Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2895(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0310/2016

Predložena besedila :

B8-0310/2016

Razprave :

PV 09/03/2016 - 17
CRE 09/03/2016 - 17

Glasovanja :

PV 10/03/2016 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0091

Sprejeta besedila
PDF 296kWORD 136k
Četrtek, 10. marec 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Poročilo o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2015
P8_TA(2016)0091B8-0310/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2016 o poročilu o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2015 (2015/2895(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in 845 (1993),

–  ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Uniji,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, sklepov Evropskega sveta iz junija 2008 ter sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov z dvanajstega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je potekalo 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o zahodnem Balkanu, ki je potekalo 27. avgusta 2015 na Dunaju, in priporočil organizacij civilne družbe za to vrhunsko srečanje,

–  ob upoštevanju izjave s konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti, ki je potekala 8. oktobra 2015 v Luxembourgu, pa tudi izjave voditeljev po njihovem srečanju o begunskih tokovih na zahodnobalkanski poti, ki je potekalo 25. oktobra 2015 v Bruslju;

–  ob upoštevanju poročila misije za oceno potreb OVSE/ODIHR z dne 27. novembra 2015,

–  ob upoštevanju nujnih prednostnih nalog Komisije na področju reform za nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz junija 2015,

–  ob upoštevanju priporočil skupine vodilnih strokovnjakov v zvezi s sistemskimi vprašanji pravne države, povezanimi s prestrezanjem sporočil, razkritim spomladi 2015;

–  ob upoštevanju petega srečanja v okviru pristopnega dialoga na visoki ravni, ki je potekalo 18. septembra 2015 v Skopju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 z naslovom "Širitvena strategija EU" (COM(2015)0611), skupaj s priloženim delovnim dokumentom Komisije z naslovom Poročilo o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2015 (SWD(2015)0212),

–  ob upoštevanju političnega dogovora (t. i. dogovor iz Pržina), ki so ga v Skopju 2. junija in 15. julija 2015 dosegle štiri glavne politične stranke;

–  ob upoštevanju trinajstega srečanja skupnega parlamentarnega odbora EU in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki je potekalo 3. in 4. decembra 2015 v Skopju,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravil Ivo Vajgl, stalni poročevalec za to državo v okviru Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je možnost članstva v EU glavna spodbuda za nadaljnje reforme, predvsem na področju pravne države, neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji, ter vir upanja za lepo prihodnost mladih generacij; ker javnomnenjske raziskave kažejo, da javnost zelo podpira članstvo nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU;

B.  ker so pravna država, svoboda medijev, regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistveni deli širitvenega procesa EU;

C.  ker je ta država že deset let kandidatka za pristop k EU in še zmeraj velja, da je najbolj napredovala pri usklajevanju s pravnim redom EU;

D.  ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjuje po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

E.  ker je Komisija s podporo Parlamenta že večkrat pozvala k začetku pristopnih pogajanj, pri čemer je treba poudariti, da so pogajanja pomembna, saj so glavno gonilo procesa nujnih reform;

F.  ker Svet med drugim zaradi nerešenega vprašanja z Grčijo v zvezi z imenom blokira napredek pri pristopnem procesu države; ker dvostranskih vprašanj ne bi smeli uporabljati za oviranje pristopnega procesa k EU, temveč bi jih bilo treba obravnavati v konstruktivnem duhu čim bolj zgodaj v pristopnem procesu, ob tem pa upoštevati načela in vrednote Združenih narodov in EU;

G.  ker so Komisija, Svet in Parlament dosegli soglasje o tem, da je treba ohranitev pozitivnega priporočila za začetek pristopnih pogajanj pogojevati s tem, da bo država začela v celoti izvajati politični dogovor iz junija/julija 2015 ter dosegla bistven napredek pri izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju reform; ker bi popolno izvajanje političnega dogovora ustvarilo ozračje, v katerem bi bilo realistično pričakovati, da bo mogoče vprašanje imena z Grčijo rešiti s pogajanji;

H.  ker so razdvajajoča politična miselnost, nezmožnost sprejetja kompromisa in propad dialoga povzročili politično krizo, ki je pripeljala do tega, da glavne opozicijske stranke bojkotirajo parlament, ter še bolj spodkopala zaupanje v javne institucije; ker je odgovornost tako vlade kot opozicije zagotoviti trajna politični dialog in sodelovanje, ki sta bistvenega pomena za demokratični razvoj države, uresničevanje evropskega programa in skupno dobro državljanov;

I.  ker se država sooča z resnimi izzivi glede prestrezanja sporočil, ki še poudarja bistvene pomanjkljivosti in pomisleke; ker je politična kriza pred kratkim pokazala, da v makedonskih institucijah ni učinkovitega sistema nadzora in ravnotežja ter da je treba povečati preglednost in javno odgovornost, vključno z ustreznimi mehanizmi nadzora nad glavnimi službami in notranjimi strukturami;

J.  ker je za stabilnost države bistveno popolno izvajanje političnega dogovora med voditelji štirih glavnih političnih strank, ker ta dogovor med drugim predvideva: izhod iz političnega zastoja, vrnitev opozicije v parlament, izvajanje sistemskih reform pravne države, krepitev dobrih sosedskih odnosov, odstop aktualne vlade in njenega predsednika vsaj 100 dni pred parlamentarnimi volitvami, ustanovitev urada posebnega tožilca ter svobodne in poštene predčasne parlamentarne volitve;

K.  ker so nekatera kritična vprašanja v procesu reform politični vpliv na medije, sodstvo in javna uprava, korupcija in zaključek pregleda ohridskega sporazuma;

L.  ker se država sooča z največjim tokom beguncev, ki prečkajo njeno ozemlje, doslej;

M.  ker sta nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija po več kot 10 letih ponovno začeli izvajati dvostranske obiske na ravni zunanjih ministrov;

1.  pozdravlja štiristrankarski dogovor z dni 2. junija in 15. julija 2015 in podporo, ki so jo pri tem zagotovili komisar za širitev, trije poslanci Evropskega parlamenta in mediator EU na terenu; poziva politične stranke, naj prevzamejo svojo odgovornost do državljanov in brez odlašanja, na trajen način in prek pogajanj zagotovijo popolno, konstruktivno in pravočasno izvajanje vseh svojih obveznosti, vključno z zavezo krepitve dobrih sosedskih odnosov, tudi da bi ohranili pozitivno priporočilo glede začetka pogajanj o članstvu v EU; poziva jih tudi, naj konstruktivno sodelujejo v političnem dialogu in si prizadevajo za povrnitev zaupanja javnosti v institucije, da bi ohranili politično stabilnost in pospešili izvajanje programa reform v državi, s čimer bi državi zagotovili evroatlantsko vključevanje in evropsko perspektivo;

2.  je seznanjen z dejstvom, da so bile številne obveznosti iz dogovora junija/julija 2015 izpolnjene v dogovorjenem roku in v skladu s cilji, vendar obžaluje odlašanje z nekaterimi zavezami in delno nazadovanje v zvezi z nujnimi prednostnimi nalogami na področju reform; izpostavlja vidike dogovora, ki se nanašajo na strukturne reforme, in poudarja, da morajo vse politične stranke nenehno, tudi v volilnem obdobju, konstruktivno sodelovati v delovni skupini, ki jo je sklical mediator EU, pa tudi pri vprašanjih izvajanja dogovora; poziva vse stranke, naj interese države postavijo pred strankarske interese, in vztraja, da je vsestrankarski dogovor še zmeraj nujen, če želimo izpolniti vse elemente iz dogovora iz junija/julija 2015, ki bi državo vrnili na pot evroatlantske perspektive; pozdravlja, da se je glavna opozicijska stranka SDSM 1. septembra 2015 vrnila v parlament; pozdravlja, da je bila 15. septembra 2015 imenovana posebna tožilka, ki bo vodila neodvisne in temeljite preiskave; ugotavlja, da so bili predlogi sprememb k volilnemu zakoniku, zakon o ustanovitvi preiskovalnega odbora, zakon o vladi in zakon o sestavi nove državne volilne komisije sprejeti z zamudo;

3.  pozdravlja predanost voditeljev največjih političnih strank, ki so se v dogovoru z dne 2. junija 2015 zavezali, da si bodo prizadevali krepiti dobre sosedske odnose, saj gre za pomemben element približevanja države Evropski uniji;

4.  ugotavlja, da naj bi na podlagi dogovora iz junija/julija 2015 nova vlada zaprisegla 15. januarja 2016, 100 dni pred dogovorjenim datumom za predčasne parlamentarne volitve; je seznanjen s tem, da je makedonski parlament 23. februarja 2016 glasoval o določitvi novega datuma predčasnih parlamentarnih volitev 5. junija 2016; obžaluje pa, da je bila zamujena priložnost najti soglasje med vsemi strankami; opozarja, da bodo same volitve pomemben preizkus zrelosti demokratičnega procesa države; vztraja, da si morajo vse politične stranke prizadevati za ustvarjanje pogojev za verodostojne predčasne volitve, in poudarja, kako pomembno je, da so te volitve svobodne, pravične ter povsem v skladu z mednarodnimi standardi in priporočili OVSE/ODIHR;

5.  poudarja, da je treba pripraviti volitve v skladu z najstrožjimi mednarodnimi standardi, zagotoviti svobodne in poštene volilne postopke ter izboljšati svobodo medijev; izraža zaskrbljenost nad počasno revizijo volilnega imenika in medijsko reformo; poudarja, da mora imeti državna volilna komisija vsa pooblastila za izvajanje svojih nalog in da se morajo vse stranke sporazumeti o metodologiji za revizijo volilnega imenika ter dogovoriti o ravni kontrol na terenu, s čimer bi zagotovile legitimnost; prav tako poudarja, da morajo vsi politični akterji spoštovati rezultate volitev in dejavno sodelovati v parlamentarnih dejavnostih; ugotavlja, da imajo največje politične sile skupno odgovornost za postopek priprave volitev; poziva mednarodno skupnost, naj organizira opazovanje volitev;

6.  meni, da je s strateškega vidika pomembno zagotoviti stalno podporo makedonskemu procesu za članstvo EU; ugotavlja, da je treba priporočilo za začetek pristopnih pogajanj pogojevati s tem, da bo država začela v celoti izvajati politični dogovor iz junija/julija 2015 ter dosegla bistven napredek pri izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju reform; poziva Svet, naj čim prej po predčasnih parlamentarnih volitvah obravnava to vprašanje, kakor je navedla Komisija; poudarja, da je treba ustvariti osnovne pogoje za demokratične in poštene volitve, med drugim s pripravo zanesljivega volilnega imenika in zagotavljanjem svobode medijev; pozdravlja visoko stopnjo usklajenosti s pravnim redom in dejstvo, da je država lani pri 25 poglavjih od 33 dosegla nekaj napredka;

7.  meni, da je za demokratični proces bistveno, da se posebni tožilki zagotovi polna podpora pri izpolnjevanju dogovorjenih nalog, ohranitev popolne neodvisnosti in vsa sredstva, potrebna za preiskavo nepravilnosti pri prisluškovanjih telefonskim pogovorom; poziva, naj se preneha ovirati sodišča pri posredovanju dokazov posebni tožilki, in zahteva podporo spremembam zakona, da bi posebni tožilki zagotovili neodvisnost, ko gre za zaščito prič v primerih, za katere je pristojen njen urad;

8.  meni, da je za demokratični proces bistveno, da se nemudoma izvedejo prednostne naloge nujnih reform na področju pravne države in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu po predčasnih parlamentarnih volitvah poroča, kako se izvajajo politični dogovor in prednostne naloge na področju nujnih reform, in posreduje oceno izvedbe volitev;

9.  poudarja, osrednjo vlogo nacionalnega parlamenta v demokratičnem razvoju države ter kot foruma za politični dialog in predstavništvo; poziva, naj se izboljšajo in okrepijo njegove zakonodajne in nadzorne funkcije; poziva, naj se ustrezni parlamentarni odbori glede prestrezanja komunikacij ter varnosti in protiobveščevalnih dejavnosti redno sestajajo in neovirano delujejo; ugotavlja, da parlamentarni odbori svojih poročil niso predložili v roku, določenem v političnem dogovoru; poziva, naj se dokončno izvedejo priporočila preiskovalnega odbora v zvezi z dogodki, ki so se 24. decembra 2012 pripetili v parlamentu; poudarja, da je treba odboru zagotoviti neoviran dostop do potrebnih podatkov, pričevanj in tehnične podpore, pa tudi verodostojen parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih služb, vključno z nujnim sistemom nadzora in ravnotežja izvršilnih pooblastil;

10.  je zaskrbljen nad zelo šibkim notranjim in zunanjim nadzorom, pa tudi nadzorom nad obveščevalnimi službami; poziva, naj se nujno okrepi nadzorna vloga ustreznih institucij nad temi službami ter začnejo v celoti izvajati priporočila skupine vodilnih strokovnjakov v zvezi s sistemskimi vprašanji pravne države, povezanimi s prestrezanjem sporočil, razkritim spomladi 2015;

11.  je zaskrbljen, da je makedonska javna uprava še vedno pod vplivom politike; poziva vlado, naj na vseh ravneh okrepi strokovnost, nevtralnost in neodvisnost ter zagotovi popolno izvajanje načel odgovornosti, preglednosti in vsebinskega obravnavanja; poziva pristojne organe, naj stalno izvajajo zakon o zaposlenih v upravi in zakon o javnih uslužbencih, pri tem pa v celoti upoštevajo načela preglednosti, meritokracije in enakopravnega zastopništva, prav tako pa naj sprejmejo celovito strategijo reforme javne uprave za obdobje 2016–2020, vključno z akcijskim načrtom, in program reform upravljanja javnih financ;

12.  poudarja, da je treba okrepiti upravno zmogljivost ter vključujoče in na dokazih temelječe oblikovanje politik, da bi zagotovili učinkovito izvajanje politik in linij odgovornosti; poziva k oblikovanju namenskega programa usposabljanja za osebje v javni upravi; poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč in možnosti izmenjave v zvezi s tem;

13.  podpira vladne načrte za povečanje dostopnosti javnih storitev, pri čemer bi poudarek namenili razvoju e-storitev; predlaga vladi, naj poišče možnosti povezovanja in upošteva obstoječe primere najboljše prakse; ugotavlja, da bi e-storitve zmanjšale birokratsko obremenitev države in državljanov ter poenostavile poslovanje; prav tako meni, da bi e-storitve izboljšale gospodarsko uspešnost države in omogočile povečanje preglednosti javne uprave in storitev;

14.  je seznanjen z dobro organiziranim pravnim okvirom in prejšnjimi ukrepi v zvezi z reformo sodstva, a obžaluje, da prihaja do primerov selektivnosti pravosodja, zlasti z zlorabo člena 353 kazenskega zakonika; ponovno poziva k politični volji, da se depolitizirata imenovanje in napredovanje sodnikov in tožilcev ter zagotovita strokovnost in neodvisnost sodnega sveta; poudarja, da morajo upravna sodišča delovati učinkovito, imeti dovolj osebja in biti neodvisna, in poziva, naj se poveča zmogljivost akademije za sodnike in tožilce; poziva k pripravi in ustreznemu posvetovanju z deležniki v zvezi z novo strategijo reforme sodstva za obdobje 2015–2020 in akcijskim načrtom;

15.  meni, da je civilna družba dobro organizirana, je pa zaskrbljen, ker je ozračje nenaklonjeno organizacijam civilne družbe, politiki in mediji jih namreč javno napadajo; poziva oblasti, naj organizacij civilne družbe ne diskriminirajo na podlagi politične pripadnosti, verskih prepričanj ali etnične sestave; obžaluje, da na osrednji in lokalni ravni pri oblikovanju politike in zakonodaje ni dovolj sodelovanja z organizacijami civilne družbe; poziva organe, naj spodbujajo organizacije civilne družbe k dejavni udeležbi pri pregledu celotnega volilnega postopka; poziva vlado, naj prizna dodano vrednost organizacij civilne družbe, se posvetuje z njimi pri pripravi zakonodaje in politik, oblikuje ustrezni akcijski načrt 2015–2017, ustanovi svet za sodelovanje z organizacijami civilne družbe, poenostavi potreben dialog ter redno in strukturirano vključuje te organizacije v oblikovanje politik; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je med demonstracijami maja 2015 prišlo do nasilnih spopadov med protestniki in policijo, in poziva vlado, naj zagotovi popolno spoštovanje svobode zbiranja;

16.  poudarja, da bi morale oblasti in civilna družba sprejeti ustrezne ukrepe za zgodovinsko spravo, da bi dosegli zgodovinsko spravo in premagali delitev med različnimi etničnimi in narodnimi skupinami ter znotraj njih, vključno z državljani, ki se opredeljujejo za Bolgare;

17.  spodbuja državo, naj s svojimi sosedami oblikuje skupne strokovne odbore za zgodovino in izobraževanje ter se vzdrži uporabe izobraževalnega gradiva, ki bi utegnil vsebovati sovražni govor proti drugim državam, da bi prispevali k objektivni in na dejstvih temelječi razlagi zgodovine, okrepili akademsko sodelovanje in spodbujali pozitivno naravnanost mladih do sosedov;

18.  pozdravlja dosedanja prizadevanja oblasti, da bi od Srbije pridobile ustrezne arhive jugoslovanske tajne službe, in jih poziva, naj zaključijo ta postopek, kar bi pomenilo pomemben odmik od komunistične preteklosti in korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

19.  je še vedno zaskrbljen zaradi razširjene korupcije, zlasti v državni in lokalni upravi, pri javnih razpisih in financiranju političnih strank; poziva vlado, naj se neselektivno bori proti korupciji, razvije verodostojno prakso preprečevanja in pregona korupcije na visoki ravni ter zagotovi, da bodo vsi organi kazenskega pregona in nadzorni organi dovolj samostojni, da delujejo neodvisno; je seznanjen s tem, da je bil novembra 2015 sprejet zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, in poziva oblasti, naj zagotovijo njegovo izvajanje v skladu z evropskimi standardi; poziva neodvisne organizacije civilne družbe in medije, naj razkrivajo primere korupcije ter podpirajo neodvisne in nepristranske preiskave in sodne procese; poudarja, da je treba okrepiti neodvisnost policije, državnega tožilstva in državne komisije za preprečevanje korupcije ter povečati kadrovske in tehnične zmogljivosti notranjega ministrstva za boj proti korupciji; poziva k strožjemu nadzoru nad morebitnimi primeri navzkrižja interesov in premoženjem izvoljenih in imenovanih uradnikov z vzpostavitvijo osrednjega registra javnih uslužbencev;

20.  pozdravlja dejstvo, da se policija in državno tožilstvo okrepljeno borita proti organiziranemu kriminalu in da so bili sprejeti ukrepi, vključno z regionalnimi in mednarodnimi operacijami, za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej; želi pohvaliti sodelovanje s sosednjimi državami, državami članicami EU in Eurojustom pri razbitju več organiziranih kriminalnih združb; poziva k še tesnejšemu sodelovanju med organi kazenskega pregona, vključno s tistimi v sosednjih državah, in h krepitvi pooblastil in sredstev sodišč in agencije za upravljanje zasežene lastnine; poziva, naj se nacionalni koordinacijski center za boj proti organiziranemu kriminalu usposobi za delovanje in naj se začne uspešno preprečevati pranje denarja; želi pohvaliti sodelovanje države v regionalnih pobudah za boj proti nezakoniti trgovini z orožjem in razstrelivom; poudarja, da bi bilo treba dodatno okrepiti sodelovanje med Komisijo in makedonskimi organi, pa tudi vladami v regiji, na tem področju;

21.  opozarja na pomemben prispevek k regionalnim prizadevanjem v boju proti islamskemu radikalizmu; poziva k razvoju celovite strategije in akcijskega načrta za preprečevanje radikalizacije in boj proti njej, in sicer v tesnem sodelovanju z verskimi voditelji in skupnostmi, in k prizadevanjem za to, da se ugotovi identiteta tujih terorističnih borcev ter se preprečijo in onemogočijo njihova dejanja; odločno ponavlja, da mora vlada glede na sedanjo mednarodno teroristično grožnjo opredeliti skupno proaktivno strategijo za zunanjo, varnostno in obrambno politiko;

22.  meni, da je treba preiskavo dogodkov v Kumanovu izpeljati do konca; pozdravlja izjave političnih akterjev, da dogodkov v Kumanovu ne gre povezovati z medetničnimi odnosi;

23.  opozarja vlado in politične stranke na njihovo odgovornost pri oblikovanju kulture vključevanja in strpnosti; ponovno poziva, naj se protidiskriminacijski zakon uskladi s pravnim redom v zvezi z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; ugotavlja, da je v novi komisiji za boj proti diskriminaciji zgolj ena članica in da so bili člani te komisije izbrani na podlagi politične naklonjenosti vladajoči koaliciji, zaradi česar se poraja vprašanje, ali lahko deluje neodvisno in neučinkovito; obsoja vsa nasilna dejanja zoper pripadnike LGBTI in ponovno poziva, naj se odgovorne za ta dejanja privede pred sodišče; poudarja, da se je treba boriti proti predsodkom in vsakršni diskriminaciji Romov ter olajšati njihovo vključevanje in dostop do izobraževalnega sistema in trga dela; pozdravlja nov zakon proti nasilju v družini, vendar ugotavlja, da v njem niso priznane vse oblike nasilja; poziva pristojne organe, naj zagotovijo podporne storitve za žrtve nasilja v družini in dodelijo dovolj sredstev za izvajanje strategije in akcijskega načrta za enakost spolov;

24.  potrjuje, da bi bilo treba spremeniti protidiskriminacijsko zakonodajo in jo uskladiti s pravnim redom v vseh kategorijah diskriminacije, navedenih v členu 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije; obsoja sovražni govor zoper diskriminirane skupine in poziva k hitri, nepristranski in učinkoviti preiskavi ter pregonu vseh zločinov iz sovraštva in napadov na ljudi iz diskriminacijskih vzgibov;

25.  v zvezi s tem pozdravlja deklaracijo iz Prištine, ki poziva vlade, mednarodne in medvladne organizacije ter organizacije civilne družbe, naj v celoti uporabljajo načela nediskriminacije in enakosti v okviru svojega dela in dejavnosti spodbujanja in uveljavljanja pravic Romov ter preprečevanja proticiganstva na zahodnem Balkanu;

26.  je seznanjen z napredkom pri izboljševanju spoštovanja pravic otrok; poudarja, da je treba povečati in spremljati vpis v predšolske ustanove, zlasti za najbolj ranljive otroke; poudarja, kako pomembno je s pomočjo integriranih storitev izboljšati vključevanje otrok; poudarja, da je treba zbrati razvrščene in zanesljive podatke o položaju romskih otrok ter s spremembo zakonodaje preprečiti poroke otrok; poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje med strokovnjaki, da bi preprečevali in se odzivali na nasilje zoper otroke;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je medetnično sožitje še vedno krhko; poziva vse politične stranke in organizacije civilne družbe, naj se dejavno zavzemajo za vključujočo in strpno večetnično in večversko družbo; poudarja, da je treba bolj proaktivno pristopiti h krepitvi sožitja in dialoga ter doseči kohezijo med različnimi etničnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi; spominja vlade, institucije in predsednike strank na njihovo zavezo, da bodo v celoti izvajali ohridski okvirni sporazum in zaključili njegov pregled, vključno s priporočili glede politik; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu poroča o stanju v zvezi z medetničnimi odnosi v državi in o izvajanju ohridskega okvirnega sporazuma; poziva k boljšemu usklajevanju strateškega programa decentralizacije za obdobje 2015–2020 in njegovega akcijskega načrta;

28.  opominja, da je mogoče z izobraževanjem in kulturnim usposabljanjem ustvarjati strpnost in spodbujati spravo med različnimi etničnimi skupinami; ponavlja priporočila iz prejšnjih resolucij v zvezi z integriranim izobraževanjem ter poziva vlado in pristojne lokalne organe, naj zagotovijo odprt, pregleden in vključujoč proces za učinkovito izvajanje strategije za integrirano izobraževanje, ji namenijo dovolj sredstev, v pregled in izvajanje pa vključijo organizacije civilne družbe;

29.  poziva organe, naj zagotovijo, da bodo vsi državni organi obravnavali priporočila urada varuha človekovih pravic in drugih svetovalnih organov, pri tem pa v celoti spoštovali zakone in načelo odgovornosti, da bi zagotovili učinkovite pravne kazni za neupoštevanje zahtev in priporočil neodvisnih organov in poskrbeli za spremembo zakona o varuhu človekovih pravic, da bo v celoti upošteval pariška načela ZN o statusu in delovanju nacionalnih institucij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic;

30.  ponavlja pomen svobode in neodvisnosti medijev kot ene od temeljnih vrednot EU in gradnik vsake demokracije; obžaluje, da se je stanje na področju svobode izražanja in svobode medijev še poslabšalo; v zvezi s tem obžaluje, da je država leta 2015 na lestvici svobode medijev organizacije Novinarji brez meja s 34 mesta iz leta 2009 zdrsnila na 117 mesto; je zelo zaskrbljen zaradi političnega pritiska, sovražnega govora, nadaljnje polarizacije, pomanjkanja neodvisnosti in pluralizma v medijih, vsesplošnega nezakonitega prisluškovanja novinarjem, primerov nasilja in groženj novinarjem ter ustrahovanja in samocenzure, sistemskega političnega vmešavanja v uredniško politiko ter nizkih strokovnih in etičnih standardov nekaterih novinarjev, pa tudi zaradi odsotnosti razliskovalnega in uravnoteženega poročanja;

31.  poziva k sprejetju ukrepov za povečanje svobode medijev; poziva vse stranke, naj se dogovorijo o nujni reformi medijev, s katero bi ustanovili neodvisni regulativni organ ter zagotovili objektivno in strokovno poročanje; poziva vlado, naj okrepi pregledna in objektivna merila o oglaševanju ter zagotovi pregledno in nesamovoljno izvajanje novega zakona o elektronskih komunikacijah in avdiovizualnih medijskih storitvah, vključno s povečanjem neodvisnosti in zmogljivosti medijskega regulatorja; poziva, naj se članom sveta regulatorja avdiovizualnih storitev podelijo vsa pooblastila za sprejemanje odločitev v zvezi z nepristranskimi imenovanji v ta svet in javno radiotelevizijo ob posvetovanju z združenji novinarjev; meni, da je treba zagotoviti uredniško in finančno neodvisnost javne radiotelevizije, skupaj s polnim in enakopravnim dostopom vseh političnih strank do medijev; v okviru prihajajočih volitev zahteva enakopravne možnosti tudi v zvezi z mediji;

32.  pozdravlja dobro pripravljenost pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva, vključno s poenostavitvijo regulativnega okvira, zaradi česar je poslovno okolje bolj sproščeno; vseeno ugotavlja, da se načelo pravne države slabo izvršuje, da pravosodni sistem ni učinkovit ter da obsežna siva ekonomija in korupcija resno ovirata poslovanje; poudarja, da ostajajo pomembni izzivi nadaljnja krepitev pravne gotovosti za tuje vlagatelje in domača podjetja, preprečevanje diskriminacijskih praks, krepitev upravnih zmogljivosti ter regulativnih in nadzornih agencij, pa tudi izboljševanje kakovosti predpisov, pravne države in spoštovanja pogodb; poziva tudi, naj se člen 353 kazenskega zakonika o zlorabi uradnega položaja in pooblastil spremeni v skladu s pravnim redom EU in načeli tržnega gospodarstva; spodbuja odstranitev netarifnih trgovinskih ovir; poudarja velik potencial in strateško prednost kmetijstva in turizma za nadaljnji razvoj države;

33.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje javnega dolga; poziva k boljši davčni disciplini in spodbuja načelo uravnoteženega proračuna; poziva k boljšemu izvrševanju proračuna in preglednosti;

34.  je zadovoljen, da se je BDP v prvi četrtini leta 2015 dejansko povečal za 3,9 %, a je zaskrbljen nad še zmeraj visoko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 27,4 %, in nad zelo nizko udeležbo na trgu dela, zlasti med mladimi in ženskami; opozarja, da zaposlovanje ne bi smelo biti odvisno od politične pripadnosti in se ga ne bi smelo izrabljati za pritiskanje na državljane in njihovo ustrahovanje med volilnimi kampanjami, kakor navaja OVSE/ODIHR; poziva vlado, naj vzpostavi delujoč socialni dialog, sprejme politiko boja proti dolgoročni in strukturni brezposelnosti, spodbuja sodelovanje v zvezi z gospodarsko politiko, bolje uskladi izobraževanje s potrebami trga dela ter razvije ciljno strategijo o tem, kako bolje povezati mlade in ženske s trgom dela; poziva vlado, naj poseben poudarek nameni izboljšanju obetov za mlade;

35.  je zaskrbljen nad povečevanjem bega možganov, zlasti med mladimi; je seznanjen z izzivi, s katerimi se sooča izobraževalni sistem države, in poudarja, da je treba v zvezi s tem opraviti celovito analizo; priporoča strateško načrtovanje za prihodnje reforme in zakonodajne spremembe, pri čemer bi sodelovala študentska gibanja in organizacije, da bi zajezili odhode visokoizobraženih prebivalcev in strokovnjakov; v zvezi s podatki in analizo Eurostata in drugih mednarodnih organizacij, ki kažejo na resne migracijske trende, zlasti med mladimi, priporoča, da se oceni nacionalna strategija za mreženje, sodelovanje in zmanjševanje odhodov visokoizbraženih prebivalcev in strokovnjakov, zapisi in statistični podatki o teh trendih pa naj se objavijo;

36.  je zaskrbljen nad izzivi, s katerimi se sooča izobraževalni sistem države, in poudarja, da je treba v zvezi s tem opraviti celovito analizo; priporoča strateško načrtovanje za prihodnje reforme in zakonodajne spremembe, pri čemer bi sodelovali ustrezna študentska gibanja in organizacije, ki bi lahko v tem postopku v celoti izvajali svoje pravice;

37.  poziva državno agencijo za mlade in šport, naj prizna vlogo in podporo nacionalnega sveta mladih ter vzpostavi trajni mehanizem za sodelovanje z njim; pozdravlja proces oblikovanja nacionalne strategije za mlade za obdobje 2016–2025 in poudarja, da je treba dodeliti zadostna sredstva za njeno izvajanje;

38.  pozdravlja načrt za nadgradnjo in posodobitev delov železniškega omrežja ter spodbuja makedonske oblasti, naj še naprej razvijajo in izboljšujejo javni prevoz v sodelovanju s sosednjimi državami;

39.  obžaluje, da energetski cilji, zlasti kar zadeva energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije, niso bili doseženi, in poziva k hitremu sprejetju ustreznih akcijskih načrtov;

40.  poudarja, da je treba doseči napredek pri odprtju notranjega trga električne energije in v celoti spoštovati Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti; poudarja, da je treba sprejeti nacionalne akcijske načrte v zvezi z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije; je zaskrbljen nad visoko stopnjo onesnaženosti zraka in poziva vlado, naj jo nemudoma zmanjša, predvsem v mestnih območjih;

41.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka in vode v državi; poudarja, da so potrebna znatna prizadevanja na področju okolja, zlasti ko gre za kakovost zraka;

42.  pozdravlja dejstvo, da je agencija za hrano in veterino še naprej posodabljala sisteme za nadzor uvoza živih živali in proizvodov živalskega izvora ter s tem izboljšala nadzor nad identifikacijo, registracijo in premikom živali; pozdravlja sprejetje dodatne zakonodaje o netrgovskih premikih domačih živalih in zootehničnih vprašanjih ter nove zakonodaje o dobrobiti živali;

43.  je še vedno zaskrbljen zaradi nezadostne zmogljivosti za načrtovanje in črpanje sredstev instrumenta za predpristopno pomoč; poziva vlado, naj okrepi upravne in finančne zmogljivosti za ustrezno in pravočasno zagotavljanje in uporabo sredstev EU; poziva Komisijo, naj natančno spremlja projekte, ki jih financira EU, da bi preprečila zlorabo evropskih sredstev v politične ali druge neustrezne namene;

44.  je seznanjen s tem, da se država sooča z največjim migracijskim tokom doslej, saj jo je v letu 2015 prečkalo več kot 500 000 oseb; priznava, da je pri reševanju velikega pritoka migrantov in beguncev ter pri vzpostavitvi učinkovitih ukrepov za upravljanje meja ravnala kot odgovorna partnerica; je seznanjen s čedalje bolj napetimi razmerami na meji z Grčijo in poziva oblasti, naj še naprej sodelujejo in se usklajujejo z EU pri vprašanjih migracij; spodbuja krepitev ukrepov na področju upravljanja meja, da bi se borili proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi; je seznanjen z ekonomskim bremenom, ki ga povzroča ta pritok; poziva Komisijo, naj poveča podporo za upravljanje meja in omogoči dostop do ustreznih instrumentov in programov EU; poziva pristojne organe, naj se izognejo in vzdržijo vsakršnih ukrepov, vključno z nasiljem in uporabo sile, ki bi lahko bili usmerjeni proti beguncem in migrantom ter bi jih lahko ogrozili; ugotavlja, da bi morale biti vse vrste ustreznih ukrepov v skladu z vrednotami in načeli EU ter spoštovati dostojanstvo človeških bitij in človekovega življenja; poziva pristojne organe, naj s pomočjo EU izboljšajo sprejemne in nastanitvene zmogljivosti, regionalno usklajevanje in izmenjavo informacij, učinkovito upravljajo meje, razširijo zmogljivosti na področju kazenskega pregona in se borijo proti trgovini z ljudmi; poziva državo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi poskrbela za prostore za begunce in migrante, da bi ohranila človeške razmere, da beguncev in migrantov ne bi več nasilno vračala ter da bi zagotovila dosledno upoštevanje lastne in mednarodne zakonodaje o beguncih in azilu; ugotavlja, da se je skupno število neutemeljenih prošenj za azil, vloženih v državah članicah schengenskega območja, zmanjšalo; želi spomniti, da je treba posebno pozornost nameniti občutljivemu položaju otrok beguncev in migrantov ter mladoletnikov brez spremstva, ki potujejo skozi državo, tako da se jim omogočijo osnovne storitve in terensko svetovanje socialnih delavcev za zagotovitev ustrezne zaščite;

45.  meni, da lahko pogajanja EU samo pozitivno prispevajo k reševanju dvostranskih sporov, obenem pa ustvarijo zagon in učinek vzvoda pri precej nujnih reformah, zlasti na področju spoštovanja načela pravne države, neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji, krepitve večetnične kohezije in varovanja verodostojnosti širitvene politike EU;

46.  pozdravlja sporazum z Grčijo o enajstih ukrepih za krepitev zaupanja, zlasti na področju izobraževanja, kulture, energije in notranjih zadev; ugotavlja, da je sodelovanje najboljši ukrep za krepitev zaupanja; pozdravlja posvetovanja na visoki ravni med ministroma za zunanje zadeve v obeh prestolnicah in oblikovanje skupne projektne skupine, katere cilj je nadzor nad izvajanjem ukrepov, in meni, da gre za pozitiven signal; poziva obe strani, naj se opirata na rezultate teh srečanj in izvajata nadaljnje konstruktivne razprave na visoki politični ravni, vključno z izvajanjem ukrepov za vzpostavitev zaupanja, da bi obogatili dvostransko sodelovanje in okrepili vzajemno zaupanje; spodbuja obe vladi, naj izkoristita trenutek in sprejmeta konkretne ukrepe za dodatno okrepitev vzajemnega zaupanja v zvezi s temi vprašanji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj podpirata duh sodelovanja in oblikujeta nove pobude za odpravo preostalih nesoglasij v skladu s sodbo Meddržavnega sodišča z dne 5. decembra 2011, da bi si v sodelovanju z obema državama in posebnim poročevalcem ZN prizadevali za vzajemno sprejemljivo rešitev vprašanja imena, o tem pa naj poročata Parlamentu;

47.  poudarja, kako pomembno je regionalno sodelovanje, in meni, da gre za bistven element v procesu pristopa k EU, ki regiji prinaša stabilnost in blaginjo; pozdravlja konstruktivno vlogo države pri regionalnem in mednarodnem sodelovanju ter njeno pripravljenost sodelovati pri obiskih na visoki ravni s sosednjimi državami, pri čemer gre za način spodbujanja regionalnega sodelovanja; ugotavlja, da so nekatera vprašanja v odnosih z Bolgarijo še zmeraj nerešena, in poudarja, kako pomembno je dokončati pogajanja o sporazumu o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju; ponavlja zaskrbljenost zaradi uporabe zgodovinskih tem v trenutni razpravi s sosedi ter pozdravlja vsa prizadevanja za skupno praznovanje skupnih zgodovinskih dogodkov s sosednjimi državami članicami EU; meni, da bi lahko to prispevalo k boljšemu razumevanju zgodovine in dobrim sosedskim odnosom;

48.  pozdravlja dejavno sodelovanje države v agendi povezljivosti držav Zahodnega Balkana 6 s potrditvijo sporazuma o osrednjem regionalnem prometnem omrežju in drugih zavez iz berlinskega procesa; poziva pristojne oblasti, naj hitro izvedejo „mehke ukrepe“, dogovorjene na vrhunskem srečanju o zahodnem Balkanu leta 2015 na Dunaju (npr. poenostavitev/uskladitev postopkov ob prehodu meje, reforme železnic, informacijski sistemi) pred naslednjim vrhunskim srečanjem o zahodnem Balkanu leta 2016 v Franciji;

49.  poziva vlado, naj izboljša splošno stopnjo usklajenosti z zunanjo politiko EU, saj je ta stopnja še vedno nizka (68 %); poziva vlado, naj spoštuje skupno stališče EU o celovitosti Rimskega statuta;

50.  poziva Komisijo in Svet, naj vključita državo v makroregionalne strategije EU za sodelovanje v jugovzhodni Evropi; čestita, da je država uspešno zaključila predsedovanje srednjeevropski pobudi;

51.  meni, da bi lahko članstvo Makedonije v zvezi Nato prispevalo k večji varnosti in politični stabilnosti v jugovzhodni Evropi; upa, da se bodo pristopna pogajanja kmalu začela; opozarja pa, da je proces pristopa k EU neodvisen od procesa pristopa k Natu in obratno;

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu te države.

(1) UL L 84, 20.3.2004, str. 13.

Pravno obvestilo