Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2004(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0036/2016

Predložena besedila :

A8-0036/2016

Razprave :

PV 08/03/2016 - 17
CRE 08/03/2016 - 17

Glasovanja :

PV 09/03/2016 - 11.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0080

Sprejeta besedila
PDF 362kWORD 126k
Sreda, 9. marec 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Smernice za proračun za leto 2017 - Oddelek III
P8_TA(2016)0080A8-0036/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2017, oddelek III – Komisija (2016/2004(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 25. novembra 2015 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je odobril spravni odbor v okviru proračunskega postopka(4),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(5) in dveh skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije(6),

–  ob upoštevanju skupne izjave o načrtu plačil 2015–2016(7), o kateri je bil dogovor sklenjen 19. maja 2015,

–  ob upoštevanju evropskih gospodarskih napovedi Komisije (jesen 2015)(8),

–  ob upoštevanju letnega pregleda rasti za leto 2016(9), ki ga je pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0036/2016),

A.  ker bi moral proračun za leto 2017 zaradi slabotnega gospodarskega okrevanja, na katerega slabo vplivajo razmere na svetovnih trgih v vzponu in trenutne geopolitične napetosti, utreti pot gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest;

B.  ker bo na proračun za leto 2017 vplivala naraščajoča migracijska in begunska kriza;

C.  ker bo proračun za leto 2017 sovpadel z vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira;

D.  ker je EU zaradi ravnovesja med notranjim povpraševanjem in zunanjo trgovino deloma gospodarsko odvisna od svetovnega dogajanja;

Splošne pripombe

1.  ugotavlja, da se je proračun Unije izkazal za ključen vir za reševanje nedavnih kriznih razmer in odzivanje na potrebe, ki niso bile nujno predvidene med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), migracijska in begunska kriza in geopolitične napetosti v evropskem sosedstvu, ki so povzročile številne resne izzive in izredne razmere, v Uniji pa hitrost gospodarskega okrevanja in obseg naložb še nista optimalna in še vedno obstaja naložbena vrzel;

2.  poudarja, da je omejena sposobnost proračuna Unije za spopadanje s temi krizami na tej stopnji predvsem posledica uporabe vseh razpoložljivih sredstev, dogovorjenih v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, zlasti uporabe posebnih instrumentov, kot je instrument prilagodljivosti; opozarja na pomembno vlogo Parlamenta pri oblikovanju teh instrumentov med pogajanji o večletnem finančnem okviru; vendar poudarja, da tudi polno aktiviranje obstoječih določb o prožnosti ne bo zadoščalo za reševanje problema, če se bodo krize še zaostrovale; zato poziva Svet, naj ponovno preuči svoje stališče o vprašanju vključitve posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira v proračun, da bi se ublažile omejitve, ki bremenijo proračun Unije; pri tem znova ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi morali odobritve plačil za posebne instrumente (instrument prilagodljivosti, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za nujno pomoč) obračunavati zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kot že velja za prevzemanje obveznosti za odhodke; pričakuje, da bo to vprašanje rešeno pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira;

Priprava proračuna ob upoštevanju gospodarskih napovedi in v skladu z evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik

3.  je seznanjen z evropsko gospodarsko napovedjo Komisije (jesen 2015), ki kaže na skromno okrevanje, čeprav še vedno zaostaja za potencialom rasti EU; poudarja pa, da mora okrevanje temeljiti na krepitvi temeljev za rast, zato da se pospeši ustvarjanje novih delovnih mest in vrnitev k polni zaposlenosti, ter ugotavlja, da so ravni dolgotrajne in zelo dolgotrajne brezposelnosti zlasti v najrevnejših regijah Unije in med mladimi še vedno skrb zbujajoče, ter da ima EU težave s prestrukturiranjem industrije; ugotavlja, da so še vedno razlike v gospodarski razvitosti med evropskimi regijami in državami članicami, ter opozarja na vrzel med najrevnejšimi in najbogatejšimi Evropejci; poleg tega ugotavlja, da se pojavljajo novi izzivi, kot je upočasnitev rasti tržnih gospodarstev v vzponu in svetovne trgovine, zlasti zaradi pritiskov, ki nastajajo zaradi spremenljivosti cen na kitajskih trgih, reševanja migrantske in begunske krize in nenehnih geopolitičnih napetosti;

4.  je tudi seznanjen z letnim pregledom rasti za leto 2016, ki ga je pripravila Komisija; je trdno prepričan, da je spodbujanje naložb, vključno z bolje usklajenim povečevanjem javnih in zasebnih naložb s poudarkom na ciljih strategije Evropa 2020, ustrezen odziv politik za bolj uravnoteženo gospodarsko politiko; meni, da je treba ta dva elementa upoštevati pri pripravi predloga proračuna za leto 2017, saj bi to lahko pomagalo pri določanju prednostnih nalog v ekonomskem okviru; zato poziva k večji sinergiji med evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik, ki se nanaša na raven Unije, in proračunom Unije, kar je tudi bistveno za stabilno območje eura;

5.  pri tem pozdravlja prizadevanja Komisije za spodbujeno rabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v podporo ključnih prednostnih nalog, izpostavljenih v priporočilih za posamezne države; je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam ter Komisijo poziva, naj zagotovi, da bodo na voljo sredstva za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU;

6.  obžaluje, da je bil proračun Unije v zadnjih letih kolateralna žrtev dvoličnega ravnanja držav članic, ki so svoj prispevek v proračun Unije obravnavale kot breme in torej kot prilagodljivo spremenljivko; poudarja, da lahko proračun EU, kot proračun za naložbe, ustvari precejšnjo dodano vrednost s spodbujanjem rasti, konkurenčnosti in ustvarjanjem novih delovnih mest v državah članicah; opozarja, da se prispevki držav članic v proračun Unije ne smejo obravnavati kot prilagodljiva spremenljivka, na katero vplivajo makroekonomske razmere; znova poudarja dodano vrednost proračuna Unije z vidika vzajemnosti in ekonomij obsega; opozarja na poseben položaj izoliranih in obrobnih regij;

7.  ugotavlja in obžaluje, da je izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb povzročilo velike izgube v prihodku držav članic od davka, zaradi česar so se zmanjšali njihovi prispevki v proračun EU; poleg tega meni, da taka nelojalna davčna konkurenca v nekaterih primerih pomeni prenos BDP iz ene države članice v drugo in prenos BND v davčne oaze zunaj EU, kar zmanjšuje skupne prispevke držav članic v proračun EU;

Premagovanje kriz

8.  poudarja, da se je morala Unija v zadnjih letih soočati s številnimi krizami, za kar je potrebna celovita rešitev; poudarja, da begunska kriza v Uniji in sosednjih državah kot posledica sirskega konflikta še ni rešena; ugotavlja, da se je kriza leta 2015 še zaostrila in se leta 2016 nadaljuje z nenadnim velikim povečanjem števila beguncev in migrantov, ki bežijo v Unijo, da bi tam zaprosili za azil; poudarja, da to vpliva tudi na notranjo krizo; poudarja, da je proračun Unije omogočil takojšen odziv na krizo in bi ga bilo treba za učinkovito financiranje politik EU, ki se izvajajo za premostitev krize odločno povečati, služil pa bi lahko kot del evropske rešitve za odpravo teh izrednih razmer v prihodnosti;

9.  poudarja, da bodo na proračun za leto 2017 vplivali notranji in zunanji varnostni izzivi, tudi v obliki terorističnih groženj ali ekstremizma, pa tudi izvajanje skupne agende Unije in držav članic, namenjene ohranjanju območja svobode, varnosti in pravice EU; pri tem poudarja, da so proračunski instrumenti EU, kot je Sklad za notranjo varnost, pomembni za spopadanje z najpomembnejšimi varnostnimi izzivi, med drugim s krepitvijo preventivnih ukrepov in čezmejnega operativnega sodelovanja;

10.  pozdravlja sprejetje sklada EFSI, ki je eno glavnih orodij za povečevanje naložb na ravni EU in bo prispeval k spodbujenemu ustvarjanju novih delovnih mest; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo precejšnje število projektov in dejavnosti v okviru Evropskega investicijskega sklada že odobreno in so se pokazale sinergije med skladom EFSI in programom Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj dejavno pomaga pri vzpostavljanju sinergij med različnimi skladi EU ter vzpostavi sistem za odkrivanje primerov kombiniranega financiranja EU; vztraja, da je treba ustrezno uporabljati kazalnike uspešnosti; spodbuja države članice in zasebne subjekte, naj v celoti izkoristijo finančne vire, ki so na voljo prek sklada EFSI; opozarja, da proračun Unije zagotavlja hrbtenico naložbenega načrta, saj daje na voljo potrebnih 8 milijard EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil za jamstveni sklad EFSI, od katerih je bilo skupaj 3,38 milijarde EUR že mobiliziranih v proračunu za leti 2015 in 2016; opozarja, da se je leta 2016 v ta namen v celoti izkoristila skupna razlika do zgornje meje za obveznosti, in ugotavlja, da Komisija na podlagi ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga EFSI načrtuje podoben scenarij za predlog proračuna za leto 2017; ponovno poudarja svojo zavezo krepitvi programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope v okviru letnega proračunskega postopka, da bi, kolikor je mogoče, izravnali dogovorjene reze med pogajanji za EFSI;

11.  poudarja pomen programov Obzorje 2020 in COSME, programov za financiranje malih in srednjih podjetij, programa Erasmus+ ter programov in politik, ki podpirajo razvoj inovacijam prijaznega okolja in prispevajo k uspešnosti strategije Evropa 2020; z zadovoljstvom ugotavlja visoko stopnjo črpanja sredstev programov Obzorje 2020, zaskrbljen pa je nad izjemno nizko povprečno stopnjo uspešnosti pri financiranju projektov, zaradi česar mnogi odlični projekti ostanejo brez finančnih sredstev; poziva države članice, naj proučijo možnosti za prevzem tistih projektov Obzorje 2020, ki so bili pozitivno ocenjeni, vendar jih ni mogoče sofinancirati, ker ni proračunskih sredstev; opozarja na pomembno vlogo malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva; poudarja, da bi bilo treba s proračunom EU preko obstoječih programov, kot je COSME, malim in srednjim podjetjem omogočiti lažji dostop do trgov in financiranja; ponavlja, da je prihodnost Unije povezana z njeno inovacijsko zmogljivostjo v ključnih strateških sektorjih, s čimer bi dosegla evropsko konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu;

12.  meni, da k prednostnemu cilju Unije za delovna mesta in rast bistveno prispeva zlasti pobuda za zaposlovanje mladih; ponovno poudarja svojo zavezanost financiranju tega programa, da bi se razširil in s tem omogočil večjemu številu mladih, vključno z mladimi migranti, ki prihajajo v EU, da s kakovostno ponudbo zaposlitve, nadaljevanjem izobraževanja ali pripravništvom učinkovito vstopijo na trg dela; obžaluje, da med pogajanji za proračun EU za leto 2016 niso bile sprejete nove zaveze za dodatno financiranje pobude za zaposlovanje mladih, saj je stopnja brezposelnosti mladih še vedno najvišja v EU; opozarja, da je treba ta cilj obravnavati skupaj s potrebo po spodbujanju mobilnosti med mladimi, kot jo podpira program Erasmus+; poudarja pomen skupne izjave treh institucij (Parlamenta, Sveta in Komisije) o proračunu za leto 2016, v kateri navajajo, „da je zmanjšanje brezposelnosti mladih še vedno pomembna skupna politična prednostna naloga, in ki zato ponovno poudarjajo odločenost, da čim bolje izkoristijo temu namenjena proračunska sredstva, zlasti pobudo za zaposlovanje mladih“; ugotavlja, da kljub začetnim zamudam pri njenem izvajanju in zavlačevanju pri imenovanju organov za njene operativne programe v več državah članicah sedanji podatki o izvrševanju kažejo polno absorpcijsko sposobnost; poziva Komisijo, naj oceno pobude za zaposlovanje mladih predstavi najkasneje do konca aprila 2016 in v vsakem primeru dovolj zgodaj, da se vključi podaljšanje programa v proračun EU za leto 2017; poudarja, da bo vprašanje trajne rešitve za njeno financiranje v obliki novih odobritev za prevzem obveznosti do leta 2020 vključeno v vmesni pregled večletnega finančnega okvira; pri tem poudarja, da je treba iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji črpati sredstva v podporo mladim do 25. leta starosti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), v enakem obsegu kot delavcem, ki prejemajo podporo v regijah z visoko brezposelnostjo mladih;

13.  poudarja, da v EU glede na nedavno poročilo organizacije Save the Children na pragu revščine živi 27 milijonov otrok; ponovno opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2015(10), v katerem zagovarja vzpostavitev jamstva za otroke, da se odpravi revščina otrok, zagotovi okolje, primerno njihovemu osebnemu razvoju, in prepreči njihovo izkoriščanje in socialna izključenost; pozdravlja prizadevanja tistih držav članic, ki so nedavno sprejele strategije za zmanjšanje revščine otrok kot del prizadevanj za zmanjšanje splošne ravni revščine, tudi otrok in mladih; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice spoštovale Konvencijo o otrokovih pravicah in načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; meni, da so izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvene storitve, urejene stanovanjske razmere in varnost osnovne potrebe, do katerih imajo pravico vsi evropski otroci, tudi tisti, ki v Evropo pridejo z begunci in migranti;

14.  opozarja na pomen evropskih agencij, ki zagotavljajo izvajanje evropske zakonodaje in s tem doseganje ciljev politike EU v zvezi s konkurenčnostjo, rastjo in zaposlovanjem na eni strani ter obvladovanje sedanje migracijske in begunske krize na drugi; zato vztraja, da se za upravne in operativne izdatke zagotovijo finančni in človeški viri, s katerimi lahko agencije izpolnijo dodeljene naloge in ustvarijo čim boljše rezultate; v zvezi z migracijsko in begunsko krizo opozarja na povečanje števila osebja in odobrenih sredstev za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru proračunov za leti 2015 in 2016; vseeno poudarja, da bo potrebo ta sredstva v proračunu za leto 2017 še povečati, če naj bilo te agencije kos povečanemu obsegu dela in dodatnim nalogam; Komisijo še poziva, naj priskrbi najnovejše in združene podatke ter srednje- in dolgoročno strategijo za te agencije;

15.  je zaskrbljen zaradi vztrajnih socialno-ekonomskih neenakosti in težav pri doseganju cilja EU o socialno-ekonomski konvergenci; poudarja, da bi bilo treba s proračunom Unije spodbujati politike konvergence, povezovanja in kohezije, da bi ohranjali in spodbujali podjetništvo, ustvarjanje dostojnih, kakovostnih in stabilnih delovnih mest, trajnostno rabo naravnih virov in varstvo okolja z uresničevanjem cilje iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; je predvsem zaskrbljen, ker je raven izvajanja odobritev plačil za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) nižja od pričakovane;

16.  se zaveda pomena programov za razdeljevanje mleka in sadja v šolah ter predlaga analizo tega, kako bi lahko povečali obseg sredstev zanje; opozarja na številne krize v zadnjih letih, med drugim tudi v kmetijstvu, ki so bile predvsem posledica ruskega embarga; poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da bi kmetijstvo EU postalo odporno na podnebne spremembe, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov zaradi kmetijstva in bi ta sektor postal ekonomsko vzdržen;

17.  priznava, da vprašanje migrantske in begunske krize kljub znatnim namenskim proračunskim sredstvom v letih 2015 in 2016 ni rešeno ne v Uniji ne v državah, od koder begunci prihajajo; poudarja, da proračunskih sredstev ni dovolj in so nujno potrebna precejšnja dodatna finančna sredstva za reševanje te krize, saj povečanje števila beguncev in migrantov ne more šteti za začasen pojav; poudarja, da je treba poiskati dolgoročne rešitve, ne le v okviru letnega proračunskega postopka, ampak tudi v prihodnjem vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj predloži srednje- in dolgoročni politični in finančni načrt za obravnavo migracijske krize in njen učinek na proračun za leto 2017; ugotavlja, da bi bilo treba vse ukrepe za obvladovanje izzivov v zvezi z begunci in migranti, ki jih financira EU, obravnavati kot naložbo; poudarja, da je treba odpraviti temeljne vzroke pojava migracij in izboljšati življenjske razmere, zlasti z boljšim izobraževanjem in zdravstvenimi storitvami ter okrepljeno podporo za naložbe v infrastrukturo v državah izvora migrantov oziroma v državah, kamor se migranti najprej zatečejo; poudarja, da financiranje migracijske in begunske krize ne bi smelo spodkopati ali preprečiti izvajanja drugih pomembnih politik EU; glede na to poudarja, da je solidarnost temeljno načelo proračuna EU; je zaskrbljen, saj je videti, da države članice v begunski krizi niso enako solidarne; znova poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako bi lahko s proračunom EU države članice spodbudili k bolj uravnoteženemu pristopu k solidarnosti;

18.  je močno zaskrbljen zaradi neustrezne zaščite za mladoletnike brez spremstva vzdolž celotne poti na varno, in poziva, da se temeljito raziščejo okoliščine, v katerih je po poročilih Europola pogrešanih deset tisoč otrok;

19.  poudarja, da je treba povečati financiranje programov za preselitev, postopkov premestitve in operacij vračanja, zlasti v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), da bi dosegli učinkovito evropsko azilno in migracijsko politiko, hkrati pa preprečili in zmanjšali nedovoljeno migracijo; poudarja, da je treba v okviru proračuna EU ustvariti možnosti za razvoj območij za preselitev in varnih con na afriški celini in Bližnjem vzhodu, to pa storiti v sodelovanju z Afriško unijo, Arabsko ligo in UNHCR;

20.  je seznanjen z ustanovitvijo regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji in nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obljube in dosežejo raven prispevka EU v te sklade v višini 2,3 milijarde EUR; je zelo zaskrbljen zaradi nizke ravni finančnih prispevkov držav članic; poudarja, da bodo potrebna nadaljnja finančna prizadevanja za zagotavljanje humanitarne pomoči na tranzitnih poteh in za obvladovanje izzivov, ki jih predstavlja vedno večje število beguncev; poudarja, da je nezadostno financiranje humanitarne pomoči, tudi za zdravstvo in šolanje v taboriščih, na tvegano pot v EU prisililo še več beguncev; opozarja, da so bili omenjeni skladi vzpostavljeni kot odziv na pomanjkanje prožnosti in finančnih sredstev proračunu EU; vztraja, da ukrepov za reševanje problematike migracij in beguncev ne bi smeli sprejeti na račun razvojne politike EU na drugih področjih ter da je treba upoštevati pravila o odgovornosti za vse ukrepe EU na tem področju;

21.  poudarja, da so države članice svojo zavezo potrdile na neuradnem srečanju voditeljev držav in vlad EU, ki je 23. septembra 2015 potekalo na temo migracij, na zasedanju Evropskega sveta 15. oktobra 2015 in na vrhu v Valletti 11. in 12. novembra 2015; meni, da so izredno pomembne javne izjave Sveta v zvezi z odzivanjem na doslej največjo migracijsko in begunsko krizo; pričakuje, da bo Svet izpolnil pričakovanja, ki so rezultat njegovih obljub in sklepov, in sicer predvsem da bo prispevke držav članic uskladil s proračunsko podporo EU za skrbniška sklada za Madad in Afriko ter v celoti izvedel predlog Komisije o instrumentu za pomoč beguncem v Turčiji; priznava, da nekatere države članice prispevajo tudi prek drugih programov humanitarne pomoči, kot sta Svetovni program za hrano in UNHCR;

22.  pozdravlja načelo in cilje instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji, za katerega so predvidene 3 milijarde EUR, in vse države članice poziva, naj izpolnijo politične obljube in zagotovijo zadostno finančno podporo za ta instrument; je trdno odločen, da bo uporabil vsa politična in institucionalna sredstva za izvajanje pritiska, da bi države članice izpolnile zaveze v zvezi s prispevki v regionalni skrbniški sklad za Sirijo, nujni skrbniški sklad za Afriko in instrument za pomoč beguncem za Turčijo; pričakuje, da bo Komisija pojasnila, kako bi bilo treba zagotoviti prispevek Unije do ustreznih zgornjih meja v proračunu Unije za leti 2016 in 2017; obsoja dejstvo, da sta Svet in Komisijo izključila Parlament iz razprav o vzpostavitvi instrumenta in uporabi prispevka Unije, kar je razvidno iz napovedi Komisije, da namerava prispevek Unije financirati s prerazporeditvijo iz nedavno sprejetega proračuna Unije za leto 2016 ter z uporabo razlike do zgornje meje v proračunu za leto 2017; poleg tega poudarja, da je treba povečati učinek zunanje porabe EU; poziva Komisijo, naj pripravi predloge, kako bi lahko okrepili vzajemno delovanje instrumentov zunanjega financiranja EU in izboljšali usklajenost njihovega strateškega pristopa; meni, da omenjena skrbniška sklada ter instrument za begunce nista niti znotraj niti zunaj proračuna EU, tako da ni potrebne odgovornosti in demokratičnega postopka, kot sta predpisana z metodo Skupnosti, zaradi česar namerava pobliže spremljati vzpostavitev sklada in instrumenta ter njuno izvajanje; poudarja, da se s tovrstnim ukrepanjem jasno kršijo pravice Parlamenta kot veje proračunskega organa;

23.  opozarja, da so geopolitične razmere v vzhodnem sosedstvu nestabilne, in poziva EU, naj okrepi podporo za države, ki izvajajo pridružitvene sporazume, da bi pospešili reforme in zagotovili poglobitev odnosov med EU in temi državami;

Plačila

24.  opozarja, da Komisija v proračunu za leti 2015 in 2016 v mnogih primerih ni zaprosila za dodatne odobritve plačil za vrsto odzivov na krizo (predhodno financiranje v višini 2 milijard EUR za Grčijo, prve pobude na področju migracij) in se je namesto tega odločila za prerazporeditev že obstoječih sredstev; poudarja, da se je s tem povečalo breme na strani odobritev plačil v letu 2016 in kasneje, zaradi česar lahko znova pride do tega, da odobritve ne bodo zadoščale za dejanske potrebe finančnih programov po razdelkih, to pa bo neposredno vplivalo na vodje projektov in državljane; je zaskrbljen, ker bi lahko zaradi teh razmer skupaj z zamudo pri začetku izvajanja programov v okviru deljenega upravljanja znova nastali pogoji, ki so ob koncu prejšnjega večletnega finančnega okvira povzročili najvišjo raven neporavnanih obveznosti doslej in nevzdržen zaostanek pri plačilu neporavnanih terjatev; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da so potrebna nova proračunska sredstva za nepredvidena plačila;

25.  poziva, da je treba skupne izjave o plačilih, o katerih so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija leta 2015 in 2016, uresničevati v celoti; spominja na zavezo o tem, da bodo letos organizirana vsaj tri medinstitucionalna srečanja o plačilih, kjer naj bi obravnavali izvrševanje plačil in pregledali napovedi; ugotavlja, da je Komisija ob koncu leta 2015 razglasila zaostanek v plačilu 8,2 milijarde EUR, kar je skoraj polovica zneska, ki ga je prvotno predvidela; namerava izpostaviti to vprašanje na prvem medinstitucionalnem srečanju o plačilih marca 2016, da bi ugotovili vzroke za te razlike in morebitni dolgoročni učinek na napovedi plačil; pričakuje, da bo Svet v okviru obravnave proračuna Unije za leto 2017 upošteval in v celoti spoštoval zneske, potrjene na srečanju aprila 2016; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži dolgoročnejše napovedi o pričakovanih spremembah plačil do konca večletnega finančnega okvira 2014–2020, kot je bilo dogovorjeno v skupni izjavi, sprejeti v okviru proračunskega postopka za leto 2016, da bi preprečili zaostanek v plačilu v drugi polovici večletnega finančnega okvira;

26.  poudarja, da se pričakuje, da bo izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov doseglo polno hitrost v letu 2017, in glede na to povečanje ravni črpanja svari, da odobritve plačil, predvidene v proračunu, ne smejo biti premajhne; spodbuja Komisijo, naj v predlogu proračuna poveča plačila na potrebne ravni; izraža zaskrbljenost zaradi poznega sprejetja operativnih programov in zaradi nevarnosti novih zaostankov neplačanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira; spodbuja Komisijo, naj dejavno sodeluje z državami članicami in jih poziva, naj si čim bolj prizadevajo za čimprejšnje imenovanje organov, pristojnih za programe, saj je bila njihova odsotnost glavni vzrok za sedanje zamude; pozdravlja razpoložljivost Komisije, da bi tesno sodelovala z državami članicami, zlasti v zvezi z ustrezno prilagoditvijo operativnih programov, da bi zagotovili boljšo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obvladovanje domačih izzivov, povezanih z begunsko krizo;

Druge zadeve posebnega pomena

27.  znova opozarja, da bi morale politike Unije temeljiti na načelu enakosti spolov kot horizontalnem načelu; poziva Komisijo, naj vključevanje načela enakosti spolov po potrebi uporabi pri pripravi predloga proračuna za leto 2017;

28.  pozdravlja dogovor, ki ga je 12. decembra 2015 v Parizu doseglo 196 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja o univerzalnem, zavezujočem, dinamičnem in diferenciranem sporazumu za soočanje z izzivom podnebnih sprememb; vendar obžaluje, da ni jasno, kako bodo države donatorke izpolnile cilj zbrati 100 milijard USD na leto za podporo državam v razvoju, oziroma zlasti, kako se bodo dogovorile o skupni metodologiji za financiranje varstva podnebja; ugotavlja, da je treba to vprašanje rešiti pred COP 22 v Marakešu, in pričakuje, da bo Komisija pripravila konsolidirani regulativni okvir EU, ki bo v celoti skladen z vsemi zavezami, sprejetimi v Parizu, in takšno financiranje predvidela v svojem predlogu proračuna za leto 2017; opozarja, da se je EU strinjala s tem, da bi morala vsaj 20 % proračuna za obdobje 2014–2020, z drugimi besedami kar 180 milijard EUR, porabiti za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami, in da je potrebna prilagoditev proračuna EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira izdatke Unije za trajnostno učinkovito infrastrukturo in trajnostne načine prevoza; spodbuja Komisijo, naj hitro izvede sklepe Sveta z dne 17. novembra 2015, povezane s skladi za podnebne in kohezijske politike;

29.  pozdravlja prizadevanja Komisije za razvoj strategije za proračun EU, ki bo usmerjen v rezultate; poziva Komisijo, naj pokaže napredek na področju poenostavitve financiranja EU, zlasti v zvezi z zmanjšanjem obremenitve pri uporabi in upravljanju projektov, financiranih s sredstvi EU; poudarja, da bi bilo treba v programih financiranja Unije nameniti posebno pozornost učinkovitosti finančnih instrumentov, ki lahko dosegajo pomembne ciljne skupine, kot so mala in srednja podjetja, inovativna podjetja in mikropodjetja; nadalje meni, da poleg institucij Unije veliko odgovornost nosijo tudi države članice, saj je 80 % proračuna v deljenem upravljanju; zato države članice poziva, naj storijo vse potrebno za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in zmanjšanje napak ter za preprečitev zamud pri izvajanju programov, za katere so odgovorne; poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na oblikovanje primernih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov rezultatov, s katerimi bi merili učinkovitost in ki bi zagotovili konkretno sliko učinka porabe EU v realnem gospodarstvu; poziva vse države članice, naj spodbujajo in vzpostavijo konkretne ukrepe za dejavno preprečevanje korupcije pri javnih naročilih in razpisih;

30.  potrjuje svojo podporo mednarodnemu raziskovalnemu in inženirskemu programu ITER ter zavezo zagotavljanju ustreznega financiranja zanj; vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih dodatnih zamud in stroškov tega programa, pa tudi zaradi morebitnih posledic za proračun Unije, ki bi bile povezane s tem; zato obžaluje, da ni mogel oceniti ravni odobritev za ITER za leto 2016 glede na posodobljen načrt in razpored plačil; pričakuje, da bo ta spremenjeni načrt vključen v pripravo osnutka proračuna za leto 2017; poziva k ustreznemu mehanizmu odgovornosti, ki bo ponudil jasen pregled zneskov po finančnih virih, ki so dodeljeni za ta mednarodni projekt, ter ocenil učinkovitost njihove porabe;

31.  opominja, da končni dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot je določen v členu 2 uredbe o večletnem finančnem okviru, vključuje predlog obveznega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki naj bi ga spremljal zakonodajni predlog o pregledu večletnega finančnega okvira do konca leta 2016; poudarja, da je namen klavzule o pregledu oceniti kvalitativno in kvantitativno delovanje večletnega finančnega okvira ter odpraviti sistemske pomanjkljivosti proračuna Unije in zagotoviti, da bo za Unijo odobrenih dovolj sredstev za učinkovito reševanje notranjih in zunanjih kriz ter financiranje političnih prednostnih nalog, ki se bodo pokazale v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da bi moral Svet izpolniti pričakovanja, ki so rezultat obljub in sklepov Evropskega sveta; s tem v zvezi poudarja, da bi moral Svet prevzeti odgovornost zato, da bo razpoložljivih dovolj odobritev za financiranje novih nalog in nepredvidenih okoliščin, tudi s povišanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira; pri pogajanjih o proračunu za leto 2017 in pregledu večletnega finančnega okvira namerava slediti doslednemu pristopu; močno dvomi, da je mogoče omenjeno krizo financirati znotraj omejitev veljavnega večletnega finančnega okvira; poudarja tudi, da je pregled večletnega finančnega okvira v letu 2016 priložnost za prilagoditev sredstev in povečanje prožnosti samega okvira;

32.  znova izraža naklonjenost potrebni temeljiti reformi sistema lastnih sredstev Unije in pripisuje izjemen politični pomen delu skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma o večletnem finančnem okviru 2014–2020; pričakuje, da bosta Komisija in Svet upoštevala končni rezultat, ki se pričakuje do konca leta 2016, vključno z novimi možnostmi za lastna sredstva; znova opozarja, da je glavni razmislek pri reformi lastnih sredstev ta, da postanejo prihodki v proračunu Unije bolj neodvisni, pa tudi stabilnejši, preprostejši, pravičnejši, bolj vzdržen in predvidljiv, hkrati pa naj se zmanjša breme čezmerne porabe sredstev za nacionalne proračune in se povečata preglednost in prepoznavnost za državljane, ne da bi se zanje povečalo skupno davčno breme; meni, da je treba za zagotovitev popolnoma neodvisnega proračuna EU vzpostaviti sistem dejanskih lastnih sredstev;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0407.
(5) UL L 48, 24.2.2016.
(6) Glej prilogo k zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 (sprejeta besedila, P8_TA(2015)0407).
(7) Glej prilogo k resoluciji Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0263).
(8) http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/eeip/pdf/ip011_en.pdf
(9) http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/2016/ags2016_annual_growth_survey_sl.pdf
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.

Pravno obvestilo