Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2221(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0033/2016

Predložena besedila :

A8-0033/2016

Razprave :

PV 10/03/2016 - 3
CRE 10/03/2016 - 3

Glasovanja :

PV 10/03/2016 - 7.11
CRE 10/03/2016 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0093

Sprejeta besedila
PDF 373kWORD 147k
Četrtek, 10. marec 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Bančna unija - Letno poročilo 2015
P8_TA(2016)0093A8-0033/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2016 o bančni uniji – Letno poročilo 2015 (2015/2221(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij(1), na Evropsko centralno banko (uredba o enotnem mehanizmu nadzora),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila ECB o nadzornih aktivnostih za leto 2014 iz marca 2015(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN)(4),

–  ob upoštevanju sklepa Evropske centralne banke z dne 17. septembra 2014 o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo Evropske centralne banke (ECB/2014/39)(5),

–  ob upoštevanju sklepa Evropske centralne banke z dne 4. februarja 2014 o določitvi kreditnih institucij, ki so predmet celovite ocene (ECB/2014/3)(6),

–  ob upoštevanju nedavnega dela Baselskega odbora, zlasti revizij standardiziranega pristopa za kreditno tveganje in revizije merjenje operativnega tveganja,

–  ob upoštevanju celovite ocene, ki jo je Evropska centralna banka izvedla med novembrom 2013 in oktobrom 2014(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/534 Evropske centralne banke z dne 17. marca 2015 o poročanju nadzorniških finančnih informacij(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010(9) (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje),

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropskim parlamentom in Enotnim odborom za reševanje o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na ta odbor v okviru enotnega mehanizma za reševanje(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge(11),

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije o napotitvi Češke republike, Luksemburga, Nizozemske, Poljske, Romunije in Švedske na Sodišče Evropske unije zaradi neizvajanja direktive o sanaciji in reševanju bank (2014/59/EU),

–  ob upoštevanju izjave Sveta z dne 8. decembra 2015 o bančni uniji in premostitvenem financiranju za Enotni sklad za reševanje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(13),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja z marca 2015 o regulativni obravnavi izpostavljenosti do držav;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. novembra 2015 z naslovom „Dokončanje bančne unije“ (COM(2015)0587),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (COM(2015)0586),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0033/2016),

A.  ker je bančna unija nepogrešljiv sestavni del monetarne unije in temeljni gradnik prave ekonomske in monetarne unije ter ker je sodelovanje v njej odprto za vse države članice, katerih valuta ni euro;

B.  ker je bančna unija ključnega pomena za zagotovitev stabilnosti in ponovno vzpostavitev zaupanja v banke euroobmočja ter za krepitev finančnega povezovanja in zmanjšanje tveganja v evropskem bančnem sistemu in moralnega tveganja, prispeva pa tudi k odpravi povezave med državami in bankami in spodbuja porazdelitev tveganja znotraj denarne unije;

C.  ker ima bančna unija ključno vlogo pri financiranju naložb ter s tem tudi pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest po vsej EU;

D.  ker bi bilo treba v bančni uniji enotna pravila dopolniti z enotnim mehanizmom nadzora, enotnim mehanizmom za reševanje in visoko in enotno ravnjo zaščite vlog ter z učinkovitim fiskalnim varovalnim mehanizmom na ravni EU;

E.  ker je enotni mehanizem nadzora prvi steber bančne unije in naj bi zagotovil enoten in homogen nadzor nad bankami sodelujočih držav članic, ustvaril enake konkurenčne pogoje na bančnem trgu in prispeval k varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema ob spoštovanju raznolikosti bank in njihovih poslovnih modelov;

F.  ker Evropska centralna banka (ECB) pri svojih nadzornih dejavnostih doslej ni dovolj upoštevala načela sorazmernosti;

G.  ker je enotni mehanizem za reševanje drugi steber bančne unije in naj bi zagotovil enotna pravila in postopke ter skupni postopek odločanja za urejeno reševanje bank v težavah s čim manjšim učinkom na preostali finančni sistem, realno gospodarstvo, običajne državljane ali javne finance po vsej Evropi;

H.  ker tretji steber bančne unije doslej zajema približevanje nacionalnih sistemov jamstva za vloge, Evropska komisija pa je šele pred kratkim predstavila predlog za prihodnji evropski sistem jamstva za vloge, ki naj bi postopno zagotovil enotno raven zaščite vlog in o katerem bosta sozakonodajalca odločala v skladu z rednim zakonodajnim postopkom;

I.  ker uredba o enotnem mehanizmu nadzora in uredba o enotnem mehanizmu za reševanje določata, da nova organa, ustanovljena v skladu z enotnem mehanizmu nadzora – zlasti Nadzorni odbor ECB – in v skladu z enotnim mehanizmom za reševanje – zlasti Enotni odbor za reševanje – upoštevata načela preglednosti in odgovornosti v zvezi z izvajanjem svojih nalog; ker bi morali ti organi na tem področju kot tudi v zvezi s tehnično usposobljenostjo in integriteto dajati zgled;

Enotni mehanizem nadzora

1.  pozdravlja vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora, ki je bil vse od njegovega oblikovanja uspešen tako z operativnega vidika kot z vidika kakovosti nadzora, in meni, da gre za izjemen dosežek, zlasti ob upoštevanju zapletenosti projekta, za katerega je bilo na voljo zelo malo časa;

2.  spodbuja široko zastopanost v bančni uniji s prihodnjo vključitvijo in sodelovanjem pristojnih nacionalnih organov nesodelujočih držav članic v skladu z uveljavljenimi pravnimi pravili in postopki ter z izboljšanim sodelovanjem s tretjimi državami zunaj EU; ponovno potrjuje, da je boljše usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi v EU in na mednarodni ravni bistveno za zagotavljanje učinkovite regulacije in nadzora sistemsko pomembnih bank;

3.  v zvezi z operativno ureditvijo zlasti pozdravlja:

   (a) postopek zaposlovanja, ki je zagotovil dobro kombinacijo kompetenc in kultur ter uravnoteženost spolov in tako prispeval k nadnacionalni naravi enotnega mehanizma nadzora, ter poglobljen program dejavnosti usposabljanja za pristojne nacionalne organe in osebje ECB; poudarja pa, da je mogoče postopke ECB v zvezi s sklepanjem pogodb še izboljšati, zlasti v zvezi s številom kratkoročnih pogodb, preverjanjem delovnega časa zaposlenih, preglednostjo postopka zaposlovanja in pripravljenostjo za pogajanja s sindikati; je seznanjen z napovedjo ECB, da je imenovala svojega prvega direktorja uprave, ki je pristojen za vodenje vseh upravnih služb, storitev IT in človeških virov;
   (b) pripravo nadzorniškega priročnika, ki temelji na primerih dobre prakse na nacionalni ravni in določa skupne procese, postopke in metode za izvajanje procesa nadzornega pregleda v vsem euroobmočju;
   (c) vzpostavitev informacijske infrastrukture in podpornih analitičnih orodij; poudarja, kako pomembni so trdni in dobro delujoči informacijski sistemi, ki ustrezajo potrebam nadzornih funkcij enotnega mehanizma nadzora; spodbuja usklajevanje med enotnim mehanizmom nadzora in nacionalnimi nadzornimi organi, da bi pridobili potrebne podatke z enim zahtevkom;
   (d) ustanovitev skupnih nadzorniških skupin in dialog, ki so ga vzpostavile z nadzorovanimi kreditnimi institucijami;
   (e) procese, ki naj bi potekali zunaj okvira skupnih postopkov (izdaja dovoljenja za pridobitev kvalificiranih deležev, izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti, čezmejno opravljanje plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem, ocene sposobnosti in primernosti);

4.  ugotavlja, da je delo v veliki meri praviloma namenjeno upravnim postopkom, ki jih zahteva uredba o enotnem mehanizmu nadzora, in da utegne biti ta delež včasih nesorazmeren; pripravljen je preučiti predloge, s katerimi bi zmanjšali operativno breme struktur na vseh ravneh in izboljšali učinkovitost enotnega mehanizma nadzora, in sicer z izkoriščanjem možnosti za racionalizacijo upravnih postopkov ali s prenosom pooblastila za nekatere odločitve o posebnih upravnih zadevah, pri čemer so potrebne jasne omejitve in smernice;

5.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila etična pravila ECB pregledana, in poudarja pomen učinkovitih pravil o navzkrižju interesov ter ukrepov za zaščito osebja in članov upravljavskih organov pred neprimernim vplivom finančnega sektorja;

6.  meni, da so skupne nadzorniške skupine v manj kot enem letu dosegle izjemno učinkovitost, da pa so kljub temu mogoče nadaljnje izboljšave, tudi z učinkovitejšim vključevanjem pristojnih nacionalnih organov v proces odločanja;

7.  je seznanjen z ugotovitvami nadzorovanih subjektov o nujnosti zgodnjega načrtovanja nadzornih ukrepov, da bi povečali njihovo kakovost in preprečili nenamerne posledice za poslovne dejavnosti bank, in meni, da je še veliko možnosti za izboljšave v zvezi s tem;

8.  poudarja, da se je treba izogniti dvojnim zahtevam za poročanje in poročanju prek več kanalov in, bolj na splošno, nepotrebni upravni obremenitvi kreditnih institucij, zlasti manjših bank, ter zagotoviti ohranitev načela sorazmernosti; poziva k povečanju učinkovitosti zbiranja podatkov, pri čemer bi bilo treba upoštevati načelo „samo enkrat“ in preučiti njegovo koristnost, uporabnost in sorazmernost;

9.  poziva ECB, naj zagotovi, da se pri vzpostavitvi celovite zbirke podatkov o kreditnem tveganju (analitski niz podatkov o kreditih, AnaCredit) posebna pozornost nameni načelu sorazmernosti in da se je treba izogniti nesorazmerni upravni obremenitvi, zlasti v manjših institucijah; v zvezi s tem poziva, naj se pragi za poročanje določijo na ustrezni ravni;

10.  poudarja pomen tesnega sodelovanja med generalnimi direktorati ECB, ki so pristojni za neposredni in posredni mikrobonitetni nadzor, in generalnim direktoratom, ki je pristojen za horizontalni nadzor in strokovne storitve, ter poudarja, da slednji pomembno prispeva k temu, da nadzorovani subjekti bolje razumejo skupni pristop nadzora, na katerem temeljijo konkretni posamezni mikrobonitetni ukrepi; poudarja pomen popolne organizacijske ločenosti osebja enotnega mehanizma nadzora in osebja, ki zagotavlja storitve, potrebne za neodvisno denarno politiko;

11.  poziva k sistematičnemu pregledu celovitih ocen institucij, ki jih nadzoruje ECB, ter k ustreznim izboljšavam metodologije glede na pridobljene izkušnje, in sicer v vseh primerih, v katerih se institucija šteje za trdno, pozneje pa se znajde v težavah, ter ko se institucija šteje za podkapitalizirano na podlagi scenarija stresnega testa, ki se kasneje izkaže za zelo nerealnega; poudarja omejitve sedanje metodologije testiranja izjemnih situacij, ki ocenjujejo izpostavljenost do tretjih držav na podlagi notranje ocene bank;

12.  pozdravlja, da si ECB prizadeva za izboljšanje okvira za makroekonomsko testiranje izjemnih situacij, da bi v vzorčni okvir za testiranje izjemnih situacij vključila bolj realistične dinamične elemente, dodala ustrezen test likvidnosti v izjemnih situacijah in vključila učinke širjenja okužbe v bančnem sistemu ter vzpostavila dvosmerno interakcijo z realnim gospodarstvom in sektorjem bančništva v senci v širšem okviru;

13.  meni, da je bila celovita ocena, ki je bila opravljena pred uvedbo enotnega mehanizma nadzora, pomemben korak k povrnitvi zaupanja, ki se je med krizo omajalo, in povečanju odpornosti bančnega sistema euroobmočja s krepitvijo njegove kapitalizacije in izboljšanjem preglednosti; meni, da so proces nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja in prihodnje celovite ocene bilanc stanja bank koristno orodje za odkrivanje bank, ki bi morale okrepiti kapitalizacijo in zmanjšati stopnjo zadolženosti;

14.  poudarja, da je gospodarsko okrevanje v teku, vendar je zlasti zaradi nezadostnih strukturnih reform, konvergence in naložb ter čezmerne odvisnosti od zunanjih dejavnikov še vedno krhko in skromno, inflacija pa ne dosega ciljne vrednosti; zato ugotavlja, da je kljub nedavnim konkretnim izboljšavam kreditna dinamika v številnih jurisdikcijah še vedno oslabljena, velik obseg slabih posojil pa bremeni bilance številnih evropskih bank, kar omejuje njihovo sposobnost za financiranje gospodarstva;

15.  opozarja, da je zmožnost odpisa ali nadaljnje prodaje slabih posojil ključnega pomena, saj sprosti kapital za financiranje novih posojil, zlasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba obravnavati vprašanje slabih posojil na evropski ravni, predvsem z olajšanjem ustanavljanja družb za upravljanje s premoženjem v državah, v katerih se to zdi potrebno, kot je bilo v Španiji in na Irskem;

16.  poudarja, da je učinkovito usklajevanje makrobonitetnih in mikrobonitetnih politik ključnega pomena, in poudarja, da je enotni mehanizem nadzora v celoti del makrobonitetnega nadzora EU in ima ustrezne makrobonitetne pristojnosti, skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi in svetom ECB; poudarja, da je treba okrepiti vlogo Evropskega odbora za sistemska tveganja, da bi se pristojnosti nacionalnih organov in enotnega mehanizma nadzora dopolnile z medsektorskim makrobonitetnim organom na ravni EU, s čimer bi zagotovili reševanje makrobonitetnih tveganj v skupnem evropskem interesu; meni, da mora makrobonitetna politika nameniti večjo pozornost preprečevanju velikih nihanj v finančnem ciklu; opozarja, da bi moral Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) obravnavati medsebojno povezanost finančnih trgov in vsa druga sistemska tveganja, ki vplivajo na stabilnost finančnih trgov;

17.  se strinja s stališči, ki so jih izrazili člani višjega vodstva ECB, da mora makrobonitetna politika nameniti večjo pozornost preprečevanju velikih nihanj v finančnem ciklu in ne zgolj preprosto povečevati odpornost na pretrese, ko se pojavijo. pozdravlja, da je ECB preučila opredelitev finančne stabilnosti, in poziva k razvoju orodij, kot je indeks sistemskega tveganja, ki je bil obravnavan v poročilu o finančni stabilnost iz novembra 2015, za spremljanje sistemskega tveganja v okviru učinkovitega nabora orodij za njegovo obvladovanje;

18.  ugotavlja, da strukturna reforma bančnega sektorja, ki je bila zasnovana za zmanjšanje sistemskega tveganja in obravnavanje vprašanja institucij, ki so „prevelike, da bi lahko propadle“, še vedno čaka na izvedbo; poziva k hitremu sprejetju zakonodajnega sporazuma;

19.  ugotavlja, da je zavarovalniški sektor vedno bolj dejaven na področju finančnih storitev, in poudarja pomen enakih konkurenčnih pogojev, da bi se izognili regulativni arbitraži glede bonitetnih pravil in pravil na področju varstva potrošnikov;

20.  meni, da je svetovno prizadevanje za večji obseg in kakovost bančnega kapitala in manjšo zadolženost bank nujen pogoj za zdrav bančni sistem, ki bo zmožen podpirati gospodarstvo, in za to, da ne bi znova prišlo do obsežnega reševanja z javnimi sredstvi, ki smo mu bili priča v času krize; vendar poudarja, da se pri razvoju regulativnih, nadzornih in drugih politik v finančnem sektorju na svetovni ravni (Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor itd.) ne sme slediti določenemu modelu financiranja, ki se uporablja v enem delu sveta;

21.  ugotavlja, da lahko povečanje kapitalskih zahtev nad določenim pragom kratkoročno povzroči neželene posledice in omeji posojilno sposobnost bank, zato bi bilo treba to tveganje upoštevati pri določanju ravni kapitala; poudarja, da soodvisnost med kapitalskimi zahtevami in ponudbo posojil ni linearna;

22.  poziva Komisijo, naj skupaj z evropskimi nadzornimi organi izvede celovito oceno kapitalskih zahtev v veljavni in prihodnji zakonodaji, zlasti da bi analizirali njihove posledice v zvezi s pogoji financiranja malih in srednjih podjetij in celotnega realnega gospodarstva, ob upoštevanju ravnovesja med kratkoročnim in dolgoročnim učinkom kapitalskih zahtev in potrebo po ohranitvi finančne trdnosti;

23.  opozarja na pomembnost orodij, kot je faktor za podporo malim in srednjim podjetjem; predlaga, da se pobude za boljše financiranje malih in srednjih podjetij razširijo na zagonska podjetja, mikropodjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

24.  meni, da stabilizacija nadzornega in regulativnega okvira pomembno prispeva k povrnitvi zaupanja vlagateljev, preprečevanju nejasnosti glede regulativnih in nadzornih ukrepov ter krepitvi rasti in finančne stabilnosti; poziva k zmanjšanju zapletenosti obstoječe regulacije v bližnji prihodnosti ter k oblikovanju celovitih evropskih pravil o finančni regulaciji in pravicah potrošnikov, ki bi nadomestila veljavno zapleteno in obremenjujočo izolirano zakonodajo, v srednjeročnem obdobju;

25.  pozdravlja razvoj skupne metodologije v procesu nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja za leto 2015; ugotavlja, da so bili – deloma tudi zaradi hitrega začetka delovanja enotnega mehanizma nadzora – številni vidiki te metodologije dokončani, šele ko je ta proces že potekal, in meni, da bi bilo treba za večjo trdnost rezultatov in usklajenost med profili tveganja in ravnmi kapitala bank še izboljšati proces, katerega cilj je odobritev skupnih nadzornih standardov za oceno tveganja; pozdravlja pripravljenost enotnega mehanizma nadzora za ukrepanje na področju upravljanja bank, predvsem pa na področju obvladovanja tveganja, nagnjenosti k prevzemanju tveganja in kibernetskega tveganja;

26.  meni, da je izračun maksimalnega zneska za razdelitev za vsako posamezno banko v skladu s členom 141(6) direktive o kapitalskih zahtevah pomembno orodje za doseganje kapitalske ustreznosti in alternativa zmanjšanju bilanc; poudarja, da kljub nejasnosti zakonodaje glede hierarhije med drugim stebrom in kapitalskimi rezervami v zvezi s pragom maksimalnega zneska za razdelitev in drugimi ukrepi za sankcioniranje enotni mehanizem nadzora lahko uporabi določeno stopnjo prožnosti, da bi se izognil preveč togim rešitvam, ki bi lahko negativno vplivale na trg obveznic dodatnega temeljnega kapitala in enake konkurenčne pogoje v odnosu do drugih jurisdikcij; poziva k pravni pojasnitvi mehanizma maksimalnega zneska za razdelitev ter delovanja drugega stebra, ki naj bi obravnaval značilno tveganje za banke, da bi zagotovili enake pogoje v EU in večjo jasnost glede namena mehanizma; meni, da bi bilo treba te določbe pregledati zaradi njihove vključitve v uredbo;

27.  poudarja, da nacionalne možnosti in diskrecijske pravice, dodeljene državam članicam, preprečujejo, da bi enotni mehanizem nadzora razvil enoten in skladen nadzorni pristop v euroobmočju in tako zagotovil dejansko enake konkurenčne pogoje, ter meni, da bi moralo poenotenje praks in standardov spremljati dokončanje drugih dveh stebrov bančne unije; v zvezi s tem pozdravlja, da je ECB objavila osnutek uredbe, katere namen je odpraviti okoli 35 nacionalnih možnosti in diskrecijskih pravic iz bančnega regulativnega okvira EU, in osnutek navodil za pomoč skupnim nadzorniškim skupinam pri doslednejšem odločanju na področjih, zajetih v drugih možnostih in diskrecijskih pravicah; meni, da je treba k takšnemu enotnemu izvajanju pristopiti postopno in da bi si morali prizadevati za odpravo vseh obstoječih ovir in delitev; izraža svojo pripravljenost za sodelovanje na zakonodajni ravni za nadaljnje izboljšanje regulativne in nadzorne harmonizacije; poudarja, da je treba pregledati nacionalne možnosti in diskrecijske pravice, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v vsej bančni uniji, tudi med konglomerati in drugimi institucijami, ki imajo kapitalske deleže v zavarovalnicah;

28.  opozarja, da uporaba merjenja poštene vrednosti za nerealizirane dobičke in izgube iz naslova izpostavljenosti do enot centralne ravni države, razvrščenih v kategorijo „razpoložljiv za prodajo“ krepi povezavo med bankami in državami, povzroči pa lahko tudi nestanovitnost lastnih sredstev; poziva ECB, naj tega merjenja še naprej ne uporablja, in sicer do uporabe MSRP 9;

29.  poudarja dejstvo, da sta sozakonodajalca Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (skupaj imenovani „CRR/CRDIV“) sprejela pred vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora; predlaga Komisiji, naj predstavi predlog za tehnično prilagoditev CRR/CRDIV, da bi ju uskladila z okvirom bančne unije; poziva Komisijo, naj namesto direktiv kot zakonodajno orodje za zagotovitev usklajenega izvajanja v celotni EU in bančni uniji uporablja uredbe, ki se uporabljajo neposredno in za vse države članice EU;

30.  poudarja, kako pomembno je doslej opravljeno delo v zvezi s poenotenjem izračuna tveganju prilagojene aktive, ki je ključno za primerjavo, in v zvezi s pregledom notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev bank; prepričan je, da je napredek na tem področju za vse portfelje ključnega pomena za ohranjanje učinkovitosti in verodostojnosti nadzora nad bankami v euroobmočju in za spodbujanje dobre prakse glede modelov tržnega in kreditnega tveganja;

31.  pozdravlja, da je v okviru enotnega mehanizma nadzora sprejetih pet pomembnih prednostnih nalog za nadzor v letu 2016; poudarja, da bi bilo treba v okviru enotnega mehanizma nadzora poleg kreditnega tveganja obravnavati tudi vsa druga bančna tveganja, vključno z nefinančnimi tveganji; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za okrepitev nadzorniških pregledov finančnih portfeljev bank, zlasti sredstev stopnje 3, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti; poudarja, da je treba zmanjšati medsebojno povezanost med reguliranim bančništvom in sektorjem bančnega sistema v senci, nenazadnje tudi z omejevanjem ustrezne izpostavljenosti kreditnemu tveganju;

32.  meni, da je treba večjo pozornost nameniti povečani izpostavljenosti iz naslova zunajbilančnih postavk, zlasti pri globalnih sistemsko pomembnih bankah; v zvezi s tem poudarja, da je treba pozorno spremljati razvoj sektorja bančništva v senci;

33.  je seznanjen z delom Baselskega odbora za bančni nadzor ter Evropskega odbora za sistemska tveganja o izpostavljenosti bank in drugih finančnih posrednikov državnemu dolgu; poziva institucije EU, naj previdno in temeljito ocenijo možne srednjeročne spremembe sedanjega regulativnega okvira, ne da bi se zmanjšalo razpoložljivo financiranje za države članice, brez nenamernih motenj trga in konkurence in brez vplivanja na finančno stabilnost ter v okviru usklajenih prizadevanj na globalni ravni; poudarja, da bi bilo treba sprejeti vzporedne ukrepe, med drugim za zmanjšanje izpostavljenosti sredstev stopnje 2 in 3 in za zagotovitev popolne konvergence internih bonitetnih sistemov za merjenje kreditnega tveganja, da bi dosegli obsežno zmanjšanje tveganja;

34.  poudarja, da sta enotni mehanizem nadzora in enotni mehanizem za reševanje korak k skupnemu trgu za bančne storitve, zaradi katerega bo čezmejna konsolidacija privlačnejša; meni, da je treba v direktivo o kvalificiranih deležih vključiti oceno finančne stabilnosti in rešljivosti, da bi preprečili nove težave s sistemsko pomembnimi subjekti, ki bi lahko nastale zaradi večjega števila združitev in prevzemov;

35.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo je imel enotni mehanizem nadzora med grško krizo pri spremljanju stanja bančnega sektorja države in izvajanju celovite ocene pomembnih grških institucij, sodeloval pa je tudi pri določanju potreb po dokapitalizaciji; ugotavlja, za je za dokapitalizacijo grških bank po osnovnem scenariju potrebnih 4,4 milijarde EUR, po najbolj tveganem scenariju pa do 14,4 milijarde EUR, pri čemer predvidena zaščita v okviru programa znaša do 25 milijard EUR; poziva k pojasnitvi v zvezi z vlogo finančnih svetovalnih služb, ki se bile pogosto najete brez javnega razpisa in so pomagale pri vseh reševanjih v euroobmočju, ker so trojki mednarodnih posojilodajalcev zagotavljale strokovno znanje; poziva k večji preglednosti in odgovornosti v postopku najemanja, da bi preprečili potencialna navzkrižja interesov, do katerih prihaja zaradi povezav z investicijskimi skladi in drugimi ponudniki finančnih storitev; poziva ECB, naj svojo vlogo glede programov pomoči omeji na vlogo „tihega opazovalca“; poudarja, da je izredna likvidnostna pomoč bistven instrument za zaščito stabilnosti finančnega sistema, saj preprečuje, da bi se likvidnostne krize sprevrgle v krize solventnosti; ugotavlja, da odgovornost za njeno zagotavljanje še ni bila v celoti prenesena na raven euroobmočja; pozdravlja izjave predsednika Draghija pred Odborom Parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, kjer je nakazal, da bo sistem ELA zaradi „evropeizacije“ bančnega nadzora temeljito pregledan;

36.  meni, da bi morala strategija nadzora ECB odražati in ohranjati pluralnost in raznolikost bančnih modelov po vsej EU, vključno z verodostojnimi in zdravimi hranilnicami ter zadružnimi in vzajemnimi bankami, pri čemer bi se morala izogibati vsakršnemu razlikovanju na nacionalni podlagi in upoštevati načelo sorazmernosti;

37.  meni, da je preglednost v odnosu do udeležencev na trgu in javnosti, tudi v zvezi z občutljivimi temami, kot so ciljni zahtevani kapital kot posledica procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja, nadzorniške prakse in druge zahteve, bistvenega pomena za enake konkurenčne pogoje med nadzorovanimi subjekti, za pošteno konkurenco v bančnem sektorju in za preprečevanje situacij, v katerih bi regulativna negotovost negativno vplivala na poslovno strategijo bank; poudarja, da je preglednost tako pri nadzorovanih subjektih kot pri nadzornikih tudi osnovni pogoj za odgovornost, saj Parlamentu in javnosti omogoča obveščenost o ključnih političnih vprašanjih ter oceno skladnosti s pravili in prakso nadzora; poziva k večji preglednosti v zvezi z odločitvami in obrazložitvami glede stebra 2;

38.  v zvezi s tem poudarja, da bi utegnilo biti koristno objaviti seznam pogosto zastavljenih vprašanj o procesu nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja;

39.  pozdravlja, da je ECB do zdaj izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z odgovornostjo do Parlamenta na učinkovit in odprt način, in jo poziva, naj še naprej v celoti ravna tako ter še naprej prispeva k temu, da bo lahko Parlament bolje ocenjeval politike in dejavnosti enotnega mehanizma nadzora; pozdravlja pripravljenost predsednika ECB za nadaljnje sodelovanje s Parlamentom glede vloge ECB v bančnih zadevah, zlasti v okviru organov za določanje svetovnih standardov, kot je Odbor za finančno stabilnost;

40.  opozarja, da so javne revizije sestavni del mehanizma za zagotavljanje odgovornosti institucij do državljanov; zato je zaskrbljen zaradi izjave, ki jo je junija 2015 objavil odbor za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij Evropske unije in Evropskega računskega sodišča in v kateri svari pred pojavom revizijskih vrzeli zaradi prenosa nadzornih nalog z nacionalnih organov na enotni mehanizem nadzora, ko je revizijska pristojnost Evropskega računskega sodišča nad Evropsko centralno banko, ki ima vlogo nadzornika, manj obsežna kot pristojnost nacionalnih revizijskih organov nad nacionalnimi nadzorniki; zato priporoča, da se razmisli o okrepitvi revizijske pristojnosti Evropskega računskega sodišča;

41.  poudarja pomen sodelovanja z Enotnim odborom za reševanje (SRB), Evropskim bančnim organom (EBA) in z drugimi organi v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora, pri čemer je treba v celoti spoštovati razdelitev nalog in pristojnosti ter ločitev med regulacijo in nadzorom, da bi zagotovili skladnost s sistemom EU za nadzor in ravnotežje; zlasti poudarja, da mora organ EBA, ki ima izrecne pristojnosti na področju varstva potrošnikov, kot dopolnilo bonitetnemu nadzoru v okviru enotnega mehanizma nadzora izvajati in okrepiti okvir za varstvo potrošnikov pri bančnih storitvah in v celotni Uniji;

42.  pozdravlja verodostojnost enotnega mehanizma nadzora na mednarodnem prizorišču; meni, da je bistveno, da bo ustrezno vključen pri oblikovanju svetovnih regulativnih standardov, zlasti v smernicah, sprejetih na pogajanjih v Odboru za finančno stabilnost in Baselskem odboru za bančni nadzor;

Enotni mehanizem za reševanje

43.  pozdravlja učinkovito oblikovanje Enotnega odbora za reševanje in ustanovitev nacionalnih organov za reševanje v državah članicah;

44.  poudarja, da je za nemoteno delovanje enotnega mehanizma za reševanje pomembno vzpostaviti učinkovito sodelovanje med tem odborom in nacionalnimi organi za reševanje; meni, da so notranje skupine za reševanje, ki so enakovredne skupnim nadzorniškim skupinam enotnega mehanizma nadzora, dobra podlaga za organizacijo sodelovanja v okviru enotnega mehanizma za reševanje;

45.  spodbuja k sklenitvi memoranduma o soglasju v zvezi z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo podatkov med Enotnim odborom za reševanje in ECB kot enotnim nadzornikom, da bi povečali učinkovitost in preprečili dvojno poročanje, pri čemer bi bilo treba temu odboru omogočiti dostop do podatkov enotnega mehanizma nadzora, potrebnih za izvajanje njegovih institucionalnih pristojnosti; poudarja, kako pomembno je nemoteno sodelovanje med enotnim mehanizmom za reševanje in pristojnimi nacionalnimi organi;

46.  opozarja na razhajanje med bankami pod neposrednim nadzorom v okviru enotnega mehanizma nadzora in bankami, za katere je neposredno odgovoren Enotni odbor za reševanje (vključno z drugimi čezmejnimi skupinami), ter opozarja, da bi lahko to vplivalo na dostop tega odbora do informacij;

47.  poziva k oblikovanju konkretnih dogovorov znotraj Komisije ter med Komisijo in Enotnim odborom za reševanje, da bi določili učinkovite postopke za odločanje v primeru reševanja;

48.  spodbuja k sklepanju sporazumov o sodelovanju med tem odborom in organi za reševanje iz nesodelujočih držav članic in tretjih držav za učinkovito medsebojno sodelovanje in izmenjavo informacij;

49.  pozdravlja, da Enotni odbor za reševanje pripravlja priročnike o dejavnostih reševanja v skladu z ustreznimi standardi Evropskega bančnega organa, katerih namen je spodbujati dosleden, učinkovit in sorazmeren pristop k nalogam reševanja v okviru enotnega mehanizma za reševanje;

50.  poziva k pravočasnemu napredku pri pripravi načrtov za reševanje in določanju minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti (minimalne zahteve glede kapitala) za institucije v okviru enotnega mehanizma za reševanje, da se zagotovi urejeno reševanje bank v težavah s čim manjšim učinkom na realno gospodarstvo in javne finance; poziva Komisijo, naj hitro sprejme regulativni tehnični standard za minimalne zahteve glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti ter določi visok zavezujoč standard najmanj 8 % za vse banke, ki sodijo v področje pristojnosti Enotnega odbora za reševanje, v skladu z direktivo o sanaciji in reševanju bank (Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014)(14), in tako čim bolj zmanjša tveganje, da pri nekritih vlogah malih in srednjih podjetij pride do izgub; je seznanjen z delom, ki poteka v zvezi z izvajanjem absorpcijske sposobnosti za pokrivanje izgub, ter poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z minimalnimi zahtevami glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti;

51.  poziva Komisijo, naj glede na pridobljene izkušnje in v okviru pregleda Uredbe (EU) št. 806/2014 oceni, ali imajo Enotni odbor za reševanje in nacionalni organi za reševanje dovolj pooblastil in instrumentov za zgodnje posredovanje, da bi preprečili resno škodo za banke;

52.  poudarja, da bi moral Odbor v skladu z uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje prednostno vzpostaviti načrte reševanja sistemsko pomembnih institucij, oceniti njihovo rešljivost in sprejeti vse potrebne ukrepe za obravnavo ali odpravo vseh ovir za njihovo rešljivost; poudarja tudi, da je Odbor pristojen zahtevati spremembe strukture in organizacije institucij ali skupin, tako da se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni in sorazmerni, da se zmanjšajo ali odpravijo bistvene ovire za uporabo instrumentov za reševanje ter zagotovi rešljivost zadevnih subjektov;

53.  je seznanjen z dvojno vlogo članov Odbora, ki so hkrati člani izvršnega organa, v katerem so pristojni za sprejemanje odločitev, in so v svoji višji vodstveni funkciji odgovorni predsedniku; meni, da bi bilo treba to ureditev oceniti še pred koncem sedanjega mandata;

54.  poziva države članice, ki doslej še niso dokončale prenosa direktive o sanaciji in reševanju bank, naj to storijo, in poudarja pomen celovitega izvajanja in izvrševanja teh določb;

55.  pozdravlja dejstvo, da so države članice ratificirale medvladni sporazum o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje, ki enotnemu mehanizmu za reševanje omogoča, da od 1. januarja 2016 postane polno operativen, vključno z instrumentom za reševanje z zasebnimi sredstvi, kot je predvideno v časovnem okviru; pozdravlja vzpostavitev postopkov za izračun in pobiranje predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje prek Enotnega odbora za reševanje; obžaluje odločitev o ustanovitvi enotnega sklada za reševanje na podlagi medvladnega sporazuma in ne na podlagi zakonodaje Unije; poziva Komisijo, naj čimprej sprejme potrebne korake za hitro vključitev medvladnega sporazuma v zakonodajni okvir EU, kot je določeno v členu 16 sporazuma in v poročilu petih predsednikov;

56.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za nadaljnje zmanjšanje pravnih tveganj v zvezi z zahtevki v okviru načela, da noben upnik ni na slabšem kot v primeru običajnih insolvenčnih postopkov;

57.  poziva države članice, naj na nacionalni ravni v celoti, učinkovito in pravočasno poberejo prispevke, povezane z direktivo o sanaciji in reševanju bank in enotnim mehanizmom za reševanje, da bi jih prenesli na enotni sklad za reševanje v skladu z medvladnim sporazumom;

58.  poziva Komisijo, naj zelo skrbno izvede pregled izračuna prispevkov v enotni sklad za reševanje bank, kot je določen v uvodni izjavi 17 Delegirane uredbe (EU) 2015/63, in pri tem zlasti preveri primernost faktorja tveganja in tako zagotovi, da bo ustrezno upoštevan profil tveganja manj kompleksnih institucij;

59.  priporoča, da se za uspešno upravljanje bančnih kriz v prihodnje skrbno ocenijo različne možnosti, ki jih ima Odbor na voljo na podlagi zakonodaje EU (različna orodja za reševanje namesto likvidacije banke), pri čemer naj se upošteva pomen ohranitve finančne stabilnosti in zaupanja v bančni sistem;

60.  opozarja na časovno neusklajenost pravil o delitvi bremena in o celovitem reševanju z zasebnimi sredstvi, ki z učinkom za nazaj vplivajo na dejansko tveganost dolžniških instrumentov, izdanih pred temi zakonodajnimi določbami, ter opredelitve in izvajanja ustreznih pravil o zaščiti naložb; poziva Enotni odbor za reševanje, naj skrbno oceni prehodno obdobje in zagotovi, da se bodo nova pravila izvajala sorazmerno in pravično ter v skladu z zakonskimi zahtevami; poziva Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), naj zagotovita ustrezno raven zaščite vlagateljev;

61.  poudarja, da je treba zaradi obstoja nacionalnih oddelkov v enotnem skladu za reševanje hitro vzpostaviti ustrezen mehanizem za premostitveno financiranje, da bi skladu po potrebi zagotovili zadostna sredstva v obdobju pred njegovo dokončno vzpostavitvijo in učinkovito ločenost bank in držav; opozarja, da so ministri Euroskupine in Sveta ECOFIN v izjavi z dne 18. decembra 2013 navedli možnost uporabe bodisi nacionalnih virov, ki bi jih podprli z dajatvami za banke, bodisi evropskega mehanizma za stabilnost;

62.  vseeno pozdravlja sprejeti dogovor za zagotavljanje javnega premostitvenega financiranja, da bi zagotovili razpoložljivost sredstev za konkretne primere reševanja iz nacionalnih virov;

63.  opozarja na izjavo Sveta ECOFIN z dne 8. decembra 2015 in v njej dano zavezo, da bo po zaključku ratifikacije medvladnega sporazuma preučil celovit prenos direktive o sanaciji in reševanju bank in vzpostavitev ureditev za premostitveno financiranje ter naslednje korake in časovnico za vzpostavitev skupnega varovalnega mehanizma, da bo lahko enotni sklad za reševanje lažje najemal posojila in da bo popolnoma operativen najpozneje do konca prehodnega obdobja; vendar poudarja, da se bo skupni fiskalni varovalni mehanizem uporabljal zgolj v skrajni sili, če ostali bonitetni ukrepi za okrepitev nadzora in kriznega upravljanja ne bi mogli odpraviti tveganja; opozarja, da bi moral biti skupni varovalni mehanizem srednjeročno fiskalno nevtralen, ter poudarja, kako pomembno je preprečiti moralno tveganje; poudarja, da bi moral bančni sektor ostati odgovoren za poplačilo z dajatvami za banke v vseh sodelujočih državah članicah, vključno z naknadnimi poplačili;

Tretji steber

64.  opozarja, da bi bilo treba v učinkoviti bančni uniji, poleg enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma za reševanje, zagotoviti enotno in visoko raven zaščite vlog ne glede na to, kje se nahajajo, s čimer bi prispevali k resnični prekinitvi povezave med državo in bankami, ponovni vzpostavitvi zaupanja vlagateljev, ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev in izboljšanju finančne stabilnosti; meni, da je treba pri vsakem sistemu zaščite vlog vedno preprečiti nastanek moralnega tveganja, hkrati pa zagotoviti, da so tisti, ki prevzemajo tveganje, tudi odgovorni zanj;

65.  pozdravlja sveženj o porazdelitvi in zmanjšanju tveganja v bančni uniji, ki ga je Komisija predložila 24. novembra 2015; je seznanjen s postopnim pristopom od pozavarovanja nacionalnih sistemov jamstva za vloge prek sistema sozavarovanja in na koncu do polnega jamstva za sodelujoče nacionalne sisteme jamstva za vloge ter pristopom na podlagi tveganja pri izračunu prispevkov; se veseli sodelovanja pri zakonodajnih pogajanjih na podlagi sprejetega stališča;

66.  je seznanjen, da evropski sistem jamstva za vloge zahteva izvajanje enotnega pravilnika ter prvega in drugega stebra bančne unije kakor tudi prenos direktive o sanaciji in reševanju bank ter direktive o sistemih jamstva za vloge v vseh sodelujočih državah članicah ter nadaljnje ukrepe za znatno zmanjšanje tveganj v evropskem bančnem sistemu; poudarja, da bi z uporabo orodja reševanja z zasebnimi sredstvi uvedli sistemski mehanizem za izogibanje tveganjem in tako zmanjšali strah pred moralnim tveganjem, ki bi ga lahko povzročila postopna uvedba vzajemne odgovornosti jamstvenih shem; poudarja zavezanost Komisije nadaljnjemu zmanjšanju tveganj in zagotovitvi enakih pogojev v bančni uniji;

67.  ugotavlja, da je dobro delujoč sistem jamstva za vloge, ki se financira s prispevkov finančnega sektorja, eden od uveljavljenih načinov za preprečevanje reševanja bank z denarjem davkoplačevalcev;

68.  opozarja, da je vloga Komisije zagotoviti enake konkurenčne pogoje v vsej EU in da bi morala preprečiti drobitev na notranjem trgu;

o
o   o

69.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in Enotnemu odboru za reševanje.

(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(2) UL L 320, 30.11.2013, str. 1.
(3) https://www.bankingsupervision.europa.eu/ecb/pub/pdf/ssmar2014.en.pdf.
(4) UL L 141, 14.5.2014, str. 1.
(5) UL L 300, 18.10.2014, str. 57.
(6) UL L 69, 8.3.2014, str. 107.
(7) https://www.bankingsupervision.europa.eu/banking/comprehensive/2014/html/index.en.html.
(8) UL L 86, 31.3.2015, str. 13.
(9) UL L 225, 30.7.2014, str. 1.
(10) UL L 339, 24.12.2015, str. 58.
(11) UL L 173, 12.6.2014, str. 149.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0006.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.
(14) UL L 173, 12.6.2014, str. 190.

Pravno obvestilo