj ocenijo in povečajo naložbe v svoje sedanje sisteme socialne varnosti, da bi zagotovile njihovo učinkovitost pri odpravljanju in preprečevanju revščine in neenakosti, hkrati pa naj zagotovijo njihovo vzdržnost ob pričakovanih demografskih, gospodarskih in novih socialnih izzivih ter izboljšajo prožnost gospodarstev držav članic v času krize; poudarja, da so visokokakovostni sistemi socialne varnosti in socialne naložbe zelo pomembni, če želi Evropa ohraniti svojo glavno konkurenčno prednost, tj. visokokvalificirane delavce in produktivna podjetja;

28.  v skladu z načelom subsidiarnosti bi morale države članice v celoti obdržati pristojnost za organizacijo svojih pokojninskih sistemov pa tudi za odločanje o vlogi vsakega od treh stebrov pokojninskega sistema v posameznih državah članicah; meni, da bi morali pokojninski načrti zagotavljati jamstva za preprečevanje revščine v starosti in da je zato treba izvajati politike za zagotavljanje trdnega, vzdržnega in ustreznega prvega pokojninskega stebra;

29.  poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za odpravo razlik v plačilu med spoloma in sprejmejo dejavnejše ukrepe za večjo udeležbo žensk na trgu dela; poziva države članice in Komisijo, naj po potrebi in v skladu z načelom subsidiarnosti ter s pomočjo socialnih partnerjev spodbujajo družinam prijazne politike, ki krepijo vzdrževanje drugih vzdrževanih oseb in zmožnost staršev, kot so na primer določbe o ustreznem porodniškem in očetovskem dopustu in dostopu do cenovno ugodne nege otrok za zagotovitev njihove dobrobiti, da bi osebam, ki imajo obveznost oskrbe, omogočili enak dostop do trga dela, da bi bolje uskladili poklicno in zasebno življenje, kar je zlasti pomembno za vključevanje žensk na trg dela; spodbuja države članice, naj preučijo, zakaj je rodnost v EU še vedno nizka, in razmislijo o uporabi ugodnejše fiskalne diferenciacije glede na število otrok v gospodinjstvu; poziva države članice, naj zagotovijo pomoč družinam ne le v obliki finančne podpore, temveč tudi s storitvami;

30.  ugotavlja, da nizka gostota ali velika razpršenost prebivalstva močno povečuje stroške zagotavljanja javnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo ali izobraževanje; poziva Komisijo in države članice, naj pri analizi učinkov demografskih sprememb in njihovega vpliva na vzdržnost javnih financ upoštevajo vzroke in posledice tega;

31.  poudarja, da se morajo naložbe sklada EFSI, če naj bodo učinkovite, osredotočiti na ustvarjanje novih naložb na področjih, kjer je zanimanje vlagateljev šibko, in ne na nadomestne naložbe, ki bi bile ustvarjene drugje, ali na visoko donosne naložbe, do katerih bi v vsakem primeru prišlo; ponovno poudarja, kako pomembne so naložbe v človeški kapital in druge socialne naložbe, kot so zdravstveno varstvo, nego otrok ali cenovno dostopna stanovanja, in da je treba učinkovito izvajati sveženj o socialnih naložbah;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pri ugotavljanju ovir za naložbe sodelujejo z vsemi ravnmi upravljanja in ustreznimi deležniki ter se pri tem osredotočijo na regije in sektorje, kjer so naložbe najbolj potrebne, in na zagotavljanje ustreznih instrumentov, ki bodo združevali javno in zasebno financiranje;

Spodbujanje trajnostne rasti z oživitvijo naložb

33.  poudarja, da je treba spodbujati trajnostno in vključujočo rast, ki bo privedla do ustvarjanja več in boljših delovnih mest ter oprijemljivih možnosti za vse, tudi za mlade, da bi odgovorili na notranje in zunanje izzive, s katerimi se sooča EU; ugotavlja, da je treba za trajnost več pozornosti nameniti prilagajanju sedanjih delovnih mest, tudi tistih za ranljive skupine, na hitro spreminjajoč trg dela in nove nastajajoče sektorje;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na mikro, mala in srednja podjetja kot bistvo za trajnostni in vključujoč razvoj ter ustvarjanje delovnih mest ter naj zmanjšajo razlike v deležu samozaposlenih žensk in moških; poziva države članice, naj uvedejo davčne sisteme, ki bodo povezani s trajnostnimi poslovnimi modeli, ki podpirajo inovativna zagonska podjetja in lajšajo ustvarjanje delovnih mest v MSP, naj spremljajo vpliv davčnih spodbud na trajnostni razvoj ter razvijejo mehanizme, ki bi takšna podjetja lahko spodbudili k doseganju mednarodne razsežnosti ali delovanju v njej; zato poudarja, da je treba izvajati celostne politike na ravni EU, da bi se države članice lahko soočile z izzivi, ki jih predstavljajo tekmeci iz držav zunaj EU;

35.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe za zagotovitev boljše obveščenosti o vseh evropskih skladih in programih, ki lahko spodbudijo podjetništvo, naložbe in dostop do financiranja, kot so Erasmus za podjetnike, Evropske službe za zaposlovanje (EURES), Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); poudarja pomen partnerskega načela, pristopa od spodaj navzgor in ustrezne razporeditve virov;

36.  poziva Komisijo, naj vse te programe oceni na celosten način, da bi preprečila nasprotja med cilji in zahtevami ter zmanjšala birokracijo; meni, da bi takšen pregled moral vključevati analizo izvajanja v vsaki državi članici in tako zagotoviti večjo enakopravnost pri dostopu do sredstev;

37.  Evropski socialni sklad bi moral več sredstev nameniti financiranju udeležbe brezposelnih delavcev v programih usposabljanja v državah članicah EU, poleg tistih v njihovi matični državi, ter tako olajšati njihovo vključevanje na evropski trg dela po njihovi izbiri in krepiti evropsko državljanstvo;

38.  poziva države članice, naj razvijejo politike, ki bodo že od zgodnjih let krepile podjetništvo med mladimi, tako da bodo zagotovile priložnosti za delovno prakso in obiske v podjetjih;

39.  da bi spodbudili podjetništvo med mladimi, poziva države članice, naj podprejo združenja in pobude, ki pomagajo mladim podjetnikom pri razvoju inovativnih projektov, tako da jim zagotovijo upravno, pravno ali organizacijsko podporo;

40.  poudarja, da se podjetja socialnega gospodarstva, tudi tista, ki zagotavljajo socialne storitve, soočajo s še več težavami kot tradicionalna podjetja pri pridobivanju javnega ali zasebnega financiranja, med drugim tudi zato, ker upravitelji finančnih posrednikov niso seznanjeni z dejanskimi razmerami; poudarja, da jim je treba nuditi več podpore, zlasti kar zadeva dostop do različnih oblik financiranja, vključno z evropskimi skladi; poudarja tudi, da je treba zmanjšati upravno breme in tako podpreti socialna podjetja; poudarja, da jim je treba dati pravni okvir, npr. evropski statut za zadruge, združenja, fundacije in vzajemne družbe, s čimer bi priznali njihovo delovanje v EU in se izognili nepošteni konkurenci; poziva Komisijo, naj podpre naložbe v socialno gospodarstvo, in zato pozdravlja, da je del financiranja programa EaSI namenjen zagotavljanju pomoči podjetjem socialnega in solidarnostnega gospodarstva pri dostopu do financiranja;

41.  poudarja veliko družbeno in ekonomsko vrednost naložb v socialno varstvo, vključno s socialnimi storitvami;

Boljša poraba evropskih sredstev za spodbujanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije

42.  pozdravlja ustanovitev sklada EFSI v prvem letu njegovega izvajanja in njegovo vlogo pri podpiranju najboljših projektov na evropski ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sklad EFSI omogočil boljšo družbeno in ekonomsko konvergenco držav članic in njihovih regij znotraj EU in da bodo vse države članice izkoristile možnost dostopa do tega sklada, v skladu s cilji kohezijske politike; poziva Komisijo, naj spremlja in nadzoruje naložbe v okviru sklada EFSI; meni, da bi bilo treba objaviti poročilo za presojo in oceno dejanskega gospodarskega in socialnega učinka teh naložb;

43.  opozarja, da morajo biti prednostne naložbe usmerjene v infrastrukturne projekte, kjer so jasno potrebne za zagotovitev večje kohezije, socialne pravičnosti ali razvoja človeškega kapitala ali za krepitev trajnostne vključujoče rasti; poziva Komisijo, naj zahteva predhodno predstavitev pričakovanih družbenih in gospodarskih rezultatov vseh naložbenih projektov, ki jih financira EU, pa tudi njihovo naknadno spremljanje in oceno; poudarja, da je treba preprečiti, da bi ti projekti negativno učinkovali na okolje;

44.  ob upoštevanju težav držav članic v zvezi s polno porabo evropskih sredstev poudarja, da mora EU zagotoviti pravilno in boljšo uporabo svojih naložb, ki morajo ustrezati njenim prednostnim nalogam in temeljnim vrednotam, kot so opredeljene v Pogodbah in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter učinkovito upravljanje svojih virov, odpraviti pa mora tudi upravna bremena in zmanjšati ovire v zvezi z dostopom, izvajanjem in ocenjevanjem; poudarja, da je treba vsem podjetjem zagotoviti enak dostop do financiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi natančno spremljanje porabe sredstev EU;

45.  pozdravlja poziv Komisije, naj države članice povečajo svoje socialne naložbe, da bi spodbudile evropsko ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, zlasti v (formalno in neformalno) zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo ter v socialne storitve, nego otrok, stanovanjsko podporo in rehabilitacijske storitve; poziva podjetja in vse druge upravičence, naj bolje uporabijo naložbene mehanizme, ki jih zagotavljajo evropski skladi in projekti, ki jih je mogoče uporabiti neposredno; poleg tega poziva Komisijo, naj spremlja, ali države članice pravilno izvajajo priporočila EU;

46.  poudarja, da so formalni in zlasti neformalni skrbniki pomemben steber za obvladovanje vse večjih potreb po prihodnjih sistemih oskrbe v Evropi; poudarja, da je treba izboljšati socialno varstvo družinskih članov skrbnikov, ki morajo pogosto skrajšati delovni čas v plačani službi, da lahko nudijo neplačano oskrbo, in zato izgubijo socialne pravice;

47.  priznava prizadevanja Komisije za večjo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za podporo izvajanju priporočil za posamezne države ter je seznanjen s predlogom Komisije za države članice o financiranju tehnične pomoči; poudarja, da teh sredstev ne bi smeli uporabiti le za izvajanje priporočil za posamezne države, saj bi tako lahko izpustili druga pomembna naložbena področja;

48.  se strinja, da je treba razviti proces socialnega in gospodarskega zbliževanja na višji ravni, da bi spodbudili socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v državah članicah in med njimi ter njihovimi regijami, vendar opozarja, da je treba to šteti za cilj skupnega projekta, v katerem imata ključno vlogo socialni dialog in udeležba vseh pomembnih deležnikov; poudarja, da socialna politika spada v deljene pristojnosti med EU in državami članicami ter da je vloga EU na tem področju omejena na podporo in dopolnjevanje dejavnosti držav članic v skladu s členom 153 PDEU in v skladu z načelom subsidiarnosti;

49.  poziva, da je treba odpraviti gospodarske neenakosti, ki so ovira za dolgotrajno gospodarsko rast; poudarja, da se razdeljenost med najrevnejšimi regijami in preostalo EU poglablja, in zahteva nujna in usmerjena prizadevanja tako na evropski kot na nacionalni ravni za spodbujanje kohezije in rasti v teh regijah; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno spodbudijo strateške naložbe, da bi povečale konkurenčnost v skladu s členom 174 PDEU, zlasti v regijah, ki so hudo in trajno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer;

50.  poziva Komisijo, naj okrepi uporabo člena 349 PDEU, da bi bile najbolj oddaljene regije bolj vključene v Evropo regij, in diferencira politike EU, da bi zagotovili enakopravnost med regijami in spodbudili zbliževanje na višji ravni; poudarja, da je to nujno za ohranitev posebne pozornosti, namenjene najbolj oddaljenim regijam, ne le v smislu dodeljevanja sredstev, temveč tudi v zvezi z učinkom, ki ga imajo lahko evropske politike na njihov socialni položaj in ravni zaposlovanja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropske odločitve in dodeljevanje sredstev spremljal ustrezen nadzor, tako da se bo znatno izboljšala blaginja državljanov v najbolj oddaljenih regijah;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira preuči možnost za povečanje sredstev Evropskega socialnega sklada, da bi zagotovila ustreznost ciljev in upoštevanje novih izzivov, ki so bili vključeni, kot sta dolgoročna brezposelnost ali vključevanje beguncev; poziva tudi k vzpostavitvi posebnega programa v okviru dogovorjenega večletnega finančnega okvira za tiste podregije EU, kjer brezposelnost presega 30 %;

Socialna vključenost kot priložnost za družbo

52.  pozdravlja obnovitev integriranih smernic strategije Evropa 2020; poudarja, da se je pomen strategije Evropa 2020 od njenega oblikovanja povečal, in poziva države članice, naj okrepijo njeno praktično izvajanje; poziva Komisijo in Svet, naj natančneje spremljata njeno izvajanje na splošni in nacionalni ravni; meni, da je treba začeti načrtovanje scenarija za Evropo po letu 2020, ki bo povezan s cilji trajnostnega razvoja;

53.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da zaposlitev sama po sebi več ne zagotavlja izhoda iz revščine oziroma da ni več najboljše orodje za zagotovitev socialne vključenosti, saj se je delež revnih zaposlenih med delovno sposobnimi ljudmi povečal z 11 % leta 2009 na 12,7 % leta 2014; poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo za boj proti revščini v EU, da bi obravnavali večrazsežnost revščine za vse skupine, zlasti najbolj ranljive, spodbujali celovito aktivno vključevanje, podkrepljeno s pravico do ustreznega socialnega varstva; glede tega ponovno poziva Komisijo, naj predlaga pobudo za spodbujanje uvedbe minimalne plače v državah članicah, ne da bi pri tem kršila načelo subsidiarnosti;

54.  poziva države članice, naj izvajajo in spremljajo učinkovitejše, uspešnejše in bolj vključujoče oblike sistemov socialne varnosti in dohodkovne podpore, da bi zagotovili, da ti sistemi omogočajo ustrezen življenjski standard za brezposelne in osebe, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, hkrati pa da takšni mehanizmi ne vzdržujejo stanja socialne odvisnosti, temveč zagotavljajo dostop do izobraževanja, usposabljanja in priložnosti za vstop na trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjajo najboljšo prakso o učinkovitosti minimalnega dohodka pri zmanjševanju neenakosti in socialne izključenosti v Evropi;

55.  spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev, migrantov, ki zakonito prebivajo v EU, in prosilcev za azil, v skladu z ustrezno azilno zakonodajo; poudarja pa, da so lahko ti ukrepi učinkoviti samo, če jih izvajajo vse države članice; meni, da tak pristop zahteva ustrezno dodelitev sredstev, ki jih v tako nestabilnih razmerah ne morejo zagotoviti izključno države članice; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira zagotovi sredstva, potrebna za razvoj tega celovitega pristopa k migracijam; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč beguncem pri nastanitvi in integraciji ter zagotovijo, da imajo javne službe na voljo dovolj virov in da se zgodaj predvidijo zahteve, da bi beguncem omogočili nemoten prehod na trg dela, vključno z mehanizmi za priznavanje veščin in kompetenc; lokalni organi in socialni partnerji bi morali imeti ključno vlogo pri omogočanju dejanskega vključevanja migrantov na trg dela in preprečevanju, da bi bili žrtve izkoriščanja delovne sile;

56.  poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo prenesejo vse določbe iz posodobljene evropske agende o migracijah ter jih v celoti izvajajo; obžaluje, da je morala Komisija sprejeti 40 sklepov o kršitvi zoper več držav članic, med drugim tudi uradne opomine za 19 držav članic, ker niso sprejele ukrepov, potrebnih za prenos direktive o pogojih za sprejem; podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za okrepitev evropske agende o migracijah;

57.  ob upoštevanju staranja evropskega prebivalstva in visokih stopenj brezposelnosti med mladimi v nekaterih delih EU spominja države članice na socialno tveganje, ki ga predstavlja nezmožnost zagotavljanja vzdržnosti, varnosti, ustreznosti in uspešnosti sistemov socialne varnosti v prihodnjih desetletjih; zato jih spodbuja, naj razvijejo strategije, s katerimi bi zagotovili, da bo lahko več ljudi dejavnih v družbi;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za odstranitev ovir za pravično mobilnost delavcev, saj je prosto gibanje temeljna pravica v EU; naj si prizadevajo za izboljšanje stopnje zaposlenosti, a hkrati zagotovijo, da bodo mobilni delavci EU obravnavani enako kot nacionalni delavci in ne bodo zlorabljeni ali diskriminirani ter da bodo zagotovljene njihove zaposlitvene in socialne pravice;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo mobilnost delavcev znotraj EU kot način za ustvarjanje novih priložnosti za delavce in podjetja; poziva države članice, naj uporabljajo in spodbujajo evropska orodja, ki so na voljo za omogočanje mobilnosti delavcev, zlasti evropsko mrežo za zaposlovanje EURES; spodbuja države članice, naj v čezmejnih regijah, kjer je mobilnost delavcev zelo visoka, oblikujejo čezmejna partnerstva EURES za pomoč delavcem pri njihovih projektih mobilnosti;

60.  poziva Komisijo, naj pripravi konkreten načrt o uporabi evropskega semestra za izvajanje načel Konvencije OZN o pravicah invalidov;

61.  izjavlja, da je socialni dialog ključni instrument za izboljšanje delovnih razmer in da so močni sindikati, udeležba zaposlenih pri zadevah podjetja in okrepitev kolektivnih pogodb bistveni za zagotavljanje najboljših pogojev za dialog med socialnimi partnerji; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo kakovost socialnega dialoga tudi na evropski ravni in sicer z zagotavljanjem pravočasnih in smiselnih posvetovanj s socialnimi partnerji, ki bodo omogočila nujno analizo in vključevanje predlogov v postopek odločanja;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo socialnega in plačnega dampinga v EU, ki močno škoduje delavcem in sistemom socialnega varstva v državah članicah; prav tako poziva k vključevanju socialnih partnerjev v ta prizadevanja na vseh ravneh;

Boljše usklajevanje evropskega semestra

63.  pozdravlja priporočilo Komisije o euroobmočju, ki združuje skupno analizo in opredelitev strategij za socialne in gospodarske razsežnosti držav članic v EMU, v katerem je poudarjena potreba po uskladitvi teh meril; vseeno pa svari pred oblikovanjem dvotirne EU;

64.  meni, da mora biti priporočilo o euroobmočju izhodišče za okrepitev socialne razsežnosti v smislu:

   (a) okrepljenega mehanizma demokratične odgovornosti na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z medinstitucionalnim sporazumom z Evropskim parlamentom in zagotovitvijo, da bodo vsi nacionalni parlamenti v euroobmočju lahko sledili vsakemu koraku v procesu evropskega semestra;
   (b) socialne razsežnosti, katere cilj je ohranitev socialnega tržnega gospodarstva Evrope in zagotovitev višjih spodnjih mej plač v obliki, kadar je to ustrezno in v skladu z načelom subsidiarnosti, minimalnih plač, določenih na ustrezni ravni in z udeležbo socialnih partnerjev;
   (c) skupnih sestankov Sveta EPSCO in Sveta ECOFIN, ki so namenjeni spodbujanju usklajenih družbeno-gospodarskih politik, usmerjenih v krepitev konkurenčnosti v Evropi in trajnostni pospešek rasti in kakovostnih delovnih mest;
   (d) srečanj ministrov za delo in socialne zadeve euroobmočja, da bi bolje vključili njegovo socialno dimenzijo in ustrezno obravnavali socialna neravnovesja;

65.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog o stebru socialnih pravic, s katerim bi zagotovila enake pogoje po vsej EU, kot del prizadevanj za pravičen in resnično vseevropski trg dela, pa tudi za spodbujanje ekonomskega in socialnega zbliževanja na višji ravni, da bi odpravili gospodarske in socialne razlike znotraj držav članic in med njimi;

66.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno spremljanje in nadaljnjo obravnavo izvajanja priporočil za posamezne države ter poskrbi, da bo ustrezna pozornost namenjena vprašanjem zaposlenosti in socialne vključenosti;

67.  zahteva okrepljeno vlogo strategije Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno rast ter njene cilje, zlasti socialne, ki se na enak način odražajo v vseh instrumentih semestra, tudi v priporočilih za posamezne države;

68.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija jasno razločila evropsko in nacionalno fazo, kar zadeva evropski semester; poudarja, da se morajo evropske institucije tesneje usklajevati pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju evropske strategije za trajnostno in vključujočo rast; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem določi jasen načrt, ki bo vključeval tudi socialne partnerje, nacionalne parlamente in druge pomembne deležnike iz civilne družbe, ter zagotovi, da bo spomladansko zasedanje Sveta še naprej glavni časovni okvir za opredelitev prednostnih nalog politike na podlagi prispevkov Komisije, Parlamenta in Sveta; meni, da bi lahko Komisija spremljala in poročala, ali so bili nasveti glede izvajanja določenih priporočil za posamezne države ob posvetovanju s socialnimi partnerji upoštevani;

69.  meni, da je za uskladitev evropskih in nacionalnih politik na področju rasti ter za zagotovitev njihove vzdržnosti na terenu ključna okrepitev vloge socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni; poudarja, da si je treba prizadevati za socialni dialog v vseh fazah evropskega semestra, da bi napredovali pri doseganju zbliževanja na višji ravni ter uravnotežili konkurenčnost in pravičnost; v tem smislu pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi ponovno odprla socialni dialog in poenostavljen pristop, ki sta bila uvedena v letnem pregledu rasti za leto 2015; vseeno poudarja, da so razmere v številnih državah članicah na nacionalni ravni še vedno slabe;

70.  meni, da bi Komisija lahko okrepila vlogo uradnikov za evropski semester, in sicer z boljšo opredelitvijo njihovih ciljev in nalog;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.
(2) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0384.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0389.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0010.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0043.
(12) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0062.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0033.
(14) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
(15) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=89⟨Id=en≠wsId=2193&furtherNews=yes
(16) http://www.eurofound.europa.eu/sl/surveys/ewcs
(17) Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2016, str. 2.
(18) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
(19) Study on Precarious Work and Social Rights (Študija o prekarnem delu in socialnih pravicah) (VT/2010/084), str. 164–170.
(20) Skupna neaktivna populacija v primerjavi z zaposlenimi starimi med 20 in 64.
(21) http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=9770&langId=en
(22) Kot izhaja iz priporočila Komisije z dne 12. marca 2014 (C(2014)1500).
(23) Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2016, str. 19.

Pravno obvestilo