Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2115(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0012/2016

Predložena besedila :

A8-0012/2016

Razprave :

PV 01/02/2016 - 9
CRE 01/02/2016 - 9

Glasovanja :

PV 25/02/2016 - 7.12
CRE 25/02/2016 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0063

Sprejeta besedila
PDF 268kWORD 96k
Četrtek, 25. februar 2016 - Bruselj Končna izdaja
Letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2014
P8_TA(2016)0063A8-0012/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2014 (2015/2115(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-62/14 z dne 16. junija 2015,

–  ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, zlasti člena 15,

–  ob upoštevanju člena 132(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0012/2016),

A.  ker je po podatkih iz zadnje jesenske napovedi Komisije pričakovati, da se bo gospodarsko okrevanje v euroobmočju okrepilo, realni BDP pa naj bi se v letu 2015 povečal za 1,4 %, v letu 2016 za 1,7 % in za 1,8 % v letu 2017; ker so temelji rasti šibki; ker je odločna politična zavezanost izvajanju trajnostnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform bistvena za povečanje gospodarske rasti;

B.  ker naj bi se glede na to napoved brezposelnost v euroobmočju počasi zmanjševala, in sicer z 11,6 % konec leta 2014 na 10,5 % konec leta 2016; ker se stopnja brezposelnosti v državah članicah močno razlikuje, saj se giblje od 6,4 % v Nemčiji do 26,6 % v Grčiji; ker brezposelnost v številnih državah članicah ostaja na zaskrbljujoči ravni in prizadene zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne osebe;

C.  ker naj bi se glede na to napoved javnofinančni obeti za euroobmočje izboljšali, saj naj bi se po pričakovanjih zmanjšal tako javni primanjkljaj (z 2,4 % v letu 2014 na 1,7 % v letu 2016) kot javni dolg (s 94 % konec leta 2014 na 92,5 % konec leta 2016);

D.  ker bi nizke cene energije, čeprav negativno vplivajo na inflacijska pričakovanja, morebiti lahko prispevale h gospodarskemu okrevanju;

E.  ker te procese podpirajo predvsem zasebna poraba, izvoz in zunanji dejavniki, kot so nizka cena energije, zlasti surove nafte, medtem ko se zasebne in javne naložbe v euroobmočju le postopoma povečujejo in ostajajo na znatno nižji ravni kot pred začetkom krize, relativni delež naložb v BDP pa stalno upada že nekaj desetletij;

F.  ker naj bi se po predvidevanjih ECB iz septembra 2015 povprečna stopnja inflacije v euroobmočju, potem ko je v prvi polovici leta 2015 ostala blizu ničle, povečala, in sicer na 1,1% v letu 2016 in 1,7% v letu 2017;

G.  ker člen 127(2) PDEU zahteva, da Evropski sistem centralnih bank (ESCB) podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov;

H.  ker je ECB leta 2014 znižala svoje ključne obrestne mere za refinanciranje na efektivno spodnjo mejo, obrestno mero za denarne depozite pa na –0,20 %; ker nižje realne obrestne mere niso znatno povečale kreditiranja gospodinjstev in podjetij, zlasti malih in srednjih, in se ECB tudi zato zateka k nekonvencionalnim ukrepom monetarne politike;

I.  ker ECB v okviru svoje nadzorne vloge doslej ni vedno v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti;

J.  ker so mala in srednja podjetja temelj evropskega gospodarstva in ker bančni sistem prispeva k zagotavljanju njihove konkurenčnosti in rasti; ker je lažji dostop do posojil za mikro, mala in srednja podjetja ključnega pomena, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij in zaposlujejo 80 % delovne sile v Uniji, zato imajo ključno vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti in delovnih mest ter zmanjševanju socialnih razlik; ker se obseg bančnih posojil počasi povečuje;

K.  ker je ECB leta 2014 začela izvajati vrsto ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja in programe nakupa za izbrana sredstva zasebnega sektorja, da bi podprla posojanje realnemu gospodarstvu;

L.  ker je ECB 22. januarja 2015 uvedla razširjen program nakupa sredstev v vrednosti 1,1 bilijona EUR, ki naj bi potekal do septembra 2016, v vsakem primeru pa, dokler ne pride do trajne prilagoditve gibanja inflacije;

M.  ker je ECB s programom nakupa državnih obveznic v svojo bilanco vnesla znatna tveganja;

N.  ker je enotni nadzorni mehanizem, prvi steber bančne unije, začel v celoti delovati 4. novembra 2014 s prenosom neposrednega nadzora nad 122 največjimi bankami v euroobmočju na ECB; ker je bila 26. oktobra 2014 vzporedno opravljena in dokončana celovita ocena, ki vključuje pregled kakovosti sredstev in stresni test; ker je enotni mehanizem za reševanje, drugi steber bančne unije, začel veljati v začetku leta 2015, njen tretji steber, enotni sistem zajamčenih vlog, pa še ni vzpostavljen;

1.  opozarja, da bo treba okrepiti geografsko neenakomerno in skromno okrevanje, ki ga je v naslednjih letih pričakovati v euroobmočju, in povečati potencialno gospodarsko rast, da bo mogoče znižati visoko stopnjo brezposelnosti v mnogih državah članicah euroobmočja in zmanjšati breme dolga; poudarja, da se številne države članice srečujejo s podobnimi makroekonomskimi izzivi; poudarja, da je treba izboljšati pogoje za javne in zasebne naložbe, namenjene krepitvi rasti in ustvarjanju delovnih mest, in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev financiranja realnega gospodarstva; meni, da morajo države članice izvesti trajnostne in socialno uravnotežene strukturne reforme;

2.  obžaluje obstoječa nesorazmerja – ki se sicer postopno zmanjšujejo – med obrestnimi merami za posojila malim in srednjim podjetjem in za posojila večjim podjetjem, med obrestnimi merami za mala in velika posojila ter med pogoji kreditiranja za mala in srednja podjetja iz različnih držav euroobmočja, vendar se zaveda, da so monetarne politike pri tem omejene; v zvezi s tem opozarja na vlogo hranilnic ter zadružnih in vzajemnih bank in ugotavlja, da bi moral regulativni okvir upoštevati njihova posebna načela delovanja in spoštovati njihovo posebno nalogo, ter da bi se morali nadzorni organi zavedati teh vidikov ter jih upoštevati v svojih praksah in pristopih;

3.  poudarja, da so zasebne in javne naložbe v euroobmočju zastale na znatno nižjih ravneh, kot so bile pred krizo, čeprav je ECB izvedla ukrepe za ohranitev ugodnih pogojev financiranja; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe ter načrt Komisije za vzpostavitev pristne unije kapitalskih trgov, ki bi morala diverzificirati vire financiranja v gospodarstvu EU, povečati čezmejne naložbe in izboljšati dostop do financiranja za podjetja, zlasti mala in srednja;

4.  ugotavlja, da se je ECB v odziv na kompleksno okolje, ki ga zaznamujejo državna dolžniška kriza, upadanje inflacije, kreditni krč in počasna gospodarska rast, in glede na svoje obrestne mere blizu spodnje meje nič zatekla k nekonvencionalnim instrumentom monetarne politike;

5.  ugotavlja pozitiven, vendar skromen učinek programa nakupa sredstev na denarno in kreditno dinamiko, saj je zagotavljanje posojil podjetjem še vedno skromno, čeprav je postalo lažje s postopnim zniževanjem kreditnih standardov, nadaljnjo omilitvijo pogojev za nova posojila, zmanjšanjem števila zavrnjenih vlog, krepitvijo povpraševanja po posojilih in postopnim povečevanjem zasebnih naložb v prvih treh četrtletjih leta 2015, med gospodarstvi euroobmočja pa so še naprej prisotne znatne razlike; poleg tega ugotavlja, da so srednjeročna inflacijska pričakovanja od začetka izvajanja programa nakupa sredstev pričela naraščati in se postopoma približala cilju 2 %, medtem ko se tveganja za deflacijsko past morda zmanjšujejo; poziva ECB, naj program nakupa sredstev po možnosti izvaja v vseh državah članicah brez diskriminacije in ob upoštevanju pravil, ki zavezujejo ECB;

6.  pričakuje, da bo ECB prispevala k splošnim ekonomskim politikam v Uniji in k doseganju njenih ciljev v skladu s členom 282 PDEU, če ne bo ogrožen njen glavni cilj vzdrževanja stabilnosti cen;

7.  poudarja, da prispevek ECB vključuje prizadevanja za povečanje ugodnih posojil realnemu gospodarstvu in spodbujanje gospodarskega okrevanja za ustvarjanje delovnih mest, rast in stabilnost;

8.  je zaskrbljen zaradi možnih neželenih posledic in dolgoročnih učinkov nekonvencionalnih instrumentov monetarne politike; se zaveda, da bo opuščanje teh ukrepov kompleksno in da ga bo treba skrbno načrtovati, da bi preprečili neželene motnje na trgu, zlasti kar zadeva ustrezno, skrbno in pravočasno organizacijo opustitve ter izbiro pravega trenutka; poziva ECB, naj pozorno spremlja tveganja, povezana s svojimi programi nakupa; vztraja, da monetarna politika ne more rešiti fiskalnih in gospodarskih težav, s katerimi se srečujejo mnoge države članice, in ne more nadomestiti potrebnih vzdržnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, fiskalne konsolidacije in ciljno usmerjenih naložb;

9.  je previden glede potencialnega tveganja dolgotrajno nizkih obrestnih mer za finančno stabilnost nekaterih držav članic, ker bi lahko negativno vplivale na sheme življenjskih in pokojninskih zavarovanj; priznava, da so dolgoročne obrestne mere odraz temeljnih makroekonomskih razmer in odločitev monetarne politike;

10.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izboljšanje makrobonitetnega nadzora in orodij politike, ki so na voljo za blaženje tveganj v bančništvu v senci, v skladu s opozorilom ECB v letnem poročilu, da so glede na vztrajno širitev nebančne kreditne dejavnosti v zadnjem desetletju, tj. na 22 bilijonov EUR v sredstvih, potrebne dodatne pobude za spremljanje in ocenjevanje občutljivosti v rastočem sektorju bančništva v senci;

11.  pozdravlja odločno zavezo Evropske centralne banke iz avgusta 2012, da bo storila vse, kar je treba, da zaščiti euro;

12.  ugotavlja, da bi bil lahko program odkupa vrednostnih papirjev javnega in zasebnega dolga na sekundarnem trgu učinkovitejši;

13.  poudarja pomisleke iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 16. junija 2015 v zadevi C-62/14, v kateri je navedeno, da je ECB pri nakupu državnih obveznic na sekundarnih trgih izpostavljena znatnemu tveganju izgub kot tudi tveganju delnega odpisa dolgov; ugotavlja, da ista sodba pojasnjuje, da to ne spremeni ugotovitve, da ECB sme kupovati državne obveznice na sekundarnih trgih in da to ni v nasprotju z monetarnim financiranjem držav članic;

14.  poudarja, da so visoke in različne stopnje javne in zasebne zadolženosti v nekaterih državnih članicah poleg še vedno prisotnih strukturnih pomanjkljivosti v bančnem sektorju ovira za pravilen prenos monetarne politike in da nekonvencionalna monetarna politika, ki jo izvaja ECB, sama po sebi ne more spremeniti tega položaja;

15.  poziva tiste države članice euroobmočja, v katerih poteka program makroekonomskega prilagajanja, naj ravnajo v skladu s členom 7(9) Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013, ki državam članicam nalaga, naj izvedejo izčrpno revizijo svojih javnih financ, da bi med drugim ocenile razloge za nastanek prekomernih ravni dolga in izsledile morebitne nepravilnosti; poudarja, da bi moral biti namen te revizije doseči boljše razumevanje preteklih napak in ne uvedba ad hoc procesa prestrukturiranja dolga, ki bi lahko ponovno zanetil dolžniško krizo v nekaterih državah članicah;

16.  poudarja, da bi bilo treba pravila obstoječega okvira ekonomskega upravljanja ustrezno spoštovati in izvajati, brez razlikovanja med velikimi in malimi državami članicami; ponovno poudarja, da bodo države članice lahko obvladale običajna ciklična nihanja in ohranile državni primanjkljaj znotraj referenčne vrednosti 3 % BDP, če bodo upoštevale srednjeročni cilj uravnoteženja proračuna ali ustvarjanja presežka v ciklično prilagojenih pogojih in brez upoštevanja enkratnih in začasnih ukrepov; meni, da bi bilo treba uporabiti vsa obstoječa orodja znotraj okrepljenega Pakta za stabilnost in rast, da bi ustvarili boljšo podlago za stabilnost in rast;

17.  potrjuje svojo zavezo, da bo spoštoval neodvisnost ECB pri izvajanju monetarne politike, ki je zapisana v Pogodbah; meni, da je neodvisnost centralne banke ključna za cilj ohranjanja stabilnosti cen; poudarja, da zato nobena vlada in nacionalni javni organ ne bi smel pozivati ECB k sprejemanju določenih ukrepov;

18.  opozarja, da člen 127 PDEU navaja, da ECB brez poseganja v svoj glavni cilj ohranjanja stabilnosti cen podpira splošne ekonomske politike v Uniji, kar je podrobneje določeno v členu 282 PDEU;

19.  opozarja na člen 123 PDEU, člen 21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in člen 7 Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993, ki prepovedujejo, da bi nacionalne centralne banke ali ECB neposredno kupovale dolžniške instrumente EU ali nacionalnih javnih organov; opozarja pa, da so taki nakupi na sekundarnih trgih dovoljeni;

20.  pozdravlja prizadevanje ECB, da bi dvignila inflacijo na raven pod ali blizu 2 %, ker tudi to lahko prispeva k uspešnosti drugih politik EU in okrepi konkurenčnost, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi, če se bo izvajalo skupaj z usmerjenimi naložbami, ambicioznimi in socialno uravnoteženimi strukturnimi reformami in fiskalno konsolidacijo;

21.  pozdravlja korak naprej, ki ga je naredila ECB z objavo povzetkov zapisnikov sej, in z zanimanjem pričakuje napoved nadaljnjih ukrepov za izboljšanje preglednosti njenih komunikacijskih poti; meni, da je možen še nadaljnji napredek, zlasti kar zadeva enotni mehanizem nadzora;

22.  pozdravlja splošno težnjo velikih centralnih bank, da javno pojasnijo monetarne odločitve, takoj ko so sprejete, to prakso pa je vpeljala ECB; pozdravlja tudi jasnejšo in preglednejšo objavo postopkov, povezanih z nujno likvidnostno pomočjo za solventne finančne institucije (zlasti nacionalne banke), ki imajo kratkotrajne likvidnostne težave;

23.  ponavlja svoj poziv, da bi se morala ECB v svojem letnem poročilu odzivati na predloge, podane v letnem poročilu Parlamenta; meni, da bi bilo koristno, če bi ECB – skupaj s svojo oceno monetarnih in finančnih pogojev – v svoji izjavi po mesečnem zasedanju Sveta guvernerjev zagotovila tudi oceno obsega proizvodnih vrzeli v euroobmočju;

24.  opozarja, da je četrtletni monetarni dialog pomemben za zagotovitev preglednosti monetarne politike v odnosu do Parlamenta in širše javnosti; pozdravlja prakso, da predstavniki ECB na vprašanja poslancev EP odgovarjajo natančno in podrobno; pozdravlja tudi prakso ECB, da kadar odgovori, dani med razpravami, niso povsem zadovoljivi in/ali izčrpni, posredujejo dodatne informacije v pisni obliki;

25.  poudarja, da je treba jasno razlikovati med nadzorno vlogo ECB in njenimi nalogami v zvezi z monetarno politiko ter da kombinacija obeh ne sme povzročiti navzkrižja interesov pri ECB; v zvezi s tem opozarja na vodilno načelo, da bi bilo treba instrument, ki se uporablja za oblikovanje politike, bodisi monetarne ali nadzorne, izbrati glede na zastavljeni cilj in zadevno problematiko;

26.  opozarja na potrebo po demokratični odgovornosti, ker so bile na ECB prenesene nove pristojnosti v zvezi z nadzornimi nalogami in njeno svetovalno vlogo v programih trojke in kvadrige;

27.  poudarja, kako pomembna je organizacijska neodvisnost Evropskega odbora za sistemska tveganja, in poziva ECB, naj preuči, kako bi lahko povečali neodvisnost tega odbora;

28.  poziva Evropsko centralno banko, naj še enkrat temeljito preoblikuje predlog za vzpostavitev celovite podatkovne zbirke o kreditnih tveganjih (AnaCredit) in pri tem izrecno upošteva načelo sorazmernosti ter posebno pozornost nameni določitvi primernih pragov, da bi karseda zmanjšala upravno breme, zlasti za manjše finančne institucije;

29.  pozdravlja pripravljenost, ki jo je izrazil Mario Draghi med monetarnim dialogom 23. septembra 2015, za obveščanje Evropskega parlamenta o stališčih ECB v organih, kot je Odbor za finančno stabilnost ali Baselski odbor za bančni nadzor;

30.  opozarja, da vloga ECB vključuje zaščito finančne stabilnosti in mora zato zagotoviti zadostna likvidnostna sredstva, da bi preprečila množično dvigovanje vlog iz solventnih bank, povezanih z omrežjem Eurosistema;

31.  opozarja, da je bila vloga ECB v trojki in zdaj v kvadrigi določena v zakonodajnem dvojčku (člen 7 Uredbe (EU) št. 472/2013); je seznanjen s sodbo Sodišča z dne 16. junija 2015 v zadevi C-62/14, in poziva ECB, naj jo upošteva pri svojem delovanju; poziva ECB, naj ponovno oceni in po potrebi okrepi svojo neodvisnost od političnih odločitev;

32.  poziva k temeljiti oceni načina delovanja trojke in udeležbe ECB v okviru trojke in kvadrige, da bi razjasnili obseg odgovornosti ter zagotovili večjo demokratično odgovornost pri sprejemanju in izvajanju programov reševanja;

33.  opozarja na poročilo Parlamenta z dne 28. februarja 2014 o preiskavi vloge in delovanja trojke, v kateri poziva naslednji Parlament, naj nadaljuje delo na podlagi tega poročila, razvije njegove ključne ugotovitve in nadaljuje preiskavo;

34.  poziva države članice, Svet in ECB, naj storijo vse za zagotovitev uravnotežene zastopanosti spolov v organih odločanja ECB in naj temu dejavniku namenijo večjo pozornost ob prenovi članstva v njih, zlasti v Svetu ECB in v izvršilnem odboru;

35.  ugotavlja, da je Komisija 24. novembra 2015 predlagala evropski sistem jamstva za bančne vloge (EDIS);

36.  pozdravlja projekt unije kapitalskih trgov in njegov potencial za ponovno uravnoteženje načinov financiranja, ne z zmanjšanjem virov financiranja ali njihovo ohranitvijo na sedanji ravni, temveč z njihovim povečanjem in diverzifikacijo, s čimer bi prispevali k zmanjšanju čezmerne odvisnosti gospodarstev euroobmočja od bančnega sistema in ustvarili nujno potreben blažilnik za monetarno unijo; vendar opozarja, da unija kapitalskih trgov ne bi smela preprečevati bančništva odnosov, usmerjenega v realno gospodarstvo, ki je najustreznejša oblika financiranja za mala podjetja;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.

Pravno obvestilo