Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2612(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0308/2016

Predložena besedila :

B8-0308/2016

Razprave :

PV 07/03/2016 - 16
CRE 07/03/2016 - 16

Glasovanja :

PV 10/03/2016 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0089

Sprejeta besedila
PDF 352kWORD 110k
Četrtek, 10. marec 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti
P8_TA(2016)0089B8-0308/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2016 o sporočilu Komisije „Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti“ (2015/2612(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o sporočilu Komisije „Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti“ (O-000021/2016 – B8-0116/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju člena 8 Listine EU o temeljnih pravicah in člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker bo stopnja rasti na trgu masovnih podatkov do leta 2017 šestkrat hitrejša kot na celotnem trgu informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in bo dosegla skupen znesek 50 milijard EUR, kot v svoji napovedi za tehnologijo in storitve masovnih podatkov po svetu (Worldwide Big Data Technology and Services Forecast) za obdobje 2013–2017 navaja Mednarodni podatkovni center (International Data Corporation), to pa lahko ustvari 3,75 milijona novih delovnih mest do leta 2017, kot navaja javno-zasebno partnerstvo za vrednost masovnih podatkov (Big Data Value Public-Private Partnership);

B.  ker je rast količine podatkov brez primere v zgodovini in bo do leta 2020 obstajalo 16 bilijonov gigabajtov podatkov, kar pomeni, da se bodo podatki množili z letno stopnjo rasti 236 %;

C.  ker odločitve, ki temeljijo na znanju, pridobljenemu iz masovnih podatkov, lahko prinesejo občutno povečanje produktivnosti in konkurenčnosti in ker se bo zaradi koristi, ki jih prinaša podatkovno vodeno gospodarstvo, letna rast BDP povečala za dodatnih 1,9 %;

D.  ker je razvoj masovnih podatkov sestavni del novega digitalnega trga in bi moral zagotavljati razvoj inovativnih in konkurenčnih poslovnih modelov ter se obenem skladati z okvirom EU za varstvo podatkov, saj masovni podatki lahko predstavljajo velika tveganja in izzive, zlasti z vidika temeljnih pravic (vključno z zasebnostjo in varstvom podatkov);

E.  ker lahko podatkovno vodeno gospodarstvo prihodnosti predstavlja priložnost za rast in zaposlovanje, tudi z omogočanjem novih poslovnih modelov in storitev ter izboljšanjem produktivnosti; ker je treba doseči dobro ravnotežje, da bi oblikovali pravi okvir za gospodarsko rast ter s tem ohranili zaupanje in obenem z učinkovitim spremljanjem, ocenjevanjem in ustreznim odzivanjem varovali in uveljavljali pravice potrošnikov, po potrebi tudi z zakonodajnimi ukrepi;

F.  ker masovni podatki prinašajo tudi priložnosti za potrošnike (npr. prikladnost, učinkovitost in prihranke), podjetja (industrija 4.0) in javno upravo (e-uprava) ter na stanovanjskem področju (pametna mesta), v znanosti in zdravstvu (mHealth), pri odzivanju na nesreče in v boju proti kriminalu;

Vloga podatkovno vodenega gospodarstva v strategiji digitalne unije

1.  pričakuje, da bodo koristi podatkovno vodenega gospodarstva na nacionalni in evropski ravni vplivale na družbo in na vse vrste podjetij v vrednostni verigi; meni, da je vzpostavitev podatkovno vodenega gospodarstva v središču strategije digitalnega enotnega trga, in ceni njegov potencial, s katerim bi Evropi lahko pomagal ponovno pridobiti konkurenčnost v naprednih sektorjih in pospešiti njeno gospodarsko okrevanje, rast, naložbe in inovacije v vseh sektorjih, to pa bo mogoče doseči le v pravem poslovnem okolju in ob pravih sredstvih za sprožitev digitalne transformacije, pod pogojem, da so te tehnologije skladne s pravnim okvirom EU na področju varstva podatkov, da se ustrezno upoštevajo s tem povezana tveganja in izzivi, zlasti kar zadeva temeljne pravice in še posebej zasebnost in varstvo podatkov;

2.  poudarja, da so za podatkovno vodeno gospodarstvo potrebne napredne spretnosti, od tega gospodarstva pa se pričakuje, da bo v prihodnjih letih ustvarilo veliko število delovnih mest v Evropi;

3.  priznava socialne in gospodarske koristi, povezane z integrirano uporabo podatkov v vseh sektorjih evropskega gospodarstva in na vseh področjih evropskih raziskav, ter poudarja pomen preglednosti kar zadeva vrednost in uporabo zbranih podatkov, pravila o upravljanju in načine, kako se podatki zbirajo in obdelujejo; poudarja, da bi morali imeti posamezniki posodobljene in smiselne pravice dostopa do informacij o obdelavi podatkov; poudarja potrebo, da se v zvezi s tem zbirajo natančni statistični podatki o ravni ozaveščenosti med državljani, podjetji in javnimi upravami; poudarja, da je digitalizacija gospodarstva pomembno gonilo razvoja na področju masovnih podatkov, in zato zahteva horizontalen pristop, da bi podatkovno gospodarstvo lahko raslo;

4.  je prepričan, da podatki predstavljajo dragoceno premoženje za podjetja in da bi bilo mogoče njihovo vrednost občutno povečati z razvojem inovativnih in pametnih načinov, s katerimi bi omogočali integracijo podatkov v lasti podjetij z odprtimi podatki; poziva k zagonu pobud za izboljšanje ozaveščenosti malih in srednjih podjetij (MSP) o vrednosti njihovih podatkov in o tem, kako bi jih bilo mogoče uporabiti pri razvoju novih poslovnih modelov za spodbujanje rasti in zagotavljanje, da MSP zasedejo pomembno mesto na področju masovnih podatkov;

5.  poudarja, da obdelava določenih vrst podatkov, zlasti osebnih podatkov, sodi na področje uporabe zakonodaje EU o varstvu podatkov; v zvezi s tem poziva k čimprejšnjemu sprejetju svežnja o varstvu podatkov;

6.  poudarja, da se varstvo podatkov in priložnosti, ki izhajajo iz integrirane uporabe podatkov, medsebojno ne izključujejo, saj lahko pametna uporaba priložnosti zagotovi skladnost z varstvom podatkov; meni, da bi moralo biti zagotavljanje zaupanja v te tehnologije v središču tako javne politike kot poslovnih modelov, saj utegne pomanjkanje zaupanja zelo prizadeti rast in inovacije v digitalnem sektorju; meni, da obstaja ključna potreba po pravnem okviru za varstvo podatkov, ki bo pripravljen na prihodnost in enoten, da bi se spodbujale rast in inovacije, ter odprt in globalni značaj interneta; priznava, da je zakonodaja o varstvu podatkov tehnološko nevtralna in se že v celoti uporablja za dejavnosti na področju masovnih podatkov v EU in jo je torej treba v celoti spoštovati; poziva, naj se v javno politiko vključita vgrajena in privzeta zasebnost za generiranje podatkov in cikel njihove analize, obenem pa izkoristi vsaka priložnost za spodbujanje razvoja potenciala masovnih podatkov;

7.  meni, da je bistveno razviti regulativni okvir za spoprijemanje z gospodarskimi, tehnološkimi, družbenimi in kulturnimi izzivi podatkovno vodenega gospodarstva, kot so dostop do podatkov, njihov nadzor in njihovo lastništvo, zlasti kar zadeva javne podatke; meni, da sta varnost in varstvo podatkov temelj za rast podatkovno vodenega gospodarstva; poudarja, da se lahko na sinergiji med masovnimi podatki, varstvom podatkov, varnostjo podatkov in odprtimi podatki utemelji nov digitalni začetek v Evropi; prosi, da se obravnavajo naslednji izzivi: lastništvo, posest, upravljanje ter dostop do podatkov in njihova varnost, medobratovalnost, omejitev in hramba podatkov, omejitve glede uporabe in večkratne uporabe podatkov po Evropi, inovativni prekinjevalci intelektualnega kapitala, dostopnost in infrastruktura, pregledna pravila prenosa, čezmejni mehanizmi ter – kjer je to potrebno – ustvarjanje in razširjanje odprtih podatkov in dostop do njih ter njihova razpoložljivost za javno upravo in ponudnike storitev;

Naložbe v podatkovno vodeno gospodarstvo (infrastruktura ter raziskave in razvoj)

8.  ugotavlja, da podatkovno vodeno gospodarstvo za uspeh potrebuje širši ekosistem IKT, vključno z internetom stvari kot virom podatkov, visokohitrostnimi širokopasovnimi omrežji za prenos podatkov in računalništvom v oblaku za njihovo obdelavo, potrebuje pa tudi usposobljeno delovno silo, dostop do podatkov in medobratovalnost; poudarja, da ta sektor potrebuje ogromna vlaganja v razvoj oblaka, superračunalništvo in visokohitrostna širokopasovna omrežja, ki so predpogoj za uspešno digitalno gospodarstvo; poziva k boljšemu regulativnemu okviru in okolju, ki bosta usmerjena tako v zasebni kot v javni sektor; opozarja, da bi morale ostati bistvene naložbe zasebnega sektorja v omrežno infrastrukturo; v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj s pozitivnim regulativnim okvirom spodbujajo naložbe v omrežno infrastrukturo in naj še naprej podpirajo širokopasovno infrastrukturo z obstoječimi programi, kot so instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za strateške naložbe in Kohezijski sklad, a le na področjih, kjer je neuspešnost trga očitna;

9.  izraža zaskrbljenost, da utegnejo digitalni razkorak, nezadostne naložbe ter premajhna tehnična standardizacija in odsotnost zakonodaje o varstvu podatkov, ki bi bila pripravljena na prihodnost, povzročiti tehnološko in gospodarsko zaostajanje Evrope pri razvoju podatkovno vodenega gospodarstva;

10.  priznava pomen medobratovalnosti in standardov za spodbujanje konkurenčnosti v sektorju IKT ter pomen proaktivne vloge Komisije pri podeljevanju pooblastil organom za standardizacijo; prosi Komisijo, naj razvije strategijo na področju standardov masovnih podatkov za prepoznavanje vrzeli v standardih evropskega sektorja masovnih podatkov, tudi kar zadeva MSP in ključne evropske sektorje; podpira razvoj tržno spodbujenih, prostovoljnih, tehnološko nevtralnih, preglednih, mednarodno skladnih in tržno ustreznih standardov;

11.  meni, da program „ISA2“ nudi priložnost za razvoj standardov medobratovalnosti za upravljanje masovnih podatkov v javni upravi in v njenih odnosih s podjetji in državljani;

12.  pozdravlja predlog Komisije o razvoju pobude o prostem pretoku podatkov; pozdravlja najavo evropske pobude o prostem pretoku podatkov, ki mora odpraviti obstoječe ovire za enotni trg za podatke; poziva Komisijo, naj opravi širok in transparenten pregled oblikovanja podatkovno vodenega gospodarstva, ki bo usmerjen v predvidevanje potreb z vidika nujnih tehnologij in odstranjevanja ovir za inovacije v Evropi; prosi, naj ta pobuda odgovori na naslednje izzive: varnost podatkov, medobratovalnost, lastništvo, omejevanje in hramba podatkov, omejitve glede uporabe in večkratne uporabe podatkov po Evropi, pregledna pravila prenosa, čezmejni mehanizmi ter izmenjava odprtih podatkov med javno upravo, podjetji in civilno družbo;

13.  ugotavlja, da je uspeh masovnih podatkov odvisen od širšega ekosistema IKT, tudi od interneta stvari za pridobivanje podatkov, širokopasovnih omrežij za njihov prenos in računalništva v oblaku za njihovo obdelavo;

14.  je prepričan, da mora EU spodbujati postopke za dodeljevanje nepovratnih sredstev in povečati financiranje za raziskave in inovacije, povezane z integrirano uporabo podatkov, digitalne inovacije in razvoj trga na področjih, za katere se ugotovi, da prinašajo dodano vrednost za državljane, družbo in gospodarstvo ter dejansko podpirajo dajanje inovativnih proizvodov in storitev na trg; v zvezi s tem meni, da je treba pripraviti skupen evropski srednjeročni oziroma dolgoročni načrt za države članice in EU ter ga združiti s stabilnim okvirom za financiranje in tako omogočiti napredek v smeri e-raziskav; je prepričan, da lahko brezplačna programska oprema odigra pomembno vlogo pri uresničevanju teh ciljev;

15.  prepoznava pobude Komisije za oblikovanje javno–zasebnih partnerstev na temelju razvoja podatkovno vodenega gospodarstva, saj je sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem bistvenega pomena za prepoznavanje ovir razvoju potrebnih tehnologij; priznava, da sta se Komisija in evropska industrija podatkov zavezali, da bosta vložili 2,5 milijarde EUR v javno–zasebno partnerstvo za krepitev sektorja podatkov in umestitev Evrope v ospredje globalne podatkovne tekme z maksimiranjem potenciala digitalne ekonomije; poudarja, da je dostop do portalov za odprte podatke in e–infrastrukture, povezane z raziskavami, mogoča pot za zmanjšanje slabosti, s katerimi se utegnejo soočati raziskovalci in MSP iz odročnih regij;

16.  pozdravlja oblikovanje inovacijskih prostorov – območij z že obstoječo koncentracijo podjetij in spretnosti, ki jo je mogoče povečati, v katerih bo mogoče preskušati tehnologije, povezane s podatki, v okviru inovacijskih grozdov, v katerih nastajajo okolja in medsektorski projekti industrijskih platform za mreženje med realnim in digitalnim gospodarstvom; poudarja, da morajo imeti ti prostori vlogo pospeševalcev podjetij za učenje podjetij, kako uporabo podatkov izkoristiti za poslovne priložnosti, ter za podporo rasti in internacionalizaciji malih in srednjih podjetij in inovativnih zagonskih podjetij; poziva k vzpostavitvi tesnejših partnerstev med podjetji ter univerzami in raziskovalnimi centri za spodbujanje inovacij na področju masovnih podatkov; v zvezi s tem poudarja naložbe v pobude, kot sta velika koalicija za digitalna delovna mesta in evropski teden e-znanj;

17.  spodbuja Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sodoben in na prihodnost pripravljen regulativni okvir, ki bo spodbujal in podpiral naložbe v mrežno infrastrukturo, nujno za prihodnje potrebe digitalnega povezanega gospodarstvu, naj sprejmejo politike, ki bodo omogočile razcvet interneta stvari, in zagotovijo ustrezne podatkovne zmogljivosti in hitrosti z razširitvijo mobilne tehnologije in spodbujanjem uvajanja IPv6;

18.  podarja, da je potrebno večje usklajevanje, da bi se uveljavila odprtost za standarde in medobratovalnost v sistemih in platformah za sodelovanje;

19.  poziva Komisijo, naj sprejme politike, s katerimi bi odpravila pretirane ovire v inovativnih sektorjih, naj spodbuja naložbe v raziskave in razvoj ter evropsko standardizacijo in naj obravnava obstoječi problem kršitev standardnih patentov; meni, da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med tistimi, ki vlagajo v raziskave in razvoj, usmerjene v razvijanje standardnih patentov, in tistimi, ki imajo koristi od obstoja takšnih patentov; poudarja, da so standardni patenti pomemben element standardizacije, za znatno število evropskih podjetij s področja IKT pa sestavni del njihovega poslovnega modela; poziva k sprejetju ukrepov za ohranjanje visokokakovostnega sistema standardizacije, ki bo sposoben pritegniti najboljše tehnološke prispevke, zagotoviti medobratovalne in inovativne digitalne storitve in aplikacije ter bo omogočal licenčne pogodbe o patentih pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji; vseeno meni, da si je treba še dodatno prizadevati za spodbujanje dostopa in odstranjevanje digitalnih ovir za invalide;

20.  meni, da bi bilo treba, za doseganje največjih koristi od inovacij na področju masovnih podatkov, slediti načelu „odgovornih inovacij“ iz Obzorja 2020 pri prepoznavanju priložnosti za pospeševanje vstopa na trg, zlasti za MSP;

21.  prosi Komisijo, naj zagotovi naložbe v infrastrukturo in na prihodnosti pripravljen razvoj storitev v oblaku v Evropi z izboljšanjem pravne varnosti z vidika obveznosti in odgovornosti vsake strani, z zagotavljanjem uresničevanja skupnih ukrepov na področju varnosti in zaščite podatkov, omogočanjem čezmejnih izmenjav podatkov in spodbujanjem pravega poslovnega okolja za razvoj učinkovitega, odprtega in globalnega trga;

Oblikovanje podatkovno vodenega gospodarstva za trg EU

22.  meni, da imajo masovni podatki potencial za povečanje gospodarske produktivnosti in izboljšanje storitev za potrošnjo in storitev javne uprave; priznava, da lahko masovni podatki prinesejo več poslovnih priložnosti in povečajo razpoložljivost znanja in kapitala, če bodo vlade in deležniki konstruktivno sodelovali; vseeno poudarja, da obstoječi razdrobljeni enotni trg spodkopava razvoj podatkovno vodenega gospodarstva, masovnih podatkov, računalništva v oblaku, interneta stvari in drugih podatkovno vodenih tehnologij;

23.  meni, da med večje tehnološke ovire za razvoj podatkovno vodenega gospodarstva sodijo premajhna medobratovalnost, odsotnost skupnega vmesniškega okvira za spodbujanje prenosa podatkov med senzorji in napravami ter komunikacij med virtualnim in fizičnim svetom, premajhna razpoložljivost odprtih podatkov in tržni pogoji, ki podjetnikom ne omogočajo inovacij in rasti; poziva Komisijo, naj spodbudi skupne raziskave za odpravo teh ovir;

24.  poziva Komisijo, naj spodbudi in podpre skupne raziskave o vzpostavitvi skupnega vmesniškega okvira, da bi se zmanjšalo število podvojenih standardov in zagotovila tehnična in semantična medobratovalnost za sledenje procesu določanja standardov, ki ga ženejo potrebe potrošnikov in podjetij;

25.  pozdravlja najavo evropske pobude o prostem pretoku podatkov, ki mora odpraviti obstoječe ovire za enotni trg za podatke;

26.  se zavzema za regulativno okolje, ki bo pripravljeno na prihodnost in se bo prilagajalo spremenljivi naravi sektorja, ki bo tehnološko nevtralno, spodbujalo ustanavljanje zagonskih podjetij in vstopanje novih subjektov na trg, ustvarjalo enake konkurenčne pogoje in zagotavljalo pošteno konkurenco ter obenem ne bo nalagalo pretiranega regulativnega bremena, a bo poskrbelo za celovito spoštovanje standardov varstva podatkov in zasebnosti; v zvezi s tem pozdravlja načrte Komisije za revizijo direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, spominja, da bi moral trg spodbujati sprejemanje regulativnih ukrepov; meni, da bi morali enaki konkurenčni pogoji predstavljati prostor, v katerem bi lahko vsi subjekti, tako majhni kot veliki, vlagali, inovirali in tekmovali v korist – z vidika izbire in dostopnosti – končnih uporabnikov v Evropi;

27.  je seznanjen s pomenom odprtih podatkov kot kakovostnih surovin za razvoj informacijskih storitev in proizvodov z dodano vrednostjo; poudarja, da bi morali biti podatki, ki nastanejo v javnih ustanovah in evropskih raziskovalnih programih z uporabo javnih sredstev v okviru programov, kot sta Copernicus in Galileo, na voljo evropskim državljanom v okviru modela odprtega dostopa ter dostopni javnim upravam in zasebnim podjetjem, da bi lahko izboljšala kakovost svojih storitev ob hkratnem spoštovanju veljavnih pravic intelektualne lastnine;

28.  spominja, da bi moralo biti na voljo več podatkov, da bi se vzpostavilo bolj konkurenčno in inovativno podatkovno vodeno gospodarstvo, in da bi bilo treba zato spodbujati medmrežne platforme, da svoje nabore podatkov sprostijo kot odprte podatke v anonimizirani in zbirni obliki skladno s predpisi o varstvu podatkov;

29.  je prepričan, da bi bilo treba več prizadevanj usmeriti v anonimizacijo in psevdonimizacijo podatkov, saj je to predpogoj za ustvarjalne inovacije na področju podatkov in velik korak v smeri zmanjšanja ovir za vstop na trg za zagonska podjetja ter MSP; meni, da bo prevzemanje tehnologij, vključno z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, pomemben dejavnik pri črpanju dodane vrednosti iz naborov odprtih podatkov; vseeno poudarja, da je treba jasno razlikovati med obdelavo osebnih podatkov in drugih podatkov ter oblikovati tehnološke rešitve, ki bodo že v svoji zasnovi krepile zasebnost;

30.  poudarja, da morajo ponudniki masovnih podatkov pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati vsa načela iz zakonodaje EU na področju varstva podatkov, kot so pravičnost in zakonitost, omejitev namena, pravna podlaga za obdelavo, pristanek, sorazmernost, točnost in omejitev obdobij hrambe podatkov; v zvezi s tem opozarja na mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o zasebnosti in konkurenčnosti v obdobju masovnih podatkov;

Podpiranje zagonskih podjetij ter MSP v podatkovno vodenem gospodarstvu

31.  priznava, da je treba razviti trdno podlago ponudnikov storitev za promocijo koristi in premoženja gospodarstva in družbe, v katerih se integrirano uporabljajo podatki, ter za širjenje zaupanja v tehnologije, povezane z masovnimi podatki, med MSP; priznava, da je treba podpirati razširjeno uporabo storitev masovnih podatkov, da bi se izboljšala učinkovitost različnih gospodarskih sektorjev, podpirati pa je treba tudi nove ponudnike storitev; poziva k vzpostavitvi enotnih kontaktnih točk, s katerimi bi MSP pomagali boljše uporabljati svoje in javne podatke ob hkratnem spoštovanju zakonodaje EU o varstvu podatkov;

32.  obžaluje dejstvo, da se zaradi težav z razširjanjem, ki so posledica ovir, kot so upravna bremena in dostop do financiranja, številne zamisli in priložnosti izgubijo ali se uresničijo izven Evrope, vse to pa negativno vpliva na njeno konkurenčnost; poziva, naj se olajša pridobivanje zasebnega kapitala z zagotavljanjem pravih spodbud, vključno s prizadevanji za premagovanje izzivov, ki jih predstavljajo različni nacionalni, upravni, regulativni in davčni predpisi; poziva k razvoju okolij, ki bodo združevala javne in zasebne ustanove ter zagotavljala tehnologijo in infrastrukturo, zagonska podjetja pa bodo nudila aplikativne zamisli;

33.  opozarja, da le 1,7 % podjetij v celoti izrablja napredne digitalne tehnologije, kljub koristim, ki jih digitalna orodja lahko ponudijo v vseh sektorjih gospodarstva; zato poziva Komisijo in države članice, naj začnejo z izvajanjem strategije za digitalno podjetništvo;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo evropska vozlišča digitalnega gospodarstva, ki bodo vključevala uporabo tehnologije masovnih podatkov in druge podatkovne tehnologije s strani podjetnikov, MSP in inovativnih podjetij ter bodo zajemala raziskovalce in širše gospodarstvo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vzpostavitev inovacijskih prostorov in grozdov za pomoč pri razvoju znanj in ustvarjanju konkurenčnih prednosti na področju intelektualnega kapitala ter za boljše razumevanje perspektiv in omejitev tehnologije masovnih podatkov;

35.  poziva EU in njene države članice, naj izboljšajo svoja usklajena prizadevanja v šolah in izobraževalnih ustanovah, da bi IKT postala privlačno poklicno področje, zlasti za ženske in deklice, in meni, da bi morala ta prizadevanja vključevati ukrepe za spodbujanje bolj podjetniškega duha in za lažji vstop v podjetništvo na področju masovnih podatkov prek financiranja novih zagonskih podjetij na tem področju in posledičnega ustvarjanja zaposlitvenih možnosti; opozarja na pomen sprejetja večdisciplinarnega pristopa k usposabljanju strokovnjakov in krepitvi timskega duha;

36.  poziva, naj se začnejo izvajati pobude in priporočijo modeli financiranja za podpiranje vseživljenjskega učenja ter prilagojenih ukrepov za vse, tudi starejše, ki bodo spodbujali dostop do izobraževanja in strokovnjakom omogočili, da izboljšajo svoje spretnosti na področjih IKT in obdelave podatkov, da bi se tako povečalo število digitalno usposobljenih strokovnjakov; poziva, naj se digitalnemu preoblikovanju podjetij nameni večji pomen pri nadaljevanju izobraževanja in naj se oblikujejo programi e-vodenja v javni upravi; poudarja, da je treba olajšati gibanje usposobljenih delavcev po EU in da so potrebni ukrepi za premoščanje pomanjkanja usposobljene delovne sile, tudi posebni ukrepi za privabljanje nadarjenih;

37.  podpira pobude za vključevanje predmetov, povezanih s programiranjem in obdelavo podatkov, v nacionalne učne načrte; poudarja večplastne prednosti brezplačne programske opreme v izobraževanju ter poziva, naj se posebna pozornost nameni zagotavljanju, da ti novi učni načrti spodbujajo otroke k odkrivanju svojih talentov ter sodelovanju v podatkovnih znanosti in programiranju;

38.  meni, da bi morale EU in njene države članice okrepiti svoja prizadevanja za preprečevanje bega možganov visoko izobraženih in usposobljenih strokovnjakov v druge regije izven Evrope;

39.  poziva k podpiranju razvoja čelnih orodij, ki bodo priložnostnim končnim uporabnikom in MSP omogočili razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na podatkih;

Vključevanje družbe

40.  poziva k spodbujanju pobud za povečevanje ozaveščenosti in spodbujanje javne razprave v državah članicah ter na evropski in mednarodni ravni o koristih in vrednosti, zlasti kar zadeva skupine, ki še nimajo dostopa do digitalnih tehnologij ali jim te niso blizu; poziva k pobudam za opolnomočenje državljanov kar zadeva uporabo in vrednost njihovih podatkov, zlasti kar zadeva razvoj inovativnih novih storitev, in za povečanje ozaveščenosti o koristih in vrednosti masovnih podatkov za družbo;

41.  poudarja, da ima analitika masovnih podatkov potencial za občutno pospešitev razvoja inovativnih javnih storitev, ki bodo temeljile na uporabi odprtih vladnih podatkov in večkratni uporabi informacij javnega sektorja; zato pozdravlja priložnosti, ki jih digitalna infrastruktura in integrirana uporaba podatkov prinašata k povečanju participacije ljudi in njihovega vključevanja prek različnih oblik e-upravljanja in e-demokracije;

42.  spodbuja Komisijo in države članice, naj pospešijo ukrepe za razvoj e-upravljanja; prepoznava zlasti vrednost interneta stvari in poziva Komisijo, naj usklajuje okvir digitalnega enotnega trga z obstoječimi cilji Evrope 2020; poudarja, da je treba tudi v celoti izkoristiti prednosti ekonomije delitve in vključujočega sodelovanja civilne družbe in državljanov;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0535.

Pravno obvestilo