Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0157(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0023/2016

Predložena besedila :

A8-0023/2016

Razprave :

PV 07/03/2016 - 14
CRE 07/03/2016 - 14
PV 12/12/2016 - 11
CRE 12/12/2016 - 11

Glasovanja :

PV 08/03/2016 - 6.3
CRE 08/03/2016 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
PV 14/12/2016 - 9.12
CRE 14/12/2016 - 9.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0069
P8_TA(2016)0499

Sprejeta besedila
PDF 706kWORD 448k
Torek, 8. marec 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Dostop do trga pristaniških storitev in finančna preglednost pristanišč ***I
P8_TA(2016)0069A8-0023/2016

Spremembe Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč (COM(2013)0296 – C7-0144/2013 – 2013/0157(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč
o vzpostavitvi okvira za organizacijo pristaniških storitev in za finančno preglednost pristanišč
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Pristanišča lahko prispevajo k dolgoročni konkurenčnosti evropske industrije na svetovnih trgih, pri tem pa povečajo dodano vrednost in število delovnih mest v vseh obalnih regijah Unije. Za reševanje izzivov, s katerimi se sooča sektor pomorskega prometa, kot je neučinkovitost v trajnostni prometni in logistični verigi, je nujno, da se ukrepi za upravno poenostavitev iz sporočila Komisije z naslovom Pristanišča: gonilo rasti izvajajo skupaj s to uredbo. Zapletenost upravnih postopkov za carinjenje, ki povzroča zamude v pristaniščih, je glavna ovira za konkurenčnost prevoza po morju na kratkih razdaljah in učinkovitost pristanišč Unije.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Visoka stopnja poenostavitve postopkov carinjenja je lahko velika ekonomska prednost za pristanišče v smislu konkurenčnosti. Da bi se izognili nepošteni konkurenci med pristanišči in zmanjšali carinske formalnosti, ki lahko zelo škodujejo finančnim interesom Unije, bi morali pristaniški organi sprejeti ustrezen in učinkovit pristop politike, temelječ na tveganju, da bi preprečili izkrivljanje konkurence. Države članice in Komisija bi morale te postopke redno učinkovito spremljati, Komisija pa bi morala preučiti, ali je treba sprejeti ustrezne ukrepe za obravnavanje nepoštene konkurence.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Velika večina pomorskega prometa Unije poteka skozi morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se cilj te uredbe dosegel na sorazmeren način, brez nalaganja morebitnega nepotrebnega bremena drugim pristaniščem, bi se morala ta uredba uporabljati za vsako pristanišče vseevropskega prometnega omrežja, ki ima pomembno vlogo za evropski prometni sistem, ker upravlja več kot 0,1 % skupnega tovora oziroma skupnega števila potnikov EU ali ker izboljšuje regionalno dostopnost otoških ali obrobnih območij, vendar ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo to uredbo uporabljati tudi za druga pristanišča. Pilotažne storitve, ki se opravljajo na odprtem morju, nimajo neposrednega vpliva na učinkovitost pristanišč, ker se ne uporabljajo za neposredno vstopanje v pristanišča in izhod iz njih ter jih zato ni treba vključiti v to uredbo.
(4)  Velika večina pomorskega prometa Unije poteka skozi pomorska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se cilj te uredbe dosegel na sorazmeren način, brez nalaganja morebitnega nepotrebnega bremena drugim pristaniščem, bi se morala ta uredba uporabljati samo za pomorska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, ki imajo pomembno vlogo za evropski prometni sistem, ker upravljajo več kot 0,1 % skupnega tovora oziroma skupnega števila potnikov EU ali ker izboljšujejo regionalno dostopnost otoških ali obrobnih območij, vendar ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo to uredbo uporabljati tudi za druga pristanišča. Ta uredba bi morala državam članicam omogočati, da odločajo o tem, ali bodo uredbo uporabljale za pomorska pristanišča celovitega vseevropskega prometnega omrežja, ki se nahajajo v najbolj oddaljenih regijah, ali ne. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da uvedejo odstopanja in tako preprečijo nesorazmerne upravne obremenitve za pomorska pristanišča celovitega vseevropskega prometnega omrežja, katerih letni promet ne opravičuje polne uporabe te uredbe. Pilotažne storitve, ki se opravljajo na odprtem morju, nimajo neposrednega vpliva na učinkovitost pristanišč, ker se ne uporabljajo za neposredno vstopanje v pristanišča in izhod iz njih ter jih zato ni treba vključiti v to uredbo.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Ta uredba upravnim organom pristanišča ne predpisuje posebnega modela pristaniške uprave. Če države članice spoštujejo predpise o dostopu na trg in finančni preglednosti, lahko v skladu s Protokolom št. 26 k Pogodbi o delovanju Evropske unije ohranijo obstoječe modele pristaniške uprave, določene na nacionalni ravni.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Cilj člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije je odpraviti omejitve svobode opravljanja storitev v Uniji. V skladu s členom 58 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba to doseči v okviru določb naslova, ki se nanaša na promet, natančneje, člena 100(2).
črtano
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Opravljanje storitev z lastnimi zmogljivostmi, ki pomeni, da ladjarske družbe ali ponudniki pristaniških storitev zaposlujejo osebje po lastni izbiri in pristaniške storitve zagotavljajo z lastnimi sredstvi, je zaradi varnosti ali socialnih razlogov v številnih državah regulirano. Zainteresirane strani, s katerimi se je Komisija posvetovala pri pripravi tega predloga, so poudarile, da bi splošno dovoljenje za opravljanje storitve z lastnimi zmogljivostmi na ravni Unije zahtevalo dodatna pravila za varnostna in socialna vprašanja, da se preprečijo morebitni negativni učinki na teh področjih. Zato se zdi primerno, da se v tej fazi to vprašanje ne regulira na ravni Unije, temveč se državam članicam prepusti, da se same odločijo, ali bodo opravljanje pristaniških storitev z lastnimi zmogljivostmi regulirale ali ne. Zato bi morala ta uredba zajeti le opravljanje pristaniških storitev za plačilo.
črtano
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  V interesu učinkovitega, varnega in okoljsko ustreznega upravljanja pristanišč bi bilo treba upravnemu organu pristanišča omogočiti, da od ponudnikov storitev zahteva, da dokažejo izpolnjevanje minimalnih zahtev za ustrezno opravljanje storitve. Te minimalne zahteve bi morale biti omejene na jasno določen sklop pogojev v zvezi s strokovno usposobljenostjo, vključno z usposabljanjem, ter zahtevano opremo, če so te zahteve pregledne, nediskriminatorne, objektivne in se nanašajo na opravljanje pristaniških storitev.
(7)  V interesu učinkovitega, varnega in okoljsko ustreznega upravljanja pristanišč bi bilo treba upravnemu organu pristanišča omogočiti, da od ponudnikov storitev zahteva, da dokažejo izpolnjevanje minimalnih zahtev za ustrezno opravljanje storitve. Te minimalne zahteve bi morale biti omejene na jasno določen sklop pogojev v zvezi s strokovno usposobljenostjo, opremo, ki je potrebna za zagotavljanje pomembnih pristaniških storitev, razpoložljivostjo storitve in izpolnjevanjem zahtev pomorske varnosti. Te minimalne zahteve bi morale upoštevati tudi okoljske zahteve in nacionalne socialne standarde ter dobro ime ponudnika pristaniških storitev.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Vsi ponudniki storitev in zlasti novi udeleženci na trgu bi morali dokazati, da zmorejo s svojim osebjem in opremo oskrbeti minimalno število plovil. Ponudniki storitev bi morali uporabljati ustrezne določbe in pravila, vključno z veljavnim delovnim pravom, veljavnimi kolektivnimi pogodbami in zahtevami pristanišča glede kakovosti.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Država članica bi morala pri ugotavljanju, ali ponudnik storitev izpolnjuje zahtevo o dobrem ugledu, upoštevati, ali obstajajo tehtni razlogi za dvom o dobrem ugledu ponudnika pristaniških storitev, direktorja ali katere druge ustrezne osebe, ki jih lahko določi država članica, kot so obsodbe ali kazni, izrečene v kateri od držav članic za huda kazniva dejanja ali kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava, med drugim z naslednjih področij: socialnega prava, delovnega prava, prava poklicne varnosti, zdravstvenega prava in okoljskega prava.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)  V skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/921a in sodbo Sodišča z dne 11. januarja 2007 v zadevi C-251/04 Komisija proti Helenski republiki1b, na podlagi katere ni mogoče sklepati, da se lahko vleka enači s prevozom v pomorskem prometu, je mogoče zaradi pomorske varnosti in varstva okolja za minimalno zahtevo določiti, da se plovilo, ki se uporablja za vleko ali privez, registrira v državi članici pristanišča in da pluje pod zastavo te države članice.
_______________
1a Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str. 7).
1b Sodba Sodišča z dne 11. januarja 2007 v zadevi C-251/04, Komisija proti Helenski republiki, C-251/04, ECLI:EU:C:2007:5.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Ker pristanišča obsegajo omejena geografska območja, lahko v nekaterih primerih za dostop do trga veljajo omejitve, ki so povezane s pomanjkanjem zemljišč ali rezervirano rabo zemljišč za nekatere vrste dejavnosti, v skladu s formalnim načrtom razvoja pristanišča, ki na pregleden način predvideva uporabo zemljišč, in z ustrezno nacionalno zakonodajo, na primer tisto, povezano s cilji prostorskega načrtovanja.
črtano
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Pristaniški sistem Unije je zelo raznolik in vključuje različne modele organizacije pristaniških storitev. Enotni sistem torej ne bi bil ustrezen. Upravni organ pristanišča ali pristojni organ bi moral imeti možnost, da po potrebi omeji število ponudnikov pristaniških storitev.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Pristojni organ bi moral namero glede omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev vnaprej objaviti in jo v celoti utemeljiti, da zainteresiranim stranem zagotovi možnost za predložitev pripomb. Merila za morebitne omejitve bi morala biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna.
(11)  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ bi moral namero glede omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev vnaprej objaviti. Merila za morebitne omejitve bi morala biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Da bi bila postopek in rezultat izbire ponudnikov pristaniških storitev odprta in pregledna, bi ju bilo treba objaviti, zainteresiranim stranem pa poslati celotno dokumentacijo.
(12)  Postopek izbire ponudnikov pristaniških storitev bi bilo treba skupaj z rezultatom objaviti, poleg tega pa bi moral biti ta postopek nediskriminatoren, pregleden in odprt za vse zainteresirane strani.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Kadar je število ponudnikov pristaniških storitev omejeno, bi moral postopek izbire ponudnikov upoštevati načela in pristop, ki so določeni v Direktivi ../../… [koncesija]7, vključno z mejnimi vrednostmi in metodo za določanje pogodbenih vrednosti ter opredelitvijo znatnih sprememb in elementov, povezanih s trajanjem pogodbe.
črtano
__________________
7 Predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb (COM 2011 897 final).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Komisija je v Razlagalnem sporočilu z dne 1. avgusta 2006 o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih1, zagotovila jasen okvir za izbirne postopke, ki ne sodijo v področje uporabe direktiv o javnih naročilih in pri katerih ne gre za oddajo naročila v obliki koncesij.
________________________
1 UL C 179, 1.8.2006, str. 2.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Uporaba obveznosti javne službe, ki privede do omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev, bi morala biti upravičena le zaradi javnega interesa, da se zagotovi dostopnost pristaniške storitve vsem uporabnikom, razpoložljivost pristaniške storitve skozi vse leto ali cenovna dostopnost pristaniške storitve za nekatere kategorije uporabnikov.
(14)  Uporaba obveznosti javne službe, ki privede do omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev, bi morala biti upravičena le zaradi javnega interesa, da se zagotovijo dostopnost pristaniške storitve vsem uporabnikom, razpoložljivost pristaniške storitve skozi vse leto, cenovna dostopnost pristaniške storitve za določeno kategorijo uporabnikov ali varne, zanesljive ali okoljsko trajnostne pristaniške dejavnosti.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Pristojni organi, imenovani v državi članici, bi morali imeti možnost, da se sami odločijo o opravljanju pristaniške storitve z obveznostmi javne službe ali da opravljanje takšnih storitev zaupajo neposredno notranjemu upravljavcu. Če se pristojni organ odloči, da bo sam zagotavljal storitev, to lahko zajema zagotavljanje storitev s strani posrednikov, ki jih zaposli ali pooblasti pristojni organ. Kadar se takšna omejitev uporablja v vseh pristaniščih TEN-T na ozemlju države članice, bi bilo treba o tem obvestiti Komisijo. Kadar pristojni organi v državi članici uveljavijo takšno možnost, bi bilo treba opravljanje pristaniških storitev s strani notranjih upravljavcev omejiti le na pristanišče ali pristanišča, za katera so navedeni notranji upravljavci imenovani. Poleg tega bi moral v takšnih primerih pristaniške pristojbine, ki jih uporablja takšen upravljavec, nadzorovati neodvisni nadzorni organ.
(18)  Upravni organ pristanišča ali pristojni organi, imenovani v državi članici, bi morali imeti možnost, da se sami odločijo o opravljanju pristaniške storitve ali da opravljanje takšnih storitev zaupajo neposredno notranjemu upravljavcu. Če se pristojni organ odloči, da bo sam zagotavljal storitev, to lahko zajema zagotavljanje storitev s strani posrednikov, ki jih zaposli ali pooblasti pristojni organ. Kadar se takšna omejitev uporablja v vseh pomorskih pristaniščih TEN-T na ozemlju države članice, bi bilo treba o tem obvestiti Komisijo. Kadar pristojni organi v državi članici nudijo pristaniško storitev v okviru obveznosti javne službe, bi bilo treba opravljanje pristaniških storitev s strani notranjih upravljavcev omejiti le na pristanišče ali pristanišča, za katera so navedeni notranji upravljavci imenovani. Poleg tega bi morale biti v takšnih primerih pristaniške pristojbine, ki jih uporablja takšen upravljavec, pod neodvisnim nadzorom.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Države članice bi morale biti še naprej pristojne za zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva osebja podjetja, ki opravlja pristaniške storitve. Ta uredba ne vpliva na uporabo socialnih predpisov in predpisov delovne zakonodaje držav članic. V primerih omejevanja števila ponudnikov pristaniških storitev, ko sklenitev pogodbe o pristaniških storitvah lahko vključuje spremembo ponudnika pristaniških storitev, bi morali pristojni organi imeti možnost, da izbranega ponudnika storitev zaprosijo, naj uporablja določbe Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov11.
(19)  Države članice bi morale biti še naprej pristojne za zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva osebja podjetja, ki opravlja pristaniške storitve. Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo socialnih predpisov in predpisov delovne zakonodaje držav članic in bi morala upoštevati člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ko sklenitev pogodbe o pristaniških storitvah lahko vključuje spremembo ponudnika pristaniških storitev, bi moral pristojni organ v primeru prenosa osebja od izbranega ponudnika storitev zahtevati, da uporablja določbe Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov11.
__________________
__________________
11 UL L 82, 22.3.2001, str. 16.
11 UL L 82, 22.3.2001, str. 16.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  V zelo zapletenem in konkurenčnem sektorju, kot so pristaniške storitve, sta usposabljanje novincev in vseživljenjsko usposabljanje osebja ključna za zagotavljanje zdravja in varnosti pristaniških delavcev, kakovosti storitev in konkurenčnosti pristanišč v Uniji. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi bili delavci v pristaniškem sektorju deležni ustreznega usposabljanja. Odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča bi moral imeti možnost, da sestavi smernice za uvedbo zahtev za usposabljanje, s čimer bi zagotovili visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje pristaniških delavcev, čim bolj zmanjšali nevarnost nesreč in zadostili prihodnjim potrebam tega sektorja glede na tehnološke in logistične spremembe, ki jih narekuje povpraševanje strank.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Evropski pristaniški sektor se sooča z nekaterimi izzivi, ki bi lahko vplivali na njegovo konkurenčnost in socialno razsežnost. Med temi izzivi so: vse večja plovila, konkurenca pristanišč zunaj Unije, vse večja tržna moč zaradi povezav med ladjarskimi družbami, potreba po pravočasnem izpogajanju novih vzorcev dela in zagotavljanju ustreznega usposabljanja o tehnoloških inovacijah ter zmanjšanju njihovega družbenega vpliva, vse večji obseg prevoza, ki je vse bolj uskupinjen, pomanjkanje ustreznih naložb v infrastrukturo v zaledju, odprava upravnih ovir za mednarodni trg, spreminjajoča se energetska krajina ter vse večji družbeni in okoljski pritisk. Države članice in socialni partnerji bi se morali lotiti teh izzivov in sprejeti ukrepe za ohranitev konkurenčnosti sektorja in preprečitev prekarnih delovnih razmer v pristaniščih kljub nihanju povpraševanja po pristaniškem delu.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 c (novo)
(19c)  Komisija in države članice bi morale podpreti vse modele organizacije pristaniškega dela, ki zagotavljajo kakovostna delovna mesta in varne delovne pogoje. Vse potrebne prilagoditve bi bilo treba spodbujati le s pogajanji med socialnimi partnerji, Komisija pa bi morala rezultate teh pogajanj primerno upoštevati.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 d (novo)
(19d)  Avtomatizacija in tehnološke inovacije omogočajo izboljšanje učinkovitosti in varnosti pristanišč. Delodajalci in sindikati pristaniških delavcev bi morali pred uvedbo večjih sprememb sodelovati ter zagotoviti potrebno usposabljanje in ponovno usposabljanje in poiskati skupne rešitve za zmanjšanje negativnih učinkov teh sprememb na zdravje in varnost pri delu ter zaposljivost.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  V številnih pristaniščih je dostop do trga za ponudnike storitev upravljanja tovora in prevozov potnikov na terminalu podeljen z javnimi koncesijskimi pogodbami. Tovrstne pogodbe bo zajemala Direktiva …/…[koncesije]. Zato se poglavje II te uredbe ne bi smelo uporabljati za izvajanje storitev upravljanja tovora in prevozov potnikov, temveč bi morale države članice še naprej po lastni presoji odločati o uporabi pravil tega poglavja za ti dve vrsti storitev. Za druge vrste pogodb, ki jih uporabljajo javni organi za podeljevanje dostopa do trga za upravljanje s tovorom in storitve v zvezi s potniški terminali, je Sodišče Evropske unije potrdilo, da pristojne organe pri sklepanju teh pogodb zavezujejo načela preglednosti in nediskriminacije. Ta načela se v celoti uporabljajo v zvezi z izvajanjem vseh pristaniških storitev.
(20)  Poglavje II te uredbe se ne bi smelo uporabljati za izvajanje storitev upravljanja tovora in prevozov potnikov. Za vrste pogodb, ki niso javne koncesijske pogodbe in ki jih uporabljajo javni organi za podeljevanje dostopa do trga za upravljanje s tovorom in storitve v zvezi s potniški terminali, je Sodišče Evropske unije potrdilo, da pristojne organe pri sklepanju teh pogodb zavezujejo načela preglednosti in nediskriminacije. Ta načela se v celoti uporabljajo v zvezi z izvajanjem vseh pristaniških storitev.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  V skladu z resolucijo A.960 Mednarodne pomorske organizacije (IMO) so za vsako območje pilotaže potrebne visoko specializirane izkušnje in lokalno znanje pilota. Glede na dejstvo, da IMO priznava primernost regionalne ali lokalne uprave pilotaže, za pilotažo ne bi smelo veljati poglavje II te uredbe.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Instrument za povezovanje Evrope pristaniščem v vseevropskem prometnem omrežju omogoča pridobitev subvencij EU v obdobju 2014–2020. Poleg tega namerava Komisija pripraviti revidirani okvir o državni pomoči pristaniščem in glede na to, da Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a prav tako vzpostavlja nov zakonodajni okvir za koncesijske pogodbe, ki bo zadeval tudi pristaniške storitve, ki se izvajajo na podlagi koncesijske pogodbe, je treba v to uredbo vključiti stroga pravila o preglednosti finančnih tokov, da se prepreči nepoštena konkurenca med pristanišči v Uniji ali damping.
_______________
1a Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, deluje tudi kot ponudnik storitev, je treba od njega zahtevati obvezno vodenje ločenih računov za dejavnosti, ki jih opravlja kot upravni organ pristanišča, in dejavnosti, ki jih opravlja na konkurenčni podlagi, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, preglednost pri dodeljevanju in porabi javnih sredstev ter prepreči izkrivljanje trga. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči.
(22)  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, deluje tudi kot ponudnik storitev, je treba od njega zahtevati obvezno vodenje ločenih računov za dejavnosti, ki se financirajo z javnimi sredstvi in jih opravlja kot upravni organ pristanišča, in dejavnosti, ki jih opravlja na konkurenčni podlagi, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, preglednost pri dodeljevanju in porabi javnih sredstev ter prepreči izkrivljanje trga. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Pomorska pristanišča, katerih promet je nižji od praga, določenega v Direktivi Komisije 2006/111/ES, bi morala sorazmerno izpolnjevati obveznosti glede preglednosti iz člena 12 te uredbe, in sicer brez nesorazmernih upravnih obremenitev.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Komisija bi morala za zagotovitev poštene konkurence in zmanjšanje upravnih obremenitev v pisni obliki pojasniti pojem državne pomoči pri financiranju pristaniške infrastrukture, pri čemer bi morala upoštevati, da imajo javni dostop in obrambna infrastruktura na morju ali na kopnem, ki je pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji dostopna vsem morebitnim uporabnikom, ter infrastruktura, povezana z opravljanjem službe v splošnem neekonomskem interesu, neekonomsko naravo, saj je njihov cilj predvsem javne narave. Ta infrastruktura je del odgovornosti države, da zadosti splošnim potrebam prebivalstva.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 c (novo)
(22c)  Poleg tega bi morala Komisija v posvetovanju s sektorjem opredeliti, katero javno financiranje pristaniške infrastrukture sodi v področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)1a.
_________________
1a Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Pristojbine za pristaniške storitve, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev, ki niso bili imenovani v skladu z odprtim, preglednim in nediskriminatornim postopkom, zaradi njihovega monopolnega ali olilgopolnega položaja in dejstva, da na njihovem trgu ni mogoče konkurirati, pomenijo večje tveganje glede zlorabe cen. To velja tudi za pristojbine, ki jih zaračunavajo notranji upravljavci v smislu te uredbe. Za navedene storitve je treba v odsotnosti poštenih tržnih mehanizmov določiti mehanizme, s katerimi se zagotovi, da pristojbine, ki jih zaračunavajo, odražajo običajne pogoje na ustreznem trgu ter da so določene na pregleden in nediskriminatoren način.
(23)  Pristojbine za pristaniške storitve, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev, ki niso bili imenovani v skladu z odprtim, preglednim in nediskriminatornim postopkom, in pristojbine, ki jih zaračunavajo ponudniki pilotažnih storitev, ki niso izpostavljeni učinkoviti konkurenci, so podvržene večji nevarnosti zlorabe cen. Za navedene storitve je treba v odsotnosti poštenih tržnih mehanizmov določiti mehanizme, s katerimi se zagotovi, da zaračunane pristojbine niso nesorazmerne z ekonomsko vrednostjo opravljenih storitev ter da so določene na pregleden in nediskriminatoren način.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Za boljšo učinkovitost bi bilo treba infrastrukturne pristojbine za vsako posamezno pristanišče določati na pregleden in neodvisen način v skladu s poslovno in naložbeno strategijo vsakega pristanišča.
(24)  Vloga upravnega organa pristanišča je med drugim ta, da olajšuje trgovanje ter deluje kot posrednik med regionalno industrijo in prevozniki. Zato bi bilo treba za boljšo učinkovitost infrastrukturne pristojbine za vsako posamezno pristanišče določati na pregleden in neodvisen način v skladu s poslovno in naložbeno strategijo vsakega pristanišča.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Za pristaniško infrastrukturo bi bilo treba dovoliti različne pristojbine, da se spodbuja prevoz po morju na kratkih razdaljah in privabljajo vodna plovila, ki opravljajo prevoze na bolj okoljsko ali energijsko učinkovit način in z manjšimi emisijami ogljikovega dioksida od povprečja, predvsem prevoze na odprtem morju ali prevoze na kopnem. To bi moralo prispevati k okoljskim politikam in politikam glede podnebnih sprememb ter trajnostnemu razvoju pristanišča in njegove okolice, predvsem z zmanjševanjem okoljskega odtisa vodnih plovil, ki pristajajo in ostajajo v pristanišču.
(25)  Različne pristojbine za pristaniško infrastrukturo so pomembno orodje za upravni organ pristanišča in bi jih bilo treba dovoliti. Pristojbine za pristaniško infrastrukturo se lahko razlikujejo, da se na primer spodbuja prevoz po morju na kratkih razdaljah in privabljajo vodna plovila, ki opravljajo prevoze na bolj okoljsko ali energijsko učinkovit način in z manjšimi emisijami ogljikovega dioksida od povprečja, predvsem kar zadeva dejavnosti pomorskega prometa na morju ali kopnem. To bi moralo prispevati k okoljskim politikam in politikam glede podnebnih sprememb ter trajnostnemu razvoju pristanišča in njegove okolice, predvsem z zmanjševanjem okoljskega odtisa vodnih plovil, ki pristajajo in ostajajo v pristanišču.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Na voljo bi morale biti ustrezne zmogljivosti, da se pri določanju in spreminjanju infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za pristaniške storitve zagotovijo redna posvetovanja z uporabniki pristanišč, ki morajo te pristojbine plačati. Upravni organi pristanišč bi se morali tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi redno posvetovati o ključnih vprašanjih, povezanih z uspešnim razvojem pristanišča, njegovo učinkovitostjo in sposobnostjo privabljanja in ustvarjanja gospodarskih dejavnosti, kot sta na primer usklajevanje pristaniških storitev na območju pristanišča in učinkovitost povezav z zaledjem, ter o upravnih postopkih v pristaniščih.
(26)  Pri določanju in spreminjanju infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za pristaniške storitve bi morali zagotoviti redna posvetovanja z uporabniki pristanišč, ki morajo te pristojbine plačati. Upravni organi pristanišč bi se morali tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi redno posvetovati o ključnih vprašanjih, povezanih z uspešnim razvojem pristanišča, njegovo učinkovitostjo in sposobnostjo privabljanja in ustvarjanja gospodarskih dejavnosti, kot sta na primer usklajevanje pristaniških storitev na območju pristanišča in učinkovitost povezav z zaledjem, ter o upravnih postopkih v pristaniščih. Upravni organ pristanišča bi moral v trajno posvetovanje o pristaniških razvojnih načrtih vključiti tudi zasebne vlagatelje, ki zelo veliko vlagajo v pristanišča.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba te uredbe, bi bilo treba v vsaki državi članici imenovati neodvisni nadzorni organ, ki je lahko že obstoječi organ.
(27)  Da se zagotovi vzpostavitev neodvisnega pritožbenega mehanizma, bi morala vsaka država članica imenovati enega ali več organov za opravljanje neodvisnega nadzora. Za ta namen bi moralo biti možno imenovati že obstoječe organe, kot so organi, pristojni za konkurenco, sodišča, ministrstva ali oddelki na ministrstvih, ki niso povezani z upravnim organom pristanišča.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Različni neodvisni nadzorni organi bi si morali izmenjevati informacije o svojem delu in medsebojno sodelovati, da se zagotovi enotna uporaba te uredbe.
(28)  Različni organi, ki opravljajo neodvisen nadzor, bi morali imeti v primeru čezmejnega spora ali pritožbe možnost, da sodelujejo med seboj in si izmenjajo informacije o svojem delu.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Odnosi med delodajalci in delojemalci v pristanišču močno vplivajo na delovanje pristanišč. Zato sektorski odbor za socialni dialog v pristaniščih socialnim partnerjem nudi okvir za doseganje rezultatov na področjih organizacije dela in delovnih razmer, kot so zdravje in varnost, usposabljanje in kvalifikacije, politika EU o gorivih z nizko vsebnostjo žvepla ter privlačnost sektorja za mlade delavce in delavke.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Zaradi dopolnitve in spremembe nekaterih nebistvenih elementov te uredbe in zlasti zaradi spodbujanja enotnega zaračunavanja okoljskih pristojbin, krepitve skladnosti zaračunavanja okoljskih pristojbin v celotni Uniji in zagotavljanja skupnih načel za zaračunavanje pristojbin, povezanih s spodbujanjem prevoza po morju na kratkih razdaljah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, v skladu s katerimi bi bilo treba spreminjati infrastrukturne pristojbine in skupna načela za obračunavanje infrastrukturnih pristojbin. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
črtano
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z ustreznimi mehanizmi za izmenjavo informacij med neodvisnimi nadzornimi organi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije13.
črtano
__________________
13 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)  Komisija naj bi predložila zakonodajni predlog v zvezi s potrdili o izvzetju od obveznosti pilotaže, da bi spodbudila uporabo teh potrdil v vseh državah članicah in povečala učinkovitost pristanišč ter zlasti spodbudila prevoz po morju na kratkih razdaljah, kadar to dopuščajo varnostni pogoji. Države članice bi morale po opravljeni oceni tveganja opredeliti posebne zahteve, na podlagi katerih se ta potrdila izdajajo, pri čemer bi morale upoštevati lokalne razmere. Zahteve bi morale biti pregledne, nediskriminatorne in sorazmerne.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer posodabljanja pristaniških storitev in zagotavljanja ustreznega okvira za privabljanje potrebnih naložb v vseh pristaniščih vseevropskega prometnega omrežja, zaradi evropske razsežnosti teh ciljev ter zaradi mednarodne in čezmejne narave pristaniških in z njimi povezanih pomorskih poslov same ne morejo zadovoljivo doseči ter ker je zaradi potrebe po enakih evropskih konkurenčnih pogojih te cilje lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.
(31)  Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanje okvira za organizacijo pristaniških storitev in ustreznega okvira za privabljanje potrebnih naložb v vseh pomorskih pristaniščih vseevropskega prometnega omrežja, zaradi evropske razsežnosti teh ciljev ter zaradi mednarodne in čezmejne narave pristaniških in z njimi povezanih pomorskih poslov same ne morejo zadovoljivo doseči ter ker je zaradi potrebe po enakih evropskih konkurenčnih pogojih te cilje lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. Pristanišča v Uniji bi bilo treba zaščititi glede na pristanišča tretjih držav, za katera ne veljajo enaka merila glede organizacije in delovanja, opredeljena v tej uredbi.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)  Odnosi med delodajalci in delojemalci v pristanišču močno vplivajo na dejavnosti in delovanje pristanišč. Zato bi moral Odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča imeti možnost, da socialnim partnerjem Unije zagotovi okvir za morebitno sprejetje skupnih rezultatov glede socialnih vprašanj, povezanih z odnosi med delodajalci in delojemalci v pristaniščih. Komisija bi morala po potrebi spodbujati in podpirati pogajanja ter zagotavljati tehnično pomoč, pri tem pa spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev. Socialni partnerji Unije bi morali imeti možnost, da poročajo o napredku, če to želijo, tako da bi lahko Komisija njihove rezultate upoštevala pri poročanju o učinkih te uredbe.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  jasen okvir za dostop do trga pristaniških storitev;
(a)  jasen okvir za organizacijo pristaniških storitev;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah, ki jih morajo uporabljati upravni organi ali ponudniki pristaniških storitev.
(b)  skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah, ki jih morajo uporabljati upravni organi ali ponudniki pristaniških storitev iz te uredbe.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka c
(c)  čiščenje in poglabljanje morskega dna;
črtano
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
poleg tega se za čiščenje in poglabljanje morskega dna uporablja tudi člen 12(2) te uredbe.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  Ta uredba se uporablja za vsa morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi XXX [uredba o smernicah za TEN-T].
3.  Ta uredba se uporablja za vsa pomorska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
________________
1a Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Ta uredba ne vpliva na pristaniško infrastrukturo, ki spoštuje načela iz odstavkov 1(a) in 1(b).
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Države članice se lahko odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za pomorska pristanišča celovitega vseevropskega prometnega omrežja, ki se nahajajo v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU. Kadar se države članice odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za takšna pomorska pristanišča, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
2.  „storitve upravljanja tovora“ pomenijo organizacijo in upravljanje tovora med vodnim plovilom, ki ga prevaža, in obalo za namene uvoza, izvoza ali tranzita tovora, vključno z obdelavo, prevažanjem in začasnim skladiščenjem tovora na ustreznem terminalu za upravljanje s tovorom in v povezavi s prevažanjem tovora, vendar brez skladiščenja, demontaže, prepakiranja ali katerih koli drugih storitev z dodano vrednostjo, povezanih z upravljanjem tovora;
2.  „storitve upravljanja tovora“ pomenijo organizacijo in upravljanje tovora med vodnim plovilom, ki ga prevaža, in obalo za namene uvoza, izvoza ali tranzita tovora, vključno z obdelavo, privezovanjem, nalaganjem, nakladanjem, prevažanjem in začasnim skladiščenjem tovora na ustreznem terminalu za upravljanje s tovorom in v povezavi s prevažanjem tovora, vendar brez skladiščenja, demontaže, prepakiranja ali katerih koli drugih storitev z dodano vrednostjo, povezanih z upravljanjem tovora, razen če države članice ne določijo drugače;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
2 a.  „pristojni organ“ pomeni vsak javni ali zasebni organ, ki lahko v skladu z nacionalno zakonodajo ali ureditvami v imenu lokalne, regionalne ali nacionalne ravni izvaja dejavnosti, ki so povezane z organizacijo in upravljanjem pristaniških dejavnosti, in sicer skupaj ali izmenično z upravnim organom pristanišča;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3
3.  „čiščenje in poglabljanje morskega dna“ pomeni odstranjevanje peska, usedlin ali drugih snovi z dna dostopa do pristanišča po vodnih poteh, da se vodnemu plovilu omogoči dostop do pristanišča, in zajema začetno odstranjevanje (osnovno čiščenje in poglabljanje morskega dna) ter vzdrževalno čiščenje in poglabljanje morskega dna, da se ohrani dostopnost vodne poti;
3.  „čiščenje in poglabljanje morskega dna“ pomeni odstranjevanje peska, usedlin ali drugih snovi z dna dostopa do pristanišča po vodnih poteh, da se vodnemu plovilu omogoči dostop do pristanišča, in zajema začetno odstranjevanje (osnovno čiščenje in poglabljanje morskega dna) ter vzdrževalno čiščenje in poglabljanje morskega dna, da se ohrani dostopnost vodne poti, vendar ne sodi med pristaniške storitve, ki se zagotavljajo uporabnikom;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5
5.  „upravni organ pristanišča“ pomeni vsak javni ali zasebni organ, ki mu nacionalna zakonodaja ali ureditve, v povezavi z drugimi dejavnostmi ali ne, kot cilj določajo vodenje in upravljanje pristaniške infrastrukture, pristaniškega prometa ter usklajevanje in po potrebi nadzor dejavnosti upravljavcev v zadevnem pristanišču;
5.  „upravni organ pristanišča“ pomeni vsak javni ali zasebni organ, ki mu nacionalna zakonodaja ali ureditve, v povezavi z drugimi dejavnostmi ali ne, kot cilj odobri vodenje in upravljanje pristaniške infrastrukture, in, kjer je to ustrezno, izvajanje usklajevanja, organizacijo ali nadzor dejavnosti upravljavcev v zadevnem pristanišču ter vodenje in upravljanje pristaniškega prometa in razvoj pristaniškega območja;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
6.  „privez“ pomeni storitve privezovanja in odvezovanja, potrebne za vodna plovila, zasidrana ali drugače privezana na obalo v pristanišču ali ob vodni poti za dostop v pristanišče;
6.  „privez“ pomeni storitve varnega privezovanja, odvezovanja in prestavljanja, potrebne za vodno plovilo;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
8.  „pilotaža“ pomeni storitev vodenja vodnega plovila, ki jo opravlja pomorski pilot ali pilotažna postaja, da se omogoči varen vstop plovila v pristanišče po vodni poti ali izhod iz njega;
8.  „pilotaža“ pomeni storitev vodenja vodnega plovila, ki jo opravlja pomorski pilot ali pilotažna postaja, da se omogoči varen vstop plovila v pristanišče po vodni poti ali izhod iz njega ali pa varna plovba znotraj pristanišča;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9
9.  „infrastrukturna pristojbina“ pomeni pristojbino, pobrano v neposredno ali posredno korist upravnega organa pristanišča, ki jo plačajo prevozniki vodnih plovil ali lastniki tovora za uporabo zmogljivosti in storitev, ki plovilom omogočajo vstop v pristanišče in izhod iz njega, vključno z vodnimi potmi, ki omogočajo dostop do navedenih pristanišč, ter dostop do obdelave potnikov in tovora;
9.  „infrastrukturna pristojbina“ pomeni pristojbino, pobrano v neposredno ali posredno korist upravnega organa pristanišča, ki jo plačajo prevozniki vodnih plovil ali lastniki tovora za uporabo infrastruktur, zmogljivosti in storitev, ki plovilom omogočajo vstop v pristanišče in izhod iz njega, vključno z vodnimi potmi, ki omogočajo dostop do pristanišča, če te vodne poti sodijo v pristojnost upravnega organa pristanišča, ter dostop do obdelave potnikov in tovora, izključuje pa stroške najema zemljišča in pristojbine z enakovrednim učinkom;
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 12
12.  „pogodba o pristaniških storitvah“ pomeni formalen in pravno zavezujoč sporazum med ponudnikom pristaniške storitve in pristojnim organom, pri čemer ta organ imenuje ponudnika pristaniških storitev za izvajanje pristaniških storitev na podlagi postopka za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev;
12.  „pogodba o pristaniških storitvah“ pomeni formalen in pravno zavezujoč sporazum med ponudnikom pristaniške storitve in upravnim organom pristanišča ali pristojnim organom, pri čemer ta organ imenuje ponudnika pristaniških storitev za izvajanje pristaniških storitev na podlagi postopka za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 16
16.  „morsko pristanišče“ pomeni območje kopnega in vode, katerega zgradbe in oprema predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, in vse druge infrastrukture, ki jo potrebujejo prevozniki v pristaniškem območju;
16.  „pomorsko pristanišče“ pomeni razmejeno območje kopnega in vode, s katerim upravlja upravni organ pristanišča in ki ga sestavljajo infrastrukture in oprema, ki predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov in osebja;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 2 – točka 17
17.  „vleka“ pomeni pomoč vodnemu plovilu z vlačilcem, da se omogoči varen vstop v pristanišče ali izhod iz njega z zagotavljanjem pomoči pri manevriranju vodnega plovila;
17.  „vleka“ pomeni pomoč vodnemu plovilu z vlačilcem, da se omogoči varen vstop v pristanišče ali izhod iz njega ali pa varna plovba znotraj pristanišča z zagotavljanjem pomoči pri manevriranju vodnega plovila;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 18
18.  „dostop do pristanišča po vodni poti“ pomeni dostop do pristanišča po vodi z odprtega morja, kot so vhodi v pristanišče, plovne poti, reke, morski kanali in fjordi.
18.  „dostop do pristanišča po vodni poti“ pomeni dostop do pristanišča po vodi z odprtega morja, kot so vhodi v pristanišče, plovne poti, reke, morski kanali in fjordi, če spada takšna vodna pot v pravno pristojnost upravnega organa pristanišča.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Poglavje II – naslov
Dostop do trga
Organizacija pristaniških storitev
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
črtano
Svoboda opravljanja storitev
1.  Svoboda opravljanja storitev v morskih pristaniščih iz te uredbe velja za ponudnike pristaniških storitev, ki imajo sedež v Uniji, pod pogoji iz tega poglavja.
2.  Ponudniki pristaniških storitev imajo dostop do bistvenih pristaniških zmogljivosti v obsegu, ki ga potrebujejo za izvajanje svojih dejavnosti. Pogoji dostopa so pošteni, primerni in nediskriminatorni.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 3 a (novo)
Člen 3 a
Svoboda organizacije pristaniških storitev
1.  V zvezi s to uredbo, se lahko za organizacijo pristaniških storitev iz tega poglavja uporabljajo:
(a)  minimalne zahteve za ponudnike pristaniških storitev;
(b)  omejitve števila ponudnikov;
(c)  obveznosti javne službe;
(d)  notranji izvajalci;
(e)  prost odprt dostop do trga pristaniških storitev.
2.  Pri organizaciji pristaniških storitev iz odstavka 1 se spoštujejo pogoji iz tega poglavja.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Upravni organ pristanišča lahko zahteva, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo minimalne zahteve za opravljanje zadevne pristaniške storitve.
1.  Brez poseganja v možnost naložitve obveznosti javne službe, kot je določeno v členu 8, lahko upravni organ pristanišča ali pristojni organ zahteva, da ponudniki pristaniških storitev, tudi podizvajalci, izpolnjujejo minimalne zahteve za opravljanje zadevne pristaniške storitve.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Minimalne zahteve iz odstavka 1 se lahko, če je to ustrezno, nanašajo le na:
2.  Minimalne zahteve iz odstavka 1 se nanašajo na:
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(b)  opremo, ki je potrebna za opravljanje zadevne pristaniške storitve v običajnih in varnih pogojih, ter zmogljivosti za vzdrževanje te opreme na ustrezni ravni;
(b)  opremo, ki je potrebna za neprekinjeno opravljanje zadevne pristaniške storitve v običajnih in varnih pogojih, ter tehnične in finančne zmogljivosti za vzdrževanje te opreme na zahtevani ravni;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  razpoložljivost pristaniških storitev za vse uporabnike, na vseh privezih in brez prekinitev, podnevi in ponoči, skozi vse leto;
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(c)  izpolnjevanje zahtev glede pomorske varnosti ali varnosti in varovanja pristanišča ali dostopa do pristanišča, njegovih naprav, opreme in osebja;
(c)  izpolnjevanje zahtev glede pomorske varnosti ali varnosti in varovanja pristanišča ali dostopa do pristanišča, njegovih naprav, opreme, delavcev in drugega osebja;
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  skladnost z nacionalno socialno in delovno zakonodajo države članice pristanišča, vključno s pogoji iz kolektivnih pogodb;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka d b (novo)
(db)  ugled ponudnika pristaniških storitev, ki ga določi država članica.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Izvajanje te uredbe pod nobenim pogojem ne upravičuje nižanja ravni minimalnih zahtev za opravljanje pristaniških storitev, ki so jih že določile države članice ali pristojni organi.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  Kadar minimalne zahteve vključujejo posebno lokalno znanje ali seznanjenost z lokalnimi razmerami, upravni organ pristanišča poskrbi za primeren dostop do ustreznega usposabljanja pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji, razen če dostop do takšnega usposabljanja zagotavlja država članica.
4.  Kadar minimalne zahteve vključujejo posebno lokalno znanje ali seznanjenost z lokalnimi razmerami, upravni organ pristanišča poskrbi za primeren dostop do informacij pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5
5.  V primerih iz odstavka 1 bi moral upravni organ pristanišča minimalne zahteve iz odstavka 2 in postopek za podelitev pravice opravljanja pristaniških storitev v skladu z navedenimi zahtevami objaviti do 1. julija 2015, za minimalne zahteve, ki se uporabljajo po tem datumu, pa vsaj tri mesece pred datumom, ko navedene zahteve začnejo veljati. Ponudnike pristaniških storitev se vnaprej obvesti o vsaki spremembi meril in postopka.
5.  V primerih iz odstavka 1 bi moral upravni organ pristanišča minimalne zahteve iz odstavka 2 in postopek za podelitev pravice opravljanja pristaniških storitev v skladu z navedenimi zahtevami objaviti do ...*, za minimalne zahteve, ki se uporabljajo po tem datumu, pa vsaj tri mesece pred datumom, ko navedene zahteve začnejo veljati. Ponudnike pristaniških storitev se vnaprej obvesti o vsaki spremembi meril in postopka.
__________________
* Datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Da bi zagotovili pomorsko varnost in varstvo okolja, država članica ali pristojni organ lahko zahtevata, da morajo biti ladje, ki se uporabljajo za operacije vleke in priveza, registrirane v državi članici zadevnega pristanišča ali da plujejo pod zastavo te države članice.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Upravni organ pristanišča ponudnike pristaniških storitev obravnava enakopravno in deluje na pregleden način.
1.  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ ponudnike pristaniških storitev obravnava enakopravno in deluje na pregleden, stvaren, nediskriminatoren in sorazmeren način.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Upravni organ pristanišča podeli ali zavrne pravico opravljanja pristaniških storitev na podlagi minimalnih zahtev, določenih v skladu s členom 4, v enem mesecu po prejemu zahtevka za podelitev takšne pravice. Vsaka zavrnitev se ustrezno utemelji na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril.
2.  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ podeli ali zavrne pravico opravljanja pristaniških storitev na podlagi minimalnih zahtev, določenih v skladu s členom 4. To stori v razumnem času, ki v nobenem primeru ne presega štirih mesecev, od prejema zahtevka za podelitev takšne pravice. Vsaka zavrnitev se ustrezno utemelji na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek -1 (novo)
-1.  Ta člen se ne uporablja v primerih iz člena 9 te uredbe, ko upravni organ pristanišča ni javni naročnik v smislu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.
________________
1a Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Z odstopanjem od člena 3 lahko upravni organ pristanišča omeji število ponudnikov pristaniških storitev za določeno pristaniško storitev zaradi enega ali več naslednjih razlogov:
1.  Brez poseganja v različne obstoječe modele za organizacijo pristaniških storitev lahko upravni organ pristanišča ali pristojni organ omeji število ponudnikov pristaniških storitev za določeno pristaniško storitev zaradi enega ali več naslednjih razlogov:
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  pomanjkanje ali rezervirana raba zemljišča, če lahko upravni organ dokaže, da zemljišče pomeni bistveno pristaniško zmogljivost za opravljanje pristaniške storitve in če je omejitev v skladu z uradnim razvojnim načrtom pristanišča, ki ga je odobril upravni organ pristanišča in po potrebi kateri koli drugi javni pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo;
(a)  pomanjkanje ali rezervirana raba zemljišča, če lahko upravni organ dokaže, da zemljišče pomeni pristaniško zmogljivost, ki je bistvena za opravljanje pristaniških storitev, in če je omejitev, kadar je to ustrezno, v skladu z odločitvami ali načrti, ki jih je sprejel upravni organ pristanišča in po potrebi kateri koli drugi javni pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  pomanjkanje prostora na vodi, kadar je to bistveni del zmožnosti zagotavljanja pristaniške storitve na varen in učinkovit način;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  značilnosti prometa ne omogočajo, da bi več ponudnikov pristaniških storitev v pristanišču delovalo v ekonomsko zadovoljivih pogojih;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a c (novo)
(ac)  potreba, da se zagotovijo varne, zanesljive ali okoljsko trajnostne pristaniške dejavnosti;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Vsaka omejitev ponudnikov za pristaniško storitev upošteva postopek izbire, ki je odprt za vse zainteresirane strani, nediskriminatoren in pregleden. Upravni organ pristanišča vsem zainteresiranim stranem posreduje potrebne informacije o organizaciji postopka izbire in roku za oddajo ter o vseh pomembnih merilih in zahtevah za dodelitev. Rok za oddajo vloge mora biti dovolj dolg, da lahko zainteresirane strani opravijo smiselno oceno in pripravijo svojo vlogo. V normalnih okoliščinah je minimalni rok 30 dni.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4
4.  Kadar upravni organ pristanišča opravlja pristaniške storitve sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga neposredno ali posredno obvladuje, lahko država članica sprejetje odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev zaupa organu, ki je neodvisen od upravnega organa pristanišča. Če država članica sprejetja odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev ne zaupa takšnemu organu, število ponudnikov ni manjše od dveh.
4.  Kadar upravni organ pristanišča sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga neposredno ali posredno obvladuje, država članica sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov. Če takih ukrepov ni, število ponudnikov ni manjše od dveh, razen če je iz katerega od razlogov iz odstavka 1 upravičena omejitev na enega samega ponudnika.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
črtano
Postopek za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev
1.  Vsaka omejitev števila ponudnikov za pristaniško storitev v skladu s členom 6 upošteva postopek izbire, ki je odprt za vse zainteresirane strani, nediskriminatoren in pregleden.
2.  Če ocenjena vrednost pristaniške storitve presega mejno vrednost iz odstavka 3, se uporabljajo pravila za postopek dodelitve, postopkovna jamstva in najdaljše trajanje koncesij, kot je določeno v Direktivi …./…. [koncesija].
3.  Mejna vrednost in metoda za določanje vrednosti pristaniške storitve sta opredeljeni v ustreznih in veljavnih določbah Direktive ..…/…. [koncesija].
4.  Izbrani ponudnik ali ponudniki in upravni organ pristanišča sklenejo pogodbo o pristaniških storitvah.
5.  Za namene te uredbe se znatna sprememba določb pogodbe o pristaniških storitvah v smislu Direktive …./… [koncesija] v času trajanja pogodbe šteje za novo pogodbo o pristaniških storitvah in zahteva nov postopek iz odstavka 2.
6.  V primerih iz člena 9 se odstavki od 1 do 5 ne uporabljajo.
7.  Ta uredba ne posega v Direktivo …/… [koncesija]15, Direktivo .…/….[javne službe]16 in Direktivo …/… [javno naročanje]17.
__________________
15 Predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb (COM(2011)0897).
16 Predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storite (COM(2011)0895).
17 Predlog direktive o javnih naročilih (COM(2011)0896).
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice se lahko ponudnikom odločijo naložiti obveznosti javne službe v zvezi s pristaniškimi storitvami, da bi zagotovile:
1.  Države članice na svojem ozemlju določijo pristojni organ, ki je lahko upravni organ pristanišča, in ki ima pravico izvajati obveznosti javne službe v zvezi s pristaniškimi storitvami, da bi zagotovile vsaj eno od naslednjih:
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
(b)  razpoložljivost storitve za vse uporabnike;
(b)  razpoložljivost storitve za vse uporabnike, kjer je to ustrezno, pod enakimi pogoji;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  varnost, varovanje ali okoljsko trajnost pristaniških dejavnosti;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  zagotavljanje ustreznih storitev prevoza za javnost in teritorialno kohezijo;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Države članice na svojem ozemlju imenujejo organe, pristojne za naložitev takšnih obveznosti javne službe. Pristojni organ je lahko upravni organ pristanišča.
črtano
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Kadar pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 3, ni upravni organ pristanišča, navedeni pristojni organ uveljavlja pooblastila iz členov 6 in 7 v zvezi z omejevanjem števila ponudnikov pristaniških storitev na podlagi obveznosti javne službe.
4.  Kadar pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 1 tega člena, ni upravni organ pristanišča, navedeni pristojni organ uveljavlja pooblastila iz člena 6 v zvezi z omejevanjem števila ponudnikov pristaniških storitev na podlagi obveznosti javne službe.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Če se pristojni organ odloči v državi članici naložiti obveznosti javne službe v vseh pristaniščih, ki jih zajema ta uredba, o teh obveznostih obvesti Komisijo.
5.  Če se država članica odloči naložiti obveznosti javne službe v vseh svojih pomorskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba, o teh obveznostih obvesti Komisijo.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  V primeru prekinitve pristaniških storitev, za katere so naložene obveznosti javne službe, ali kadar nastane neposredno tveganje glede takšnega stanja, lahko pristojni organ sprejme izredne ukrepe. Izredni ukrep je lahko v obliki neposredne sklenitve pogodbe, tako da se storitev dodeli drugemu ponudniku za obdobje do enega leta. V navedenem obdobju pristojni organ začne nov postopek izbire ponudnika pristaniške storitve v skladu s členom 7 ali uporabi člen 9.
6.  V primeru prekinitve pristaniških storitev, za katere so naložene obveznosti javne službe, ali kadar nastane neposredno tveganje glede takšnega stanja, lahko pristojni organ sprejme izredne ukrepe. Izredni ukrep je lahko v obliki neposredne sklenitve pogodbe, tako da se storitev dodeli drugemu ponudniku za obdobje do enega leta. V navedenem obdobju pristojni organ začne nov postopek izbire ponudnika pristaniške storitve ali uporabi člen 9. Kolektivni industrijski ukrep, ki poteka v skladu z nacionalno zakonodajo države članice in/ali veljavnimi sporazumi med socialnimi partnerji, se ne šteje za motnjo pristaniških storitev, za katero se lahko sprejmejo izredni ukrepi.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  V primerih iz člena 6(1)(b) se lahko pristojni organ odloči, da bo pristaniško storitev v okviru obveznosti javne službe opravljal sam ali da bo takšne obveznosti neposredno naložil pravno ločenemu subjektu, ki ga obvladuje podobno kot svoje službe. V takšnem primeru se ponudnik pristaniške storitve za namene te uredbe šteje za notranjega upravljavca.
1.  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ se lahko odloči, da bo pristaniško storitev opravljal sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga obvladuje podobno kot svoje službe, pod pogojem, da se člen 4 uporablja enako za vse ponudnike te storitve. V takšnem primeru se ponudnik pristaniške storitve za namene te uredbe šteje za notranjega upravljavca.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Šteje se, da pristojni organ obvladuje pravno ločen subjekt podobno kot svoje službe le, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve pravne osebe, ki jo obvladuje.
2.  Šteje se, da upravni organ pristanišča ali pristojni organ obvladuje pravno ločen subjekt podobno kot svoje službe le, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve tega pravnega subjekta.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Notranji upravljavec se omeji na opravljanje dodeljene pristaniške storitve samo v pristanišču ali pristaniščih, za katera mu je bila naloga izvajanja pristaniške storitve dodeljena.
3.  Notranji upravljavec se v primerih iz člena 8 omeji na opravljanje dodeljene pristaniške storitve samo v pristanišču ali pristaniščih, za katera mu je bila naloga izvajanja pristaniške storitve dodeljena.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, vključno s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, lahko upravni organi pristanišča od ponudnika pristaniških storitev, ki je bil imenovan v skladu s postopkom iz člena 7, v primeru, da je ta ponudnik različen od uveljavljenega ponudnika pristaniških storitev, zaposlenim, ki jih je prej zaposlil uveljavljeni ponudnik pristaniških storitev, podeli pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES.
2.  Brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Unije, vključno z reprezentativnimi kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, pristojni organ od imenovanega ponudnika pristaniških storitev zahteva, da zaposlenim omogoči delovne pogoje na podlagi zavezujočih nacionalnih, regionalnih in lokalnih socialnih standardov. V primeru prenosa osebja zaradi zamenjave ponudnika storitve, se osebju, ki ga je prej zaposlil prejšnji ponudnik pristaniških storitev, zagotovijo enake pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Kadar upravni organi pristanišča zahtevajo, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo nekatere socialne standarde v zvezi z opravljanjem zadevnih pristaniških storitev, se v razpisni dokumentaciji in pogodbah o pristaniških storitvah navedejo zadevno osebje ter pregledni podatki o njihovih pogodbenih obveznostih in pogojih, ki bi morali veljati za zaposlene v povezani s pristaniškimi storitvami.
3.  Upravni organi pristanišča ali pristojni organi zahtevajo, da vsi ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo vse socialne in delovne standarde, ki so določeni v pravu Unije ali nacionalnem pravu, pa tudi veljavne kolektivne sporazume, v skladu z nacionalnimi običaji in tradicijo. Kadar pride pri zagotavljanju ustreznih pristaniških storitev do prenosa osebja, se v razpisni dokumentaciji in pogodbah o pristaniških storitvah navedejo to osebje ter pregledni podatki o njihovih pogodbenih obveznostih in pogojih, ki bi morali veljati za zaposlene v povezavi s pristaniškimi storitvami.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10 a
Usposabljanje in zaščita delavcev
1.  Delodajalec zagotovi, da so zaposleni deležni usposabljanja, ki je potrebno, da se dobro seznanijo s pogoji, pri katerih se opravlja njihovo delo, in so ustrezno usposobljeni, da se spopadejo z morebitnimi nevarnostmi pri delu.
2.  Ob popolnem upoštevanju avtonomije socialnih partnerjev je odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča povabljen, da oblikuje smernice za uvedbo zahtev v zvezi z usposabljanjem, da se preprečijo nesreče in zagotovi najvišja raven varnosti in zdravja pristaniških delavcev. Te zahteve v zvezi z usposabljanjem se redno posodabljajo za stalno zmanjševanje števila nesreč na delovnem mestu.
3.  Socialni partnerji so povabljeni, naj razvijejo modele, s katerimi bodo zagotovili ravnotežje med nihanjem povpraševanja po pristaniškem delu in prožnostjo, ki jo zahtevajo pristaniške dejavnosti, na eni strani ter stalnostjo in zaščito zaposlitve na drugi.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 11
To poglavje in prehodne določbe iz člena 24 se ne uporabljajo za storitve upravljanja tovora in prevoze potnikov.
To poglavje, z izjemo člena 10a, in prehodne določbe iz člena 24 se ne uporabljajo za storitve upravljanja tovora, prevoze potnikov in pilotažo.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, sam opravlja pristaniške storitve, vodi račune za vsako dejavnost pristaniške storitve ločeno od računov drugih svojih dejavnosti tako, da so:
2.  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, sam opravlja pristaniške storitve ali čiščenje in poglabljanje morskega dna, vodi račune za to dejavnost ali naložbo, financirano iz javnih sredstev, ločeno od računov drugih svojih dejavnosti tako, da so:
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Kadar upravni organ pristanišča ali združenje pristanišč izvaja čiščenje in poglabljanje morskega dna in prejema javna sredstva za to dejavnost, ne sme izvajati čiščenja in poglabljanja morskega dna v drugih državah članicah.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Javna sredstva iz odstavka 1 vključujejo osnovni kapital ali kvazi kapitalska sredstva, nepovratne donacije ali donacije, ki so povratne le v nekaterih okoliščinah, dodeljevanje posojil, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, jamstva, ki jih upravnemu organu pristanišča dajejo javni organi, izplačane dividende in zadržane dobičke ali druge oblike javne finančne pomoči.
3.  Javna sredstva iz odstavka 1 vključujejo sredstva lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, nepovratna sredstva ali sredstva, ki so povratna le v nekaterih okoliščinah, dodeljevanje posojil, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, jamstva, ki jih upravnemu organu pristanišča dajejo javni organi, ali druge oblike javne finančne pomoči.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4
4.  Upravni organ pristanišča hrani informacije o finančnih odnosih iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da so na voljo Komisiji in pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu iz člena 17 pet let po koncu poslovnega leta, na katerega se informacije nanašajo.
4.  Upravni organ pristanišča hrani informacije o finančnih odnosih iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da so na voljo Komisiji in organu, imenovanemu v skladu s členom 17, pet let po koncu poslovnega leta, na katerega se informacije nanašajo.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5
5.  Upravni organ pristanišča na zahtevo Komisije in pristojnega neodvisnega nadzornega organa predloži vse dodatne informacije, ki so po njunem mnenju potrebne za izdelavo temeljite ocene predloženih podatkov in ocene skladnosti s to uredbo. Informacije se pošljejo v dveh mesecih po datumu zahtevka.
5.  Upravni organ pristanišča v primeru uradne pritožbe Komisiji organu, imenovanemu v skladu s členom 17, na zahtevo predloži vse dodatne informacije, ki so po njunem mnenju potrebne za izdelavo temeljite ocene predloženih podatkov in ocene skladnosti s to uredbo. Informacije se pošljejo v dveh mesecih po datumu zahtevka.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 7 a (novo)
7a.  Države članice se lahko odločijo, da se odstavek 2 tega člena v primeru nesorazmernih upravnih bremen ne uporablja za njihova pristanišča v celovitem omrežju, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) ali (b) člena 2082) Uredbe (EU) št. 1315/2013, če vsa prejeta javna sredstva in njihova poraba za opravljanje pristaniških storitev ostanejo popolnoma pregledna v računovodskem sistemu. Če se države članice tako odločijo, o tem obvestijo Komisijo preden začne njihova odločitev veljati.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Pristojbine za storitve, ki jih zagotavlja notranji upravljavec iz člena 9, in pristojbine, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev v primerih, ko je število ponudnikov, ki niso bili imenovani na podlagi odprtih, preglednih in nediskriminatornih postopkov, omejeno, se določijo na pregleden in nediskriminatoren način. Te pristojbine odražajo pogoje na ustreznem konkurenčnem trgu in niso nesorazmerne v primerjavi z ekonomsko vrednostjo opravljene storitve.
1.  Pristojbine za storitve, ki jih zagotavlja notranji upravljavec v okviru obveznosti javne službe, pristojbine za pilotažne storitve, ki niso izpostavljene učinkoviti konkurenci, in pristojbine, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev iz člena 6(1)(b), se določijo na pregleden in nediskriminatoren način. Te pristojbine v največji možni meri odražajo pogoje na ustreznem konkurenčnem trgu in niso nesorazmerne v primerjavi z ekonomsko vrednostjo opravljene storitve.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.  Ponudnik pristaniške storitve na zahtevo pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu iz člena 17 predloži informacije o elementih, uporabljenih kot podlaga za določitev strukture in ravni pristojbin za pristaniške storitve, ki sodijo v uporabo odstavka 1 tega člena. Te informacije vključujejo metodologijo, uporabljeno za določanje pristaniških pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo.
3.  Ponudnik pristaniške storitve v primeru uradne pritožbe organu, imenovanemu v skladu s členom 17, na zahtevo predloži informacije o elementih, uporabljenih kot podlaga za določitev strukture in ravni pristojbin za pristaniške storitve, ki sodijo v uporabo odstavka 1 tega člena. Te informacije vključujejo metodologijo, uporabljeno za določanje pristaniških pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Da se prispeva k učinkovitemu sistemu zaračunavanja infrastrukturne pristojbine, upravni organ pristanišča v skladu s svojo poslovno strategijo in naložbenim načrtom samostojno določa strukturo in raven infrastrukturne pristojbine, ki ustreza konkurenčnim pogojem ustreznega trga in je skladna s pravili o državni pomoči.
3.  Da se prispeva k učinkovitemu sistemu zaračunavanja infrastrukturne pristojbine, upravni organ pristanišča v skladu s svojo poslovno strategijo in naložbenim načrtom samostojno določa strukturo in raven infrastrukturne pristojbine, ki je skladna s pravili o državni pomoči in pravili konkurence.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v odstavek 3 so lahko infrastrukturne pristojbine različne v skladu s poslovno prakso, povezano s pogostimi uporabniki, ali zaradi spodbujanja učinkovitejše uporabe pristaniške infrastrukture, prevoza po morju na kratkih razdaljah, visoke okoljske uspešnosti, energijske učinkovitosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri prevozih. Merila, ki se uporabljajo za oblikovanje takšnih razlik, so objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter skladna s pravili konkurence. Posledične različne pristojbine pod enakimi pogoji veljajo za vse zadevne uporabnike pristaniških storitev.
4.  Brez poseganja v odstavek 3 so lahko infrastrukturne pristojbine različne v skladu z ekonomsko strategijo pristanišča in njegovo politiko prostorskega načrtovanja, kar je med drugim povezano z nekaterimi kategorijami uporabnikov, ali zaradi spodbujanja učinkovitejše uporabe pristaniške infrastrukture, prevoza po morju na kratkih razdaljah, visoke okoljske uspešnosti, energijske učinkovitosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri prevozih. Merila, ki se uporabljajo za takšne razlike, so pravična, ne diskriminirajo na podlagi nacionalnosti ter upoštevajo pravila o državni pomoči in pravila konkurence. Upravni organ pristanišča lahko pri določanju pristojbin upošteva zunanje stroške, ter razlikuje med infrastrukturnimi pristojbinami v skladu s poslovno prakso.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  Komisijo se pooblasti, da po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 21 v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, po katerih se lahko spreminjajo infrastrukturne pristojbine in skupna načela za zaračunavanje infrastrukturnih pristojbin.
črtano
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 6
6.  Upravni organ pristanišča obvesti uporabnike pristanišča in predstavnike ali združenja uporabnikov pristanišč o strukturi in merilih, uporabljenih za določitev višine infrastrukturnih pristojbin, vključno s skupnimi stroški in prihodki, ki so bili uporabljeni kot podlaga za določitev strukture in ravni infrastrukturnih pristojbin. Uporabnike pristaniške infrastrukture vsaj tri mesece vnaprej obvesti tudi o vseh spremembah višine infrastrukturnih pristojbin ali strukture oziroma meril, uporabljenih za določanje takšnih pristojbin.
6.  Upravni organ pristanišča na pregleden način obvesti uporabnike pristanišča in predstavnike ali združenja uporabnikov pristanišč o strukturi in merilih, uporabljenih za določitev višine infrastrukturnih pristojbin. Uporabnike pristaniške infrastrukture vsaj tri mesece vnaprej obvesti tudi o vseh spremembah višine infrastrukturnih pristojbin ali strukture oziroma meril, uporabljenih za določanje takšnih pristojbin. Upravnemu organu pristanišča ni treba razkriti razlik v pristojbinah, ki so posledica individualnih pogajanj.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 7
7.  Upravni organ pristanišča na zahtevo pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu in Komisiji predloži informacije iz odstavka 4 ter podrobne stroške in prihodke, uporabljene kot podlaga za določitev strukture in ravni infrastrukturnih pristojbin, ter metodologijo, uporabljeno za določanje infrastrukturnih pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo.
7.  Upravni organ pristanišča v primeru uradne pritožbe organu, imenovanemu v skladu s členom 17, Komisiji na zahtevo predloži informacije iz odstavka 4 tega člena in raven infrastrukturnih pristojbin ter metodologijo, uporabljeno za določanje infrastrukturnih pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Upravni organ pristanišča ustanovi odbor predstavnikov upravljavcev vodnih plovil, lastnikov tovora ali drugih uporabnikov pristanišča, ki morajo plačevati infrastrukturno pristojbino ali pristojbino za pristaniške storitve ali oboje. Ta odbor se imenuje „posvetovalni odbor uporabnikov pristanišča“.
črtano
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Upravni organ pristanišča se pred določitvijo infrastrukturnih pristojbin s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišča letno posvetuje o strukturi in ravni takšnih pristojbin. Ponudniki pristaniških storitev iz odstavkov 6 in 9 se pred določitvijo pristojbin za pristaniške storitve s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišča letno posvetujejo o strukturi in ravni takšnih pristojbin. Upravni organ pristanišča za takšno posvetovanje zagotovi ustrezne zmogljivosti, ponudniki pristaniških storitev pa ga obveščajo o rezultatih posvetovanj.
2.  Upravni organ pristanišča zagotovi, da so na voljo ustrezni mehanizmi za posvetovanje z uporabniki pristanišča, tudi z ustreznimi izvajalci storitev medsebojno povezanega prometa. V primeru večjih sprememb infrastrukturnih pristojbin se posvetuje z uporabniki pristanišča. Ponudniki pristaniških storitev uporabnikom pristanišča zagotovijo ustrezne informacije o strukturi pristojbin za pristaniške storitve in merilih za njihovo določanje. Notranji upravljavci, ki storitve opravljajo v okviru obveznosti javne službe, in ponudniki pristaniških storitev iz člena 6(1)(b) se pred določitvijo pristojbin za pristaniške storitve z uporabniki pristanišča letno posvetujejo o strukturi in ravni takšnih pristojbin. Upravni organ pristanišča za takšno posvetovanje zagotovi ustrezne mehanizme, ponudniki pristaniških storitev pa ga obveščajo o rezultatih posvetovanj.
Obveznosti iz tega odstavka se lahko naložijo na organe, ki že delujejo na območju pristanišča, tudi na tiste z drugačno sestavo.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Upravni organ pristanišča se redno posvetuje z zainteresiranimi stranmi, kot so podjetja, ki imajo sedež v pristanišču, ponudniki pristaniških storitev, upravljavci vodnih plovil, lastniki tovora, prevozniki na kopnem in javne uprave, ki delujejo na območju pristanišča, o:
1.  Upravni organ pristanišča se redno posvetuje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, ki delujejo na območju pristanišča, kot tudi z javno upravo, pristojno za načrtovanje prometne infrastrukture, kjer je to ustrezno, o:
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  posledicah načrtovanja in odločitev o urejanju prostora kar zadeva okoljsko učinkovitost;
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  ukrepih za zagotavljanje in izboljšanje varnosti na pristaniškem območju, vključno z zdravjem in varnostjo pristaniških delavcev, in informacije o dostopu do usposabljanju za pristaniške delavce.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 17 – naslov
Neodvisno nadzorno telo
Neodvisni nadzor
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da uporabo te uredbe v vseh morskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba na ozemlju vsake države članice, spremlja in nadzoruje neodvisni nadzorni organ.
1.  Države članice zagotovijo, da je v vseh pomorskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba na ozemlju vsake države članice, na voljo učinkovit mehanizem za obravnavanje pritožb. V ta namen države članice imenujejo enega ali več organov.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Neodvisni nadzorni organ je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vsakega upravnega organa pristanišča ali ponudnikov pristaniških storitev. Države članice, ki ohranjajo lastništvo ali nadzor nad pristanišči ali upravnimi organi pristanišč, zagotovijo učinkovito strukturno ločevanje med funkcijami, povezanimi z nadzorom in spremljanjem te uredbe, in dejavnostmi, povezanimi z navedenim lastništvom ali nadzorom. Neodvisni nadzorni organ izvaja svoja pooblastila nepristransko in pregledno ter ob upoštevanju pravice do svobodnega poslovanja.
2.  Neodvisni nadzor se izvaja na način, ki izključuje nasprotje interesov in je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vsakega upravnega organa pristanišča ali ponudnikov pristaniških storitev. Države članice, ki ohranjajo lastništvo ali nadzor nad pristanišči ali upravnimi organi pristanišč, zagotovijo učinkovito strukturno ločevanje med funkcijami, povezanimi z obravnavo pritožb, in dejavnostmi, povezanimi z navedenim lastništvom ali nadzorom. Neodvisni nadzor je nepristranski in pregleden ter ustrezno upošteva pravico do svobodnega poslovanja.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  Neodvisni nadzorni organ obravnava pritožbe, ki jih vloži katera koli stranka z zakonitim interesom, in spore, ki so mu predloženi in so nastali v zvezi z uporabo te uredbe.
3.  Države članice zagotovijo, da so uporabniki pristanišča in druge ustrezne zainteresirane strani obveščene, kje in kako lahko vložijo pritožbo, vključno z navedbo organov, odgovornih za obravnavanje pritožb, in ustreznih nacionalnih organov iz členov 12(5), 13(3) in 14(7).
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4
4.  Če spor nastane med strankama, ki imata sedež v različnih državah članicah, je za reševanje spora pristojen neodvisni nadzorni organ države članice pristanišča, iz katerega predvidoma izvira spor.
4.  Če spor nastane med strankama, ki imata sedež v različnih državah članicah, je za reševanje spora pristojna država članica pristanišča, iz katerega predvidoma izvira spor. Zadevne države članice medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo informacije v zvezi s svojim delom.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5
5.  Neodvisni nadzorni organ ima pravico od upravnih organov pristanišč, ponudnikov pristaniških storitev in uporabnikov pristanišč zahtevati, da predložijo informacije, ki so potrebne za zagotavljanje spremljanja in nadzora uporabe te uredbe.
5.  V primeru, da katera od strank z zakonitim interesom vloži uradno pritožbo, ima ustrezen organ, ki izvaja neodvisni nadzor, pravico od upravnih organov pristanišč, ponudnikov pristaniških storitev in uporabnikov pristanišč zahtevati, da predložijo potrebne informacije.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 6
6.  Neodvisni nadzorni organ lahko na zahtevo pristojnega organa v državi članici izdaja mnenja o vseh vprašanjih, ki so povezana z uporabo te uredbe.
črtano
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 7
7.  Neodvisni nadzorni organ se lahko pri obravnavi pritožb ali sporov posvetuje s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišč iz zadevnega pristanišča.
črtano
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 8
8.  Odločitve neodvisnega nadzornega organa imajo zavezujoče učinke, vendar ne posegajo v sodni nadzor.
8.  Odločitve ustreznega organa, ki izvaja neodvisen nadzor, imajo zavezujoče učinke, vendar ne posegajo v sodni nadzor.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 9
9.  Države članice Komisijo najpozneje do 1. julija 2015 obvestijo o identiteti neodvisnih nadzornih organov in nato o vseh spremembah identitete. Komisija objavi in posodablja seznam neodvisnih nadzornih organov na svoji spletni strani.
9.  Države članice Komisijo do ...* obvestijo o mehanizmih in postopkih, ki so jih uvedle za izpolnjevanje odstavkov 1 in 2 tega člena, in ji nemudoma sporočijo vse njihove naknadne spremembe. Komisija objavi in posodablja seznam ustreznih organov na svoji spletni strani.
__________________
* Datum: 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 18
Člen 18
črtano
Sodelovanje med neodvisnimi nadzornimi organi
1.  Neodvisni nadzorni organi si izmenjujejo informacije o svojem delu ter načelih in praksah odločanja, da olajšajo enotno uporabo te uredbe. Za ta namen sodelujejo v mreži, ki se srečuje redno in vsaj enkrat letno. Komisija prav tako sodeluje v mreži ter usklajuje in podpira njeno delo.
2.  Neodvisni nadzorni organi tesno sodelujejo zaradi vzajemne pomoči pri svojih nalogah, vključno s pomočjo pri izvajanju preiskav, potrebnih za obravnavo pritožb in sporov v primerih, ki vključujejo pristanišča v različnih državah članicah. Za ta namen neodvisni nadzorni organ na podlagi utemeljene zahteve drugemu takšnemu organu zagotovi potrebne informacije in mu omogoči izpolnjevanje pristojnosti v skladu s to uredbo.
3.  Države članice poskrbijo, da neodvisni nadzorni organi Komisiji po utemeljeni zahtevi zagotovijo informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog. Informacije, ki jih zahteva Komisija, so sorazmerne z opravljanjem navedenih nalog.
4.  Kadar neodvisni nadzorni organ v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o zaupnosti poslovnih podatkov obravnava informacije kot zaupne, drugi nacionalni nadzorni organ in Komisija zagotovijo takšno zaupnost. Te informacije se lahko uporabljajo le za namene, za katere so bile zahtevane.
5.  Na podlagi izkušenj neodvisnih nadzornih organov in dejavnosti mreže iz odstavka 1 ter zaradi zagotavljanja učinkovitega sodelovanja lahko Komisija sprejme skupna načela o ustreznih mehanizmih za izmenjavo informacij med neodvisnimi nadzornimi organi. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  Vsaka stranka z zakonitim interesom ima pravico do pritožbe zoper odločitve ali posamezne ukrepe, ki jih v skladu s to uredbo sprejmejo pristojni organi, upravni organ pristanišča ali neodvisni nadzorni organ, pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od vključenih strank. Ta pritožbeni organ je lahko sodišče.
1.  Vsaka stranka z zakonitim interesom ima pravico do pritožbe zoper odločitve ali posamezne ukrepe, ki jih v skladu s to uredbo sprejmejo pristojni organi, upravni organ pristanišča ali organ, imenovan v skladu s členom 17, pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od vključenih strank. Ta pritožbeni organ je lahko sodišče.
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo o teh določbah obvestijo najpozneje do 1. julija 2015 in jo takoj obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe.
Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah do …* in jo nemudoma obvestijo o vseh naknadnih spremembah.
__________________
* Datum: 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 21
Člen 21
črtano
Izvajanje pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.
3.  Pooblastilo iz člena 14 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem list Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila o tem aktu ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 22
Člen 22
črtano
Postopek v odboru
1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 23
Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju in učinkih te uredbe, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.
Za namene ocenjevanja delovanja in učinka te uredbe se Evropskemu parlamentu in Svetu redno predložijo poročila. Komisija do ...* predloži prvo poročilo in nato redna poročila vsaka tri leta, ki jim po potrebi priloži ustrezne predloge. Poročila Komisije upoštevajo morebiten napredek, ki ga doseže odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča.
________________
* Datum: štiri leta po začetki veljavnosti te uredbe.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 25
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2015.
Uporablja se od …*.
__________________
* Datum: 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0023/2016).

Pravno obvestilo