Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 19. januar 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Zahteva za odvzem imunitete Czesławu Adamu Siekierskemu
 Zahteva za odvzem imunitete Czesławu Adamu Siekierskemu
 Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ***I
 Letno poročilo o politiki EU na področju konkurence
 Vloga medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU
 Ocena stanja in izzivi pri ureditvi EU o finančnih storitva
 Zunanji dejavniki, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi
 Politike za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih
 Aktu za enotni digitalni trg naproti

Zahteva za odvzem imunitete Czesławu Adamu Siekierskemu
PDF 246kWORD 66k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Czesławu Adamu Siekierskemu (2015/2241(IMM))
P8_TA(2016)0001A8-0004/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Czesławu Adam Siekierskemu,, ki jo je dne 13. avgusta 2015 posredoval generalni državni tožilec Republike Poljske v zvezi s postopkom, ki ga bo sprožil poljski generalni inšpektor za cestni promet (ref. št. CAN-PST-SCW.7421.35493.2015.5.A.0475), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 9. septembra 2015,

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Czesław Adam Siekierski odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju členov 105(2) in 108 Ustave Republike Poljske ter členov 7b(1) in 7c(1) v povezavi s členom 10b poljskega zakona z dne 9. maja 1996 o izvajanju mandata poslanca in senatorja,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0004/2016),

A.  ker je generalni državni tožilec Republike Poljske posredoval zahtevo poljskega generalnega inšpektorja za cestni promet za odvzem imunitete na Poljskem izvoljenemu poslancu Evropskega parlamenta Czesławu Adamu Siekierskemu v zvezi s prekrškom po členu 92a Zakona o prekrških z dne 20. maja 1971 in v povezavi s členom 20(1) Zakona o cestnem prometu z dne 20. junija 1997; zlasti ker gre pri domnevnem prekršku za prekoračitev dovoljene hitrosti v naseljenem območju;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države članice imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker člena 105(2) in 108 Ustave Republike Poljske določata, da poslanec ali senator ne more biti kazensko odgovoren brez privolitve Sejma ali Senata;

D.  ker lahko zgolj Evropski parlament sprejme odločitev o tem, ali se Czesławu Adamu Siekierskemu odvzame imuniteta ali ne;

E.  ker domnevni prekršek nima neposredne ali očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Czesława Adama Siekierskega kot poslanca Evropskega parlamenta;

F.  ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza za fumus persecutionis, torej dovolj resnega in utemeljenega suma, da je bila zahteva podana z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

1.  sklene, da se Czesławu Adamu Siekierskemu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Poljske in Czesławu Adamu Siekierskemu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Czesławu Adamu Siekierskemu
PDF 246kWORD 66k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Czesławu Adamu Siekierskemu (2015/2268(IMM))
P8_TA(2016)0002A8-0005/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Czesławu Adam Siekierskemu, ki jo je dne 7. septembra 2015 posredoval generalni državni tožilec Republike Poljske v zvezi s postopkom, ki ga bo sprožil poljski generalni inšpektor za cestni promet (ref. št. CAN-PST-SCW.7421.573278.2015.3.A.0475), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 5. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Czesław Adam Siekierski odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju členov 105(2) in 108 Ustave Republike Poljske ter členov 7b(1) in 7c(1) v povezavi s členom 10b poljskega zakona z dne 9. maja 1996 o izvajanju mandata poslanca in senatorja,

–  ob upoštevanju členov 5(2), 6(1) in 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0005/2016),

A.  ker je generalni državni tožilec Republike Poljske posredoval zahtevo poljskega generalnega inšpektorja za cestni promet za odvzem imunitete na Poljskem izvoljenemu poslancu Evropskega parlamenta Czesławu Adamu Siekierskemu v zvezi s prekrškom po členu 92a Zakona o prekrških z dne 20. maja 1971 in v povezavi s členom 20(1) Zakona o cestnem prometu z dne 20. junija 1997; ker gre pri domnevnem prekršku za prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti v naseljenem območju;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države članice imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker člena 105(2) in 108 Ustave Republike Poljske določata, da poslanec ali senator ne more biti kazensko odgovoren brez privolitve Sejma ali Senata;

D.  ker lahko zgolj Evropski parlament sprejme odločitev o tem, ali se Czesławu Adamu Siekierskemu odvzame imuniteta ali ne;

E.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(7) Poslovnika v nobenem primeru ne izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca;

F.  ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza za fumus persecutionis, torej dovolj resnega in utemeljenega suma, da je bila zahteva podana z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

1.  sklene, da se Czesławu Adamu Siekierskemu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Poljske in Czesławu Adamu Siekierskemu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ***I
PDF 561kWORD 165k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 19. januarja 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 302/2009 (COM(2015)0180 – C8-0118/2015 – 2015/0096(COD))(1)
P8_TA(2016)0003A8-0367/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Načrt za obnovo staleža upošteva posebnosti različnih vrst orodja. Pri njegovem izvajanju morajo Unija in države članice posebno pozornost nameniti malemu ribolovu in najbolj obrtniškim in trajnostnim vrstam orodja, kot so tradicionalne pasti („almadrabas“, „tonnare“), ki zaradi visoke stopnje selektivnosti in nizkega okoljskega vpliva na morske ekosisteme zelo pozitivno prispevajo k obnovi staleža tuna in ki so koristne z znanstvenega stališča.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  V pravo Unije je treba prenesti vse spremembe načrta za obnovo staleža, ki jih je ICCAT sprejela v letih 2012, 2013 in 2014 in ki še niso bile prenesene. Glede na to, da ta prenos zadeva načrt, katerega cilje in ukrepe je opredelila ICCAT, ta uredba ne zajema celotne vsebine večletnih načrtov, kot so določeni v členih 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1.
(14)  V pravo Unije je treba prenesti vse spremembe načrta za obnovo staleža, ki jih je ICCAT sprejela v letih 2006,2012, 2013 in 2014 in ki še niso bile prenesene. Glede na to, da ta prenos zadeva načrt, katerega cilje in ukrepe je opredelila ICCAT, ta uredba ne zajema celotne vsebine večletnih načrtov, kot so določeni v členih 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1.
____________
____________
1Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354/22, 28.12.2013, str. 1).
1Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V pravo Unije je treba prenesti prihodnje zavezujoče spremembe načrta za obnovo staleža. Da bi se take spremembe hitro vključile v pravo Unije, bi moralo biti pooblastilo za sprejem aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije preneseno na Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti sočasno, pravočasno in na ustrezen način predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
črtano
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Z Uredbo (EU) št. 1380/2013 je bil vzpostavljen koncept najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja. Zaradi doslednosti bi treba v pravo Unije prenesti koncept najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja ICCAT. Zaradi tega bi si treba reference v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/981a o določitvi najmanjše velikosti tuna razlagati kot najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v tej uredbi.
_______________
1aDelegirana uredba Komisije (EU) 2015/98 z dne 18. novembra 2014 o izvajanju mednarodnih obveznosti Unije iz člena 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku in Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (UL L 16, 23.1.2015, str. 23).
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo nemudoma uporabljati, kadar tako zahtevajo ustrezno utemeljeni nujni razlogi, povezani z dejavnostmi prenosa in reje v mrežasti kletki, evidentiranjem ribolova s pastmi in dejavnostmi plovil ter poročanjem o njih.
črtano
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  S členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je bila uvedena obveznost iztovarjanja, ki se za modroplavutega tuna uporablja od 1. januarja 2015. Vendar v skladu s členom 15(2) navedene uredbe obveznost iztovarjanja ne posega v mednarodne obveznosti Unije, kot so obveznosti, ki izhajajo iz priporočil ICCAT. V skladu z isto določbo je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se takšne mednarodne obveznosti prenesejo v pravo Unije, kar zlasti vključuje odstopanje od obveznosti iztovarjanja. V skladu z navedenim bo zavržek modroplavutega tuna dovoljen v nekaterih situacijah, ki so določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 2015/98 z dne 18. novembra 2014. Zato teh obveznosti v zvezi z zavržkom ni treba vključiti v to uredbo –
(24)   Delegirana uredba (EU) 2015/98 določa primere, ko se obveznost iztovarjanja modroplavutega tuna ne uporablja, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da bi Unija ravnala v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, določenimi v konvenciji. Izvajajo se nekatere določbe priporočila ICCAT 13-07, ki določajo zavržke in obveznost izpusta v določenih okoliščinah za plovila in pasti, s katerimi se lovi modroplaviti tun v vzhodnem Atlantiku in v Sredozemlju. Zato teh obveznosti v zvezi z zavržkom in obveznostjo izpusta ni treba vključiti v to uredbo, ki torej ne bo vplivala na ustrezne določbe iz Delegirane uredbe (EU) 2015/98.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta uredba določa splošna pravila za uporabo načrta za obnovo staleža, kot je opredeljen v členu 3(1), s strani Unije.
1.  Ta uredba določa splošna pravila za uporabo načrta za obnovo staleža, kot je opredeljen v členu 3(1), s strani Unije, ob upoštevanju specifičnih značilnosti različnih vrst ribolovnega orodja in namenjanju posebne pozornosti tradicionalnemu, bolj trajnostnemu in obrtniškemu orodju, kot so pasti.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 3 – točka 16
(16)  „zmogljivost gojenja“ pomeni zmogljivost ribogojnice za prevzem rib za namene pitanja in gojenja v tonah;
črtano
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so ribolovne dejavnosti njenih plovil za ulov in pasti sorazmerne z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so tej državi članici na voljo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.
1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil za ulov in pasti sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so tej državi članici na voljo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ter za ohranitev socialno-ekonomske vzdržnosti njenih pasti.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Letni ribolovni načrt, ki ga predloži vsaka država članica, določa uravnoteženo razdelitev kvot med skupinami orodij, da se zagotovi skladnost z individualnimi kvotami in pravicami do prilova.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice pri dodeljevanju nacionalnih kvot uporabljajo pregledna in objektivna merila, vključno z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi, ter posebno pozornost namenjajo ohranitvi in blaginji ribičev, ki se ukvarjajo z malim ribolovom in lovijo na obrtniški in tradicionalni način z uporabo pasti in drugih selektivnih ribolovnih metod, ter spodbujajo te metode.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Največje število ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice in ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, je omejeno na število in skupno ustrezno bruto tonažo ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo navedene države članice in ki so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala modroplavutega tuna v obdobju od 1. januarja 2007 do 1. julija 2008. Ta omejitev se pri plovilih za ulov uporablja glede na vrsto ribolovnega orodja.
3.  Največje število in ustrezna bruto tonaža ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice in ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, je omejeno na število in skupno ustrezno bruto tonažo ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo navedene države članice in ki so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala modroplavutega tuna v obdobju od 1. januarja 2007 do 1. julija 2008. Ta omejitev se pri plovilih za ulov uporablja glede na vrsto ribolovnega orodja.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Države članice z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 5 pregledajo sistem ribolovnih kvot za modroplavutega tuna, ki je v škodo malih ribičev, da bi odpravile trenutni monopol lastnikov velikih plovil in spodbudile trajnejše ribolovne sisteme, kot se uporabljajo v malem ribolovu.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 7
7.  Ne glede na odstavka 3 in 6 vsaka država članica za leta 2015, 2016 in 2017 omeji število svojih plovil z zaporno plavarico, ki nimajo dovoljenja za ribolov na modroplavutega tuna v okviru odstopanja iz člena 13(2)b, na število plovil z zaporno plavarico, ki jih je dovolila v letu 2013 ali 2014.
7.  Vsaka država članica za leta 2015, 2016 in 2017 omeji število svojih plovil z zaporno plavarico na število plovil, ki jih je dovolila v letu 2013 ali 2014. To ne velja za plovila z zaporno plavarico, za katera velja odstopanje iz točke (b) člena 13(2).
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 5
5.  Ribolov modroplavutega tuna z ribolovnimi orodji, ki niso navedena v odstavkih od 1 do 4 in členu 11, vključno s pastmi, se dovoli skozi vse leto.
5.  Ribolov modroplavutega tuna z ribolovnimi orodji, ki niso navedena v odstavkih od 1 do 4 in členu 11, vključno s pastmi, se dovoli skozi vse leto, v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Poglavje III – Oddelek 2 – naslov
NAJMANJŠA VELIKOST, NAKLJUČNI ULOV, PRILOV
NAJMANJŠA REFERENČNA VELIKOST OHRANJANJA, NAKLJUČNI ULOV, PRILOV
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 12
Določbe iz tega oddelka ne posegajo v člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno s kakršnim koli odstopanjem v skladu s členom 15(2) navedene uredbe.
Določbe iz tega oddelka ne posegajo v člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno s kakršnim koli veljavnim odstopanjem.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 13 – naslov
Najmanjša velikost
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Najmanjša teža oziroma velikost modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, je 30 kg oziroma 115 cm od razcepa repne plavuti.
1.  Najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, je 30 kg oziroma 115 cm od razcepa repne plavuti.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – uvodni del
Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša teža oziroma velikost modroplavutega tuna, tj. 8 kg ali 75 cm od razcepa repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih:
Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, tj. 8 kg ali 75 cm od razcepa repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih:
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 4
4.  Če je bila kvota, dodeljena državi članici zadevnega plovila za ulov ali past, že dosežena, se prepreči ulov kakršnega koli modroplavutega tuna. Mrtvega modroplavutega tuna je treba iztovoriti, zapleniti in sprejeti ustrezne nadaljnje ukrepe. V skladu s členom 27 vsaka država članica letno predloži informacije o takih količinah Komisiji, ki jih nato posreduje sekretariatu ICCAT.
4.  Če je bila kvota, dodeljena državi članici zadevnega plovila za ulov ali past, že dosežena, se prepreči ulov kakršnega koli modroplavutega tuna. Mrtvega modroplavutega tuna je treba celega in nepredelanega iztovoriti, zapleniti in sprejeti ustrezne nadaljnje ukrepe. V skladu s členom 27 vsaka država članica letno predloži informacije o takih količinah Komisiji, ki jih nato posreduje sekretariatu ICCAT.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Poglavje III – Oddelek 3 – naslov
UPORABA ZRAKOPLOVOV
UPORABA ZRAČNIH SREDSTEV
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Vsak iztovorjen modroplavuti tun je cel, očiščen in brez drobovja. Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega živega, zlasti nedoraslih organizmov, v okviru rekreacijskega in športnega ribolova.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka a
(a)  seznam vseh plovil za ulov, ki plujejo pod njeno zastavo in jim je bilo s posebnim dovoljenjem za ribolov izdano dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju;
(a)  seznam vseh plovil za ulov, ki plujejo pod njeno zastavo in jim je bilo z dovoljenjem za ribolov izdano dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 19 a (novo)
Člen 19a
Razmerje do Uredbe (ES) št. 1224/2009
Nadzorni ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo ob ukrepih iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, razen če je v tem poglavju določeno drugače.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  Ko se šteje, da je individualna kvota izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna in lahko zahteva, da plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.
2.  Ko se šteje, da je individualna kvota izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna in morebiti zahteva, da plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica vsako leto do 15. februarja v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti, ki so bile s posebnim dovoljenjem za ribolov odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Na seznamu sta navedena ime in registrska števila pasti, pripravi pa se v skladu z obliko, določeno v Smernicah ICCAT za predložitev zahtevanih podatkov in informacij.
1.  Vsaka država članica vsako leto do 15. februarja v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti, ki so bile z dovoljenjem za ribolov odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Na seznamu sta navedena ime in registrska števila pasti, pripravi pa se v skladu z obliko, določeno v Smernicah ICCAT za predložitev zahtevanih podatkov in informacij.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 5 – pododstavek 2
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 59(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
črtano
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3
3.  Če države članice za obveščanje iz odstavkov 1 in 2 uporabijo člen 80(3) Uredbe (EU) št. 404/2011, se lahko predvidene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo ob dogovorjenem času obveščanja pred prihodom.
3.  Če države članice za obveščanje iz odstavkov 1 in 2 uporabijo člen 80(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011, se lahko predvidene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo ob dogovorjenem času obveščanja pred prihodom. Če je ribolovno območje oddaljeno od pristanišča manj kot štiri ure, se ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, lahko spremenijo kadarkoli pred prihodom.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 59(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
črtano
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 2
V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 59(3), ki se začnejo uporabljati takoj.
črtano
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „vira podatkov https“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki so jih dobili od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija pošlje ta sporočila v elektronski obliki sekretariatu ICCAT.
4.  Države članice v skladu s členom 28 Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 prenesejo podatke iz tega člena. Komisija pošlje ta sporočila v elektronski obliki sekretariatu ICCAT.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  med vsakim prenosom iz ene ribogojnice v drugo;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 5 – točka a a (novo)
(aa)   opazovanje in spremljanje ribolova in gojenja v skladu z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT;
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 57
Člen 57
črtano
Postopek za spremembe
1.  Da se v pravo Unije po potrebi vključijo spremembe obstoječih določb načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna, ki postanejo zavezujoče za Unijo, lahko Komisija spremeni nebistvene določbe te uredbe z delegiranimi akti v skladu s členom 58.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 58
Člen 58
črtano
Izvajanje pooblastila za sprejemanje sprememb
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo iz člena 57 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.
3.  Pooblastilo iz člena 57 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 57, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 3
3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.
črtano
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 1
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 2
2.  Poleg določb iz člena 8(3) je največje število plovil za ulov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju za namene gojenja pod posebnimi pogoji, ki se uporabljajo za odstopanje iz člena 13(2)(b), enako številu plovil za ulov Unije, ki so leta 2008 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna.
2.  Poleg določb iz člena 8(3) je največje število plovil za ulov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju za namene gojenja pod posebnimi pogoji, ki se uporabljajo za odstopanje iz člena 13(2)(b), enako številu plovil za ulov Unije, ki so leta 2008 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna. Zato je treba upoštevati število hrvaških plovil za ulov, ki so leta 2008 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 2 – vrstica 2
Število posameznih rib:
Vrsta:

Število posameznih rib:
Vrsta:
Teža:

Sprememba 40
Predlog uredbe
Priloga VII – točka 7 – točka a
(a)  dostop do osebja na plovilu in v ribogojnici ter do orodja, kletk in opreme;
(a)  dostop do osebja na plovilu, v ribogojnici in pri pasti ter do orodja, kletk in opreme;

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0367/2015).


Letno poročilo o politiki EU na področju konkurence
PDF 393kWORD 159k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o letnem poročilu o politiki EU na področju konkurence (2015/2140(INI))
P8_TA(2016)0004A8-0368/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 4. junija 2015 o politiki konkurence za leto 2014 (COM(2015)0247) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije z istega dne,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 101 do 109 ter členov 147 in 174,

–  ob upoštevanju ustreznih pravil konkurence, smernic in resolucij Komisije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 k letnemu poročilu o politiki konkurence EU za leto 2013(1) ter svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o politiki konkurence EU za leto 2012(2) in zahtev Parlamenta v njih,

–  ob upoštevanju študije Generalnega direktorata za notranjo politiko (Tematski sektor A (gospodarska in znanstvena politika)) za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano med podjetji(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o notranjem trgu mednarodnega cestnega tovornega prometa: socialni damping in kabotaža(4),

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže za konkurenco iz maja 2012 o izvrševanju konkurenčnega prava in spremljanju trga s strani evropskih organov v sektorju hrane(5),

–  ob upoštevanju direktiv Sveta 77/799/EGS in 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja,

–  ob upoštevanju sklepov in predlogov ukrepov OECD in G20 v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička,

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 6. maja 2015 o začetku preiskave e-trgovanja v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (C(2015)3026),

–  ob upoštevanju Direktive št. 2014/104/EU z dne 26. novembra 2014 o pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. junija 2014 o smernicah o državni pomoči za energijo in varstvo okolja(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije „Za učinkovitejši nadzor EU nad združitvami“ z dne 9. julija 2014 (COM(2014)0449),

–  ob upoštevanju preiskave konkurence v farmacevtskem sektorju z dne 8. julija 2009 in poročil, ki so ji sledila, zlasti 5. poročila o spremljanju patentnih poravnav,

–  ob upoštevanju splošnega okvira za oceno trajnosti sistemov za prehrano in kmetijstvo, ki so ga razvili pri Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0368/2015),

A.  ker je politika konkurence EU eden temeljnih stebrov socialnega tržnega gospodarstva v Evropi in bistven instrument za pravilno delujoč notranji trg Unije;

B.  ker se na mednarodnem prizorišču upošteva in spoštuje mnenje Evropske unije; ker to enotno in neodvisno nastopanje navzven, ki temelji na jasno določenih pristojnostih, omogoča Uniji, da pokaže svojo pravo politično, demografsko in gospodarsko moč;

C.  ker je politika konkurence sama po sebi sredstvo za ohranitev evropske demokracije, saj preprečuje čezmerno koncentracijo gospodarske in finančne moči v rokah manjšine;

D.  ker je Evropska unija odprto tržno gospodarstvo s svobodno in pošteno konkurenco, katere namen je povečati blaginjo potrošnikov in dvig življenjskega standarda vseh državljanov EU, in ker Evropska unija oblikuje notranji trg, ki naj bi vzpostavil trajnostni razvoj v Evropi na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in stabilnosti cen;

E.  ker je namen močnega izvajanja načel konkurenčnega prava v okviru Pogodbe EU prispevati k izpolnjevanju splošnih ciljev gospodarske politike EU, hkrati pa koristiti potrošnikom, delavcem in podjetnikom ter spodbujati inovacije in rast, in sicer z nadzorovanjem in omejevanjem nepoštenih tržnih praks, ki nastajajo zaradi monopolnih in prevladujočih položajev na trgu, da se vsakomur zagotovijo poštene možnosti za uspeh;

F.  ker je neodvisnost nacionalnih organov za varstvo konkurence izredno pomembna;

G.  ker vsakoletne izgube zaradi obstoja kartelov znašajo med 181 in 320 milijard EUR, kar je približno 3 % BDP v EU;

H.  ker je v smislu stroškov energije evropski enotni trg manj učinkovit kot notranji trg ZDA, saj je razpršenost cen 31-odstotna, medtem ko je v ZDA zgolj 22-odstotna;

I.  ker hud kreditni krč v številnih državah članicah še vedno vpliva na mala in srednja podjetja, ki na ravni EU predstavljajo 98 % podjetij in 67 % zaposlenih;

J.  ker davčne utaje in goljufije ter davčne oaze davkoplačevalce v EU stanejo približno bilijon EUR prihodka letno, saj izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu med podjetji, ki plačujejo davke, in tistimi, ki jih ne;

K.  ker se subjekti na trgu zadnja leta soočajo z novimi izzivi, povezanimi predvsem z dinamiko v digitalnem gospodarstvu in zlasti z izkrivljanjem konkurence, do katerega prihaja zaradi agresivnih davčnih praks in nacionalnih davčnih politik, ki verjetno povzročajo veliko škodo notranjemu trgu, zato mora Komisija v zvezi s temi izzivi nemudoma in ciljno ukrepati; ker sodelovanje na svetovni ravni na področju izvrševanja konkurenčnega prava prispeva k preprečevanju nedoslednosti pri korektivnih ukrepih in rezultatih izvršilnih ukrepov, podjetjem pa pomaga zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti;

L.  ker je treba zaradi izzivov digitalne dobe temeljito preveriti razpoložljive instrumente konkurenčnega prava;

M.  ker so pravila o pošteni konkurenci v mednarodnem zračnem prometu in ureditve glede državnih podjetij pomanjkljivi glede letalskih prevoznikov iz nekaterih tretjih držav, ki opravljajo polete v Evropo in iz nje in prevladujejo na nekaterih poteh, kar evropskim letalskim prevoznikom povzroča veliko škodo in ovira povezljivost evropskih letaliških vozlišč, s tem pa zmanjšuje izbiro za evropske potrošnike;

N.  ker konkurenca nima enakega učinka v vseh državah članicah;

O.  ker mora politika konkurence zlasti upoštevati cilje trajnostnega razvoja in socialne kohezije;

P.  ker socialni damping izkrivlja notranji trg, s čimer škodi pravicam potrošnikov in delavcev;

Q.  ker evropska rast temelji na zagotavljanju prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala;

1.  pozdravlja poročilo Komisije, ki poudarja pomen politike konkurence v EU, in ugotavlja, da obravnava predvsem mandat prejšnje Komisije pod komisarjem za konkurenco Joaquínom Almunio;

2.  poziva Komisijo, naj Parlamentu v prihodnje posreduje sektorski delovni dokument kot sestavni del poročila;

3.  pozdravlja pripravljenost komisarke za konkurenco Margrethe Vestager za tesno sodelovanje s Parlamentom pri oblikovanju politike konkurence kot enega osrednjih instrumentov Evropske unije za uresničitev skupnega notranjega trga ter poziva Komisijo, naj poskrbi, da izvajanje notranje politike konkurence EU ne bo oviralo konkurenčnosti tržnih strategij podjetij na svetovnih trgih z akterjih iz tretjih držav;

4.  poudarja, da učinkovita in verodostojna politika konkurence ne sme biti usmerjena izključno v znižanje maloprodajnih cen, temveč mora upoštevati strateške interese evropskega gospodarstva, kot so: zmožnost za inovacije; naložbe; konkurenčnost in trajnost; posebni konkurenčni pogoji za mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in mikropodjetja; in potreba po spodbujanju visokih standardov dela in okoljskih standardov;

5.  poziva Komisijo, naj ustavi socialni damping, in poudarja, da morajo odločitve glede politike konkurence zlasti upoštevati socialni učinek;

6.  meni, da posebni značaj digitalnega gospodarstva, za katero so značilni upadanje mejnih stroškov proti ničli ter veliki učinki omrežja, spodbuja povečevanje ravni koncentracije na ključnih trgih; poziva Komisijo, naj svojo politiko konkurence prilagodi posebnostim tega sektorja;

7.  poziva Komisijo, naj dokonča notranji trg na področjih, kjer je še razdrobljen in nedokončan, kjer pa ugotovi neupravičene tržne omejitve ali izkrivljanje konkurence, naj jih karseda hitro odpravi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da politika konkurence hkrati tudi krepi socialno kohezijo v Uniji;

8.  poudarja, da sta usmerjenost dela organa za varstvo konkurence, in predstavitev v poročilu o konkurenci za leto 2014 pretežno skladna s skupnimi prednostnimi nalogami; vendar opaža, da so na nekaterih področjih potrebni odločnejši ukrepi, ki bi se jih morala Komisija prihodnje leto prepričljivo lotiti; poudarja, da je nujno globalno sodelovanje za izvrševanje zakonodaje o konkurenci; podpira dejavno sodelovanje Komisije v Mednarodni mreži za konkurenco;

9.  ponovno poziva Komisijo, kot že v prejšnjem letnem poročilu, naj pri oblikovanju enotnega digitalnega trga prepreči nastanek prekomerne koncentracije in zlorab prevladujočega položaja na trgu, saj se bo s tem povečala kakovost storitev za potrošnike, cene pa bi lahko postale pravičnejše;

10.  meni, da je na digitalnem trgu bistveno zagotoviti pravične pogoje na področju konkurence in ukrepati proti zlorabi prevladujočega položaja in davčne optimizacije, kar bo na konec koncev koristilo potrošnikom;

11.  meni, da je razvoj e-uprave pomemben dejavnik za podpiranje rasti, tudi glede udeležbe malih in srednjih podjetij; zato države članice poziva, naj uporabijo vsa orodja, ki jih omogoča nova zakonodaja o javnih naročilih za spodbujanje rasti v EU, Komisijo pa poziva, naj podpre vse pobude, povezane z razvojem e-uprave; poleg tega poudarja, da je spodbujanje in izvajanje sistemov e-uprave v vseh državah članicah bistveno za učinkovito spremljanje kršitev in zagotavljanje preglednosti tako v javnem kot zasebnem sektorju;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice pravočasno izvajale novo zakonodajo o javnih naročilih, predvsem uvedbo e-uprave in e-javnega naročanja ter novih določb o obravnavi socialnih in okoljskih meril ter o razdelitvi pogodb na sklope, da bi spodbudile inovacije in pošteno konkurenco, podprle mala in srednja podjetja na trgih javnega naročanja ter zagotovile najugodnejše ponudbe za uporabo javnih sredstev;

13.  poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za ambiciozno odprtje mednarodnih trgov javnih naročil, da bi odpravili neravnovesje med EU in drugimi trgovinskimi partnerji glede stopnje odprtosti tega trga, pri tem naj upošteva poročilo Parlamenta o predlogu Komisije o mednarodnem instrumentu za javna naročila in njegovo prihodnjo revizijo;

14.  opozarja, da se potrošnikom na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v isti embalaži prodajajo proizvodi z različnimi sestavinami; poziva Komisijo, naj z vidika politike konkurence presodi, ali gre tu za nepošteno prakso, ki ima negativne posledice za dobavitelje lokalnih in regionalnih proizvodov, predvsem mala in srednja podjetja;

15.  meni, da mora Komisija nujno še naprej spodbujati večje zbliževanje in sodelovanje med nacionalnimi organi za konkurenco v EU;

16.  pozdravlja tesno vzajemnost med izvrševanjem pravil konkurence in strategijo za enotni digitalni trg, zlasti ukrepe, povezane s prakso geografskega blokiranja in dogovori o podeljevanju licenc, da bi dokončali enotni digitalni trg; meni, da bi bila podobna vzajemnost bistvena na notranjem trgu z energijo, da bi odpravili ovire za prosti čezmejni pretok energije in vzpostavili energetsko unijo;

17.  meni, da je konkurenca v telekomunikacijskem sektorju bistvena za spodbujanje inovacij in naložb v omrežja, a tudi za dostopne cene ter izbiro pri storitvah za potrošnike; zato poziva Komisijo, naj zavaruje konkurenco v tem sektorju, tudi pri dodeljevanju frekvenc spektra;

18.  poziva Komisijo, naj nadzira nepoštene in nezakonite določbe in prakse, ki se v bančnem sektorju uporabljajo v potrošniških pogodbah; poziva Komisijo, naj v okviru Evropske mreže za konkurenco spodbuja izmenjavo primerov uveljavljene prakse; poziva Komisijo, naj zmanjša količino vseh vrst birokracije, ki jo ustvarja izvajanje politike konkurence;

19.  meni, da bi morala politika konkurence imeti pomembno vlogo pri tem, da bi finančni trgi postali varnejši in preglednejši za potrošnike; poleg tega pozdravlja zakonodajne ukrepe, sprejete na področju elektronskih plačil, zlasti uvedbo zgornje meje za medbančne provizije na kartične plačilne transakcije;

20.  opozarja Komisijo, da politika konkurence tudi vključuje regulacijo cen storitev, ki jim ni mogoče na preprost način pripisati tržne vrednosti, kot so na primer provizije na bančnih avtomatih;

21.  poziva Komisijo, naj mreže bančnih avtomatov preuči z vidika politike konkurence, ker gre za mrežno infrastrukturo;

22.  meni, da bi bilo treba dodatno preučiti, kako nuditi podporo evropskim podjetjem, ki na svetovni ravni konkurirajo z drugimi podobno velikimi subjekti iz različnih delov sveta, ki jim ni treba spoštovati enakih pravil o konkurenci, kot jih morajo izpolnjevati evropski subjekti na domačem trgu;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta trgovinska in konkurenčna politika Unije usklajeni s cilji njene industrijske politike; poudarja, da konkurenčna politika Unije ne bi smela ovirati razvoja evropskih industrijskih prvakov v gospodarstvu; zato poziva, naj trgovinska politika in politika konkurence spodbujata razvoj in konkurenčnost evropske industrije na svetovnem prizorišču;

24.  priznava, da so številne energijsko intenzivne industrije v ekonomskih težavah, nekatere, na primer jeklarska industrija, pa so v krizi; poziva Komisijo, naj pregleda pravila EU o državni pomoči za energijsko intenzivne industrije, zagotovi učinkovito zaščito pred selitvijo CO2 in poštene možnosti za industrije EU, zlasti najbolj ranljive energijsko intenzivne industrije;

Protimonopolni postopki – primeri zlorab prevladujočega položaja

25.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja pri preiskavah zlorab prevladujočega položaja na trgu, ki škodujejo potrošnikom v EU;

26.  ugotavlja, da so zlorabe prevladujočega položaja prepovedane in predstavljajo velik problem za konkurenčnost;

27.  meni, da Komisija pri kršitvah protimonopolnih pravil uspešno opravlja svoje delo ter da bistveno prispeva k dokončni vzpostavitvi notranjega trga in enakih konkurenčnih pravil;

28.  poudarja, da lahko protikonkurenčna praksa in monopoli ovirajo trgovino, kar izkrivlja trgovinske in naložbene tokove; poziva Komisijo, naj v interesu svobodne in pravične svetovne trgovine na mednarodni ravni ukrepa proti kartelom ter protikonkurenčnim, oligopolnim in monopolnim praksam, ki škodujejo konkurenci;

29.  meni, da bi bilo treba veljavna pravila glede glob za kršitve pravnih oseb dopolniti s spremljajočimi kaznimi za odgovorne fizične osebe; meni, da bi kazni morale biti dovolj visoke, da bi imele odvračilni učinek; poudarja, da je pomembna uspešna politika glede prijaviteljev, ki je Komisiji pomagala pri odkrivanju kartelov;

30.  meni, da je pravna varnost ključnega pomena, in poziva Komisijo, naj pravila o globah vključi v zakonodajni instrument;

31.  ugotavlja, da so klasični tržni modeli politike konkurence lahko neustrezni za digitalno gospodarstvo in da v tej dinamični gospodarski panogi uporaba kazalnikov, ki temeljijo na cenah, pogosto ne doseže zaželenega učinka; poziva Komisijo, naj na osnovi novih meril opravi celovito pravni in gospodarsko oceno hitro razvijajočih se trgov in kratkotrajnih poslovnih modelov, ki jih uporabljajo digitalna podjetja, da bo dobila jasno sliko strukture trga in tržnih trendov, sprejela ustrezne ukrepe za varstvo potrošnikov ter ustrezno upoštevala pomembnost podatkov in posebnih tržnih struktur digitalnega gospodarstva; poudarja, da je treba za opredelitev zadevnega trga, zlasti na področju digitalnega gospodarstva, uporabiti ustrezna merila za ocenjevanje in konkurenčne pogoje;

32.  poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine osrednjega pomena za pošteno konkurenco ter z obžalovanjem ugotavlja, da globalna podjetja niso pripravljena pridobiti licenc za uporabo evropskih patentov; poziva Komisijo, naj učinkovito zaščiti patente, bistvene za standarde, in tesno nadzoruje zakonito pridobitev licenc s strani uporabnikov;

33.  poziva Komisijo, naj preuči, ali obstaja medsebojna odvisnost med velikim številom politikov in nekdanjih ministrov v upravnih odborih energetskih podjetij ter oligopolnimi praksami v energetskem sektorju v nekaterih državah članicah;

34.  izraža dvome zaradi dolgotrajne preiskave zoper ameriškega spletnega velikana Google in obžaluje, da preiskava že več let poteka nepregledno in brez oprijemljivih rezultatov, saj Komisija do leta 2014 ni jasno povedala, da namerava odpraviti tržne omejitve; poudarja, da lahko tako dolgotrajen postopek zlasti na dinamičnih trgih dejansko pomeni čiščenje trga in ustvarja negotovost za vse udeležene strani;

35.  poziva Komisijo, naj natančno preuči prakso Googla, da operacijski sistem „Android“ ponuja le v povezavi z drugimi lastnimi storitvami in da proizvajalcem naprav prepove vnaprejšnjo namestitev konkurenčnih produktov; nadalje poziva Komisijo, naj podrobno preuči Googlov prevladujoč tržni položaj na področju neposrednih rezervacij hotelov ter poišče ustrezno rešitev za ta problem; podpira ukrepe Komisije, s katerimi naj bi dosegli večjo raven interoperabilnosti in prenosljivosti v vseh digitalnih sektorjih in tako preprečili scenarij, po katerem zmagovalec pobere vse; poudarja, da je treba Komisiji zagotoviti ustrezna orodja, da bo lahko tudi v prihodnje ohranila vedno posodobljen pregled hitrega razvoja digitalnega trga;

36.  poziva Komisijo, naj previdno opravi in dokonča vse druge odprte preiskave kartelov ter odpravi vse omejitve na trgu; pozdravlja, da se komisarka ni uklonila političnemu pritisku ter poziva k pospešitvi postopka, da bo rezultate mogoče doseči že v naslednjem letu; zato pozdravlja obvestilo o nasprotovanju, ki ga je Komisija poslala Googlu v zvezi s storitvijo primerjalnega nakupovanja; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje odločno pregleda vse pomisleke, ki se pojavijo med preiskavo, tudi druge primere pristranskega spletnega iskanja, da bi zagotovila enak položaj za vse akterje na digitalnem trgu;

37.  opozarja, da lahko Komisija v skladu s členom 8 Uredbe o izvajanju pravil konkurence (ES) št. 1/2003 odredi začasne ukrepe, kadar obstaja nevarnost resne in nepopravljive škode za konkurenco; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe teh ukrepov v dolgotrajnih konkurenčnih postopkih, zlasti na digitalnem trgu;

38.  opozarja, da je omrežna nevtralnost (načelo, na podlagi katerega se ves spletni promet obravnava enako, brez diskriminacije, omejitev ali motenj, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo) izjemnega pomena za zagotovitev, da ni diskriminacije med internetnimi storitvami in da je konkurenca v celoti zagotovljena;

39.  poudarja, da bi morala biti politika konkurence podprta z dokazi, in pozdravlja sektorsko preiskavo Komisije v sektorju e-trgovine, ki se je osredotočala na morebitne ovire za čezmejno spletno trgovanje z blagom in storitvami, med drugim na področju elektronike, oblačil, čevljev in digitalnih vsebin;

40.  ugotavlja, da je zadeva Google sprožila splošno razpravo o moči prevladujočih spletnih platform, kot so eBay, Facebook, Apple, LinkedIn, Amazon, Uber, Airbnb itd., njihovem vplivu na trge in javno sfero ter potrebi, da se jih regulira zaradi zaščite trgov in javne sfere; poudarja, da bi moralo urejanje spletnih platform zagotoviti boljšo zaščito uporabnikov, hkrati pa ohraniti spodbude za inovacije;

41.  poziva Komisijo, naj preuči prevladujoč položaj Googla na trgu neposrednih rezervacij hotelov; opozarja, da si podjetje prizadeva, da bi iskalci hotelov rezervirali in plačali prek Googla, namesto da bi iskalca usmerilo na tretje potovalne strani ali hotelske strani; poudarja, da je ta poteza lahko sporna, ker Google z njo postaja spletna potovalna agencija oziroma jim je enakovreden, ker obračunava pristojbine za rezervacijo; ugotavlja, da so večini hotelirjev ljubše neposredne rezervacije kot rezervacije prek tretje spletne strani ali zbiralnika virov; poudarja, da bi lahko Google svoj prevladujoči položaj okrepil in hkrati oslabil konkurenco na trgu potovanj, s tem pa škodil potrošnikom;

42.  pozdravlja, da je Komisija nedavno sprejela spremembe Uredbe (ES) št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ES in s tem povezanih sporočil, ki izhajajo iz direktive o odškodninskih tožbah; obžaluje, da Parlament ni bil vključen v oblikovanje sprememb;

43.  poudarja pomembno vlogo, ki jo ima politika konkurence pri dokončni vzpostavitvi enotnega digitalnega trga; se strinja, da trdna politika konkurence na hitro razvijajočih se trgih zahteva temeljito poznavanje trga; zato pozdravlja preiskavo sektorja o elektronskem trgovanju, ki se je začela v okviru izvajanja strategije za enotni digitalni trg;

Državna pomoč

44.  poziva Komisijo kot varuhinjo pogodb, naj pozorno spremlja izvajanje te direktive v državah članicah in zagotovi enotno izvrševanje njenih določb v vsej EU; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne upravne organe, naj dejavno spodbujajo spoštovanje evropske politike konkurence in obveščajo o pravnem položaju; poudarja, da je treba na enak način obravnavati horizontalno in vertikalno državno pomoč; meni, da je treba po vsej Evropski uniji ukrepati in ozaveščati o razvrščanju in odobritvi nezakonitih državnih pomoči, zlasti, kadar gre pri tovrstnih odločitvah o pomoči za protikonkurenčne in protekcionistične ukrepe; vendar meni, da bi morale oddaljene ali obrobne regije in otoki pri uporabljanju pravil o državni pomoči imeti več manevrskega prostora, kot ga imajo sedaj;

45.  meni, da bi morala Komisija zlasti v postopkih v zvezi z državno pomočjo podrobneje preučiti podatke, ki jih predložijo države članice, in izboljšati zanesljivost dejstev, saj vedno znova prihaja do poskusov kršitve pravne osnove in pogojev ali do iskanja kompromisov, ki so bolj ali manj na meji zakonitega; zato meni, da bi morala taka preiskava temeljiti na premisi, da morajo države vsem državljanom zagotavljati popolno varnost ter neprekinjeno oskrbo in izvajanje storitev v strateških in najpomembnejših sektorjih, kot so energetika, promet in zdravstveno varstvo, ter da ne smejo sprejeti pravnih določb, ki so škodljive za druge države članice ali Unijo;

46.  ponavlja, da strukturni skladi EU ne smejo biti uporabljeni na način, ki neposredno ali posredno spodbuja selitev storitev ali proizvodnje v druge države članice, npr. s čakalno dobo za podjetja, ki naj bi prejela sredstva iz teh skladov; poudarja, da je državna pomoč včasih nujna za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno z energijo, prometom in telekomunikacijami; poudarja, da je posredovanje države pogosto najučinkovitejše politično orodje za zagotavljanje storitev, ki so nujne za vzdrževanje gospodarskih in socialnih pogojev v izoliranih, oddaljenih ali obrobnih regijah in na otokih v Uniji;

47.  pozdravlja, da je Komisija leta 2014 sprejela nove smernice za državno pomoč na področju varstva okolja in energetike ter jih začela izvajati v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah;

48.  pozdravlja vključitev socialne pomoči za prevoz prebivalcev oddaljenih regij v uredbo o splošnih skupinskih izjemah, kjer je zdaj priznan problem povezljivosti; poudarja, da je povezljivost obrobnih otoških regij nujna tudi za vzdrževanje in razvoj sprejemljivih ravni gospodarske in socialne pobude z ohranjanjem pomembnih poslovnih povezav;

49.  pozdravlja sedanjo preiskavo Komisije o odloženih davčnih olajšavah in odloženih davčnih dobropisih, ki so v korist bančnemu sektorju v več državah članicah; meni, da bilo treba te odložene davčne olajšave in davčne dobropise retroaktivno dovoliti v okviru določb o državni pomoči, če so povezani z izrecnimi pogoji o finančnih ciljih za realni sektor;

50.  znova poziva Komisijo, naj preuči, ali je bančni sektor od začetka krize prejel implicitne subvencije in državno pomoč v obliki neobičajne likvidnostne podpore;

51.  pozdravlja uvedbo novih smernic o državni pomoči pri financiranju tveganih naložb, katere primarni namen je, da bi lahko učinkoviteje spodbujali mala in srednja podjetja, inovativna podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo ter zagonska podjetja, ki se soočajo z nezadostnimi ekonomijami obsega;

52.  obsoja dejstvo, da lahko zlasti davčne ureditve, ki izkrivljajo konkurenco, povzročijo znatne težave srednje velikim podjetjem in tudi vrsti držav članic, ki ne uporabljajo tovrstnih davčnih ureditev;

53.  pozdravlja pobudo Komisije, da v okviru posodobitve državne pomoči sprejme nove smernice, s katerimi bo pojasnila, kaj šteje za državno pomoč, povezano z davki, in kaj so ustrezne transferne cene;

54.  od Komisije zahteva ločeno študijo, s katero naj oceni, ali določbe EU o državni pomoči zavirajo konsolidacijo in krepitev konkurenčnosti evropskih podjetij v primerjavi z njihovimi svetovnimi konkurenti, nenazadnje tudi glede na mehanizme javnega naročanja in glede na nedavno sklenjeno čezpacifiško partnerstvo;

Nadzor nad združitvami

55.  ugotavlja, da so dosedanje ocene združitev in prevzemov v digitalnemu gospodarstvu temeljile pretežno na prometu udeleženih podjetij, kar ne zadostuje; poudarja, da imajo lahko tudi podjetja z majhnim prometom in znatnimi izgubami ob zagonu velik krog strank in torej znaten obseg podatkov ter veliko tržno moč, kot dokazuje Facebookov prevzem podjetja WhatsApp, ki ga je Komisija brezpogojno odobrila in je ustvaril precedenčni primer;

56.  meni, da je treba zlasti v nekaterih gospodarskih sektorjih, predvsem v digitalnem gospodarstvu, poleg pristopov na podlagi cen, tržnega deleža in prometa uporabiti še druga merila, ker so združitve pogosto lahko povezane s tržnimi omejitvami;

57.  meni, da je treba zlasti v digitalnemu gospodarstvu in ob upoštevanju varstva potrošnikov posodobiti splošna pravila konkurence, da bi sledili razmeram na trgu, pri ocenjevanju združitev pa je treba uvesti dodatna nova merila, kot so nakupna cena, morebitne ovire za vstop na trg, izjemni pomen podatkov in dostopa do podatkov, značilnosti platform in s tem povezani mrežni učinki ter tudi vprašanje obstoja globalne konkurenčnosti v zadevnem sektorju; poziva Komisijo, naj pri tem upošteva zlasti poslovni model za podjetja v digitalnem gospodarstvu in morebitne ovire za vstop na trg, v kar sodijo tudi dejavniki, kot je možnost menjave med različnimi platformami in prenosljivost podatkov;

58.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi neodvisni trgovci v maloprodaji, ki smejo v skladu s konkurenčnim pravom sodelovati prek svojih tradicionalnih trgovin, svoje blago lahko ponudili tudi v okviru skupnega elektronskega trgovanja;

59.  meni, da je napačna ocena tržne moči, povezana z dosedanjo opredelitvijo trga, pogosto v škodo evropskim podjetjem, zlasti v času globalizacije na dinamičnem digitalnem trgu; poziva Komisijo, naj razmisli o prilagoditvi uredbe o združitvah;

60.  je zaskrbljen, da se pri vprašanju zaščite trga prepogosto izbere omejen nacionalni vidik, pri čemer se ne ustrezno upošteva internacionalizacije trgov, kot na primer v zvezi z uredbo o združitvah;

Finančna pomoč in davki

61.  poudarja, kot že petič ugotavlja v svojem letnem poročilu o politiki konkurence, da so bile začasne državne pomoči v finančnem sektorju nujne za stabilizacijo svetovnega finančnega sistema, vendar jih je treba hitro zmanjšati ali v celoti odpraviti in pregledati, če želimo dokončati bančno unijo; poudarja, da je treba nujno odpraviti subvencije – v obliki implicitnih garancij za finančne institucije, ki so še vedno prevelike, da bi propadle – da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in zaščitili davkoplačevalce, v zvezi s katerimi je treba poskrbeti, da bi zagotovili, da to ne ustvarja nepričakovanih dobičkov ali ugodnosti za pravne osebe zasebnega prava; poudarja, da je na področju državne pomoči pomemben restriktiven pristop;

62.  poudarja, da je poštena davčna konkurenca nujno potrebna za integriteto enotnega trga, vzdržnost javnih financ in enake konkurenčne pogoje;

63.  meni, da bi lahko izredno velike razlike med državami članicami pri uporabi državne pomoči za finančni sektor v zadnjih letih privedle do izkrivljanja konkurence v tem sektorju; poziva Komisijo, naj razjasni pravila in postopke, po katerih se sme v finančnem sektorju odobriti državna pomoč; meni, da je treba najkasneje z dokončnim oblikovanjem bančne unije državno pomoč za bančni sektor zmanjšati, pri čemer je treba paziti, da se zagotovi, da ta uredba ne izkrivlja konkurence v korist velikih bank in da je na voljo dovolj sredstev za MSP;

64.  meni, da bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da bi državno pomoč bankam pogojevala s kreditiranjem malih in srednjih podjetij;

65.  poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za manj, a bolje usmerjeno državno pomoč, da bi zmanjšali državno pomoč, omogočili nižje davke za spodbujanje novih podjetij in poštene konkurence, namesto da bi podpirali stare strukture in uveljavljene ponudnike;

66.  poudarja dejstvo, da če bi se državna pomoč uporabljala za spodbujanje storitev splošnega interesa, je bistvenega pomena korist za državljane, ne pa za posamezna podjetja ali javne subjekte;

67.  poziva Komisijo, naj natančno spremlja pogoje za dajanje novih dovoljenj za opravljanje bančnih poslov, ki jih bo predlagala Evropska centralna banka, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje brez velikih ovir za vstop na trg; je trdno prepričan, da bi bilo glede na visoko koncentracijo v bančnem sektorju nekaterih držav članic koristno za potrošnike ter mala in srednja podjetja, če bi bilo bančnih subjektov več;

68.  poudarja ključni pomen, ki ga ima področje državnih pomoči EU v boju proti izogibanju davkom s strani mednarodnih podjetij;

69.  pozdravlja preiskave, ki jih je Komisija sprožila leta 2014 zaradi nedovoljene državne pomoči z nepošteno davčno konkurenco v korist nekaterih posameznih podjetij, preiskave, ki jih bo v letu 2015 razširila na vseh 28 članic EU; poleg tega poziva države članice v prihodnje, naj pravočasno in brez odlašanja predstavijo Komisiji vse ustrezne informacije o svojih davčnih praksah ter končno izpolnijo svojo obveznost in Komisiji ter Parlamentu razkrijejo podrobnosti vseh posebnih dogovorov, ki bi lahko vplivali na druge države članice in MSP;

70.  ugotavlja, da je Komisija v zadnjih mandatih sprožila le omejeno število preiskav o morebitni državni pomoči, povezani z davki, in to kljub dobro utemeljenim sumom, ki so se medtem pojavili v javnosti; poziva Komisijo, naj uporabi ugotovitve potekajočih preiskav kot podlago za natančnejše in učinkovitejše smernice za državno pomoč, povezano z davki, naj vsa pooblastila, ki so ji podeljena v skladu s pravili EU na področju konkurence, izkoristi za boj proti škodljivim davčnim praksam ter naj kaznuje države članice in podjetja, ki so vpletena v te prakse; poziva Komisijo, naj obenem tudi navede davčne ukrepe, ki niso skladni s politiko državne pomoči;

71.  meni, da je treba za zagotovitev poštene konkurence med podjetji v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 podpreti podjetja v regijah, ki se soočajo z začasnimi ali trajnimi ovirami, poleg tega pa bi morali regijam s hudimi gospodarskimi težavami, na primer regijam v okviru ciljev konvergenca in konkurenčnost ter otoškim regijam, dovoliti večjo prožnost;

72.  obžaluje, da je bilo od leta 1991 preiskano le zelo omejeno število primerov državne pomoči v zvezi z nepošteno davčno konkurenco, in poudarja, da je treba zagotoviti širok dostop do informacij, tako da bi sprožili več preiskav o sumljivih primerih; izraža zaskrbljenost zaradi omejenih virov, ki so trenutno na voljo pristojnim službam Komisije, kar lahko omeji njihovo zmožnost za obravnavanje precej večjega števila zadev;

73.  poudarja, da samo postopki v zvezi z državno pomočjo ne morejo trajno ustaviti nepoštene davčne konkurence v več državah članicah; leto dni po razkritju "LuxLeaks" so potrebni dodatni konkretni rezultati, kot so skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb, pregled direktive o DDV, da bi preprečili goljufije, obveznost velikih mednarodnih podjetij, da svoj promet in dobiček prijavljajo v državi, kjer ga ustvarjajo, ter poziv državam članicam, naj naredijo svoje davčne prakse preglednejše in uvedejo vzajemno obveznost poročanja;

74.  meni, da dosedanje davčne prakse posameznih držav članic močno ogrožajo notranji trg, da morajo zlasti velika mednarodna podjetja primerno in ustrezno prispevati k javnim financam držav članic EU ter da je treba dodatno preiskati močno razširjene škodljive davčne prakse in davčna stališča, ki vodijo v erozijo davčne osnove in agresivno davčno načrtovanje v Evropi; pozdravlja novi odbor TAXE;

75.  meni, da je zdrava davčna konkurenca eden od temeljev notranjega trga, vendar je treba ne glede na primarno pristojnost držav članic preprečiti nepošteno davčno konkurenco, na primer s harmoniziranimi davčnimi osnovami, izmenjavo informacij med davčnimi organi in dodeljevanjem izrecne pravne pravice do nadzora tokov kapitala, če je to bistveno za pravilno delovanje davčnih sistemov v Uniji; meni, da bo uvedba skupne davčne osnove za pravne osebe (common corporate tax base, CCTB) prispevala k preglednosti sistema; meni, da lahko pride vprašanje konsolidacije na vrsto kasneje in ne sme preprečiti hitre vzpostavitve CCTB;

76.  poudarja, da so na notranjem trgu novi udeleženci ter mala in srednja podjetja, ki poslujejo samo v eni državi, v slabšem položaju v primerjavi z multinacionalnimi podjetji, ki lahko svoje dobičke preusmerjajo ali izvajajo druge oblike agresivnega davčnega načrtovanja z vrsto odločitev in instrumentov, ki so na voljo izključno njim; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da multinacionalnim podjetjem poleg sicer enakih razmer po plačilu davkov zaradi nižjih davčnih obveznosti ostane večji dobiček, kar zanje na enotnem trgu ustvarja neenake konkurenčne razmere v primerjavi s tekmeci, ki nimajo dostopa do agresivnega davčnega načrtovanja ter ohranjajo povezavo med državo, kjer ustvarjajo dobiček, in državo, v kateri so obdavčeni; poudarja, da je spodbujanje škodljivih davčnih praks z ustanovitvijo evropske družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, katere ureditvena pravila izrecno določajo, da ima lahko dva različna sedeža – registriran sedež v enem kraju in upravni sedež v drugem – napačen pristop za EU;

77.  poudarja, da je treba Evropski komisiji sistematično omogočiti dostop do podatkov, ki so pomembni z vidika konkurence in ki si jih izmenjujejo davčni organi držav članic;

78.  meni, da lahko davčno načrtovanje ovira pošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj prilagodi opredelitev stalne poslovne enote, tako da se podjetja ne bodo mogla umetno izmikati davčni zavezanosti v državah članicah, kjer so ekonomsko dejavna; poudarja, da bi ta opredelitev morala obravnavati tudi posebne razmere v digitalnem sektorju, da bi za podjetja, ki se ukvarjajo s popolnoma nematerialnimi dejavnostmi, zagotovili, da imajo stalno poslovno enoto v državi članici, če so bistveno digitalno prisotne v gospodarstvu te države;

79.  poudarja, da mora Komisija pri obravnavi pravil konkurence dojemati notranji trg kot en trg in ne kot skupino lokalnih ali nacionalnih trgov;

80.  meni, da morajo države članice zaradi ocenjenega obsega davčnih goljufij in izogibanja davkom, ki letno znaša do bilijon (1 000 000 000 000) EUR, končno ukrepati in to prakso omejiti; meni, da je zmanjšanje davčnih goljufij in izogibanja davkom temeljnega pomena za napredek pri konsolidaciji državnih proračunov; pozdravlja, da so finančni ministri G20 nedavno sprejeli nova pravila OECD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička, ki bodo izboljšala preglednost, odpravila vrzeli in omejila uporabo davčnih oaz; meni, da bi morala EU glede na svojo raven povezanosti nadgraditi predloge, predstavljene v projektu OECD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička z usklajevanjem in približevanjem, da bi preprečila vse oblike škodljive davčne konkurence na notranjem trgu; vendar poudarja, da pristop OECD še vedno temelji na mehkem pravu in da je treba njegove ukrepe dopolniti z ustreznim zakonodajnim okvirom na ravni EU, na primer kot direktivo za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, ki bo presegla pobudo OECD o eroziji davčne osnove in preusmeritvi dobička na področjih, ki niso dovolj pokrita, če naj bi zadovoljili potrebe enotnega trga; poziva k oceni ekonomskega in finančnega učinka ter učinka na konkurenco, ki ga imajo izogibanje davkom in davčne goljufije;

81.  meni, da morata biti zaradi nepoštenega davčnega načrtovanja nekaterih držav članic politika enotnega trga in politika konkurence tesno povezani, da bi dosegli pošteno delitev dobičkov in odpravili njihovo prenašanje v nekatere države članice oz. v države zunaj Evropske unije z namenom zmanjšanja obdavčitve;

82.  poudarja, da je obsežna, pregledna in učinkovita izmenjava davčnih podatkov bistveni pogoj za izogibanje agresivnemu davčnemu načrtovanju; hkrati poudarja, da bi morala biti poenostavitev davčnih ureditev na ravni držav članic bistven korak za vzpostavitev preglednosti in jasnosti;

83.  pozdravlja namero komisarke za konkurenco, da bi nadzor nad državno pomočjo preoblikovala v smislu pravičnega davčnega bremena za vse; pričakuje, da bo pred tem preoblikovanjem opravljen brezpogojen in popoln pregled stanja, ter poziva države članice, naj Parlamentu zagotovijo vso zahtevano dokumentacijo in naj tega več ne zavirajo, kar preprečuje napredek na tem področju, s čimer v zvezi je treba upoštevati, da se morajo različne države članice odzvati na različne zahteve politike na podlagi svojega geografskega položaja, velikosti, fizičnih in drugih danosti ter stopnje svojega gospodarskega in družbenega razvoja, in poziva k reviziji smernic za državno pomoč o obdavčevanju, da bi zajeli primere nepoštene konkurence, ki presegajo davčna stališča in transferje;

84.  poziva Komisijo, naj čim prej določi natančne smernice za državno pomoč, povezano z davki, in za oblikovanje transfernih cen; poudarja, da so se tovrstne smernice v drugih sektorjih izkazale kot zelo učinkovite pri odpravi in preprečevanju uvajanja praks v državah članicah, ki ne upoštevajo pravil EU o državni pomoči; opozarja, da so te smernice učinkovite le, če vsebujejo zelo natančne določbe, vključno s številčnimi pragovi;

85.  poziva Komisijo, naj premisli o uvedbi sankcij zoper državo ali vpleteno podjetje za resne primere nezakonite državne pomoči;

86.  poziva Komisijo, naj nemudoma spremeni veljavna pravila, da bi omogočila, da se zneski, izterjani po kršitvi z davki povezanih pravil EU o državni pomoči, izplačajo državam članicam, ki so utrpele erozijo svoje davčne osnove, ali v proračun EU, in ne državi članici, ki je odobrila nezakonito pomoč, povezano z davki, kot to določajo veljavna pravila, saj to pravilo zagotavlja dodatno spodbudo za izogibanje davkom; poziva Komisijo, naj pri obravnavi škodljivih davčnih praks uporabi vsa svoja pooblastila v okviru pravil o konkurenci;

87.  poziva k zakonodajnem okviru EU za preprečevanje izkrivljanja konkurence z agresivnim davčnim načrtovanjem in izogibanjem davkom; priporoča, z namenom vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, uvedbo obvezne samodejne izmenjave davčnih stališč, skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in zagotovilo, da bo ves dobiček, ki zapušča EU, obdavčen;

Konkurenca v času globalizacije

88.  poudarja, da je za učinkovito uporabo načel konkurenčnega prava v dobi globalizacije bistveno mednarodno sodelovanje; zato poziva Evropsko komisijo, naj ga spodbuja pri vprašanjih konkurenčnega prava; poudarja, da bi lahko sporazumi o konkurenci, ki bodo omogočali izmenjavo podatkov med organi za varstvo konkurence, zelo učinkovito prispevali k mednarodnemu sodelovanju pri vprašanjih konkurenčnega prava;

89.  meni, da bi moralo Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, pa tudi vsi drugi mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi, vsebovati izčrpen del o konkurenci;

90.  poudarja, da bi morali imeti trgovinski partnerji koristi od vse večje konkurence na področju trgovine, naložb zasebnega sektorja, vključno z naložbami v okviru javno-zasebnih partnerstev, in od večje blaginje potrošnikov;

91.  poudarja, da bi si morala EU bolj prizadevati za spremljanje izvajanja trgovinskih sporazumov, da bi med drugim ocenila, ali trgovinski partnerji spoštujejo konkurenčna pravila ter ali v celoti izvajajo in izvršujejo obveznosti, ki so jih prevzeli;

92.  poziva Komisijo, naj trgovinsko politiko uporabi kot orodje za oblikovanje pravil svetovne konkurenčne politike, da bi odpravila številne trajne trgovinske ovire; meni, da je dolgoročen cilj večstranskega sporazuma o konkurenčnih pravilih, ki je bil sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, idealna rešitev;

93.  podpira pobude Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj na področju konkurenčne politike, pa tudi njihova prizadevanja za boljše svetovno sodelovanje na tem področju;

94.  spodbuja Komisijo in organe držav članic za konkurenco, naj aktivno sodelujejo pri mednarodni mreži za konkurenco;

95.  poziva k ukrepom, ki bodo zagotovili, da se pri vseh proizvodih, uvoženih iz tretjih držav, spoštujejo okoljski, zdravstveni in socialni standardi, ki veljajo v Uniji in se zagovarjajo na svetovnem trgu, da bi evropske industrijske proizvajalce zaščitili pred nelojalno konkurenco;

96.  poziva Komisijo, naj podpira države v razvoju v prizadevanjih za večje uveljavljanje poštene konkurence; poziva Komisijo, naj nadgradi sodelovanje, zlasti z organi držav v vzponu za konkurenco, ter zagotovi uvedbo primernih zaščitnih ukrepov;

97.  ugotavlja, da je za zagotavljanje lojalne konkurence na svetovnem trgu odločilnega pomena enak dostop do virov, tudi energetskih; glede tega poudarja pomen cenovno sprejemljive in trajnostne energije ter zanesljive oskrbe v trgovinskih sporazumih;

Konkurenca v različnih sektorjih

98.  poziva Komisijo, naj objavi ugotovitve sedanjih preiskav konkurenčnih praks v sektorjih oskrbe s hrano, energije, prometa in medijev;

99.  pozdravlja nove smernice o državni pomoči letalskim prevoznikom in letališčem, ki jih je Komisija objavila v sklopu posodabljanja svežnja pravil o državni pomoči; poziva Komisijo, naj v mednarodnih sporazumih nemudoma uvede podoben sklop pravil za subvencionirane letalske družbe, ki letijo med tretjimi državami in iz EU, da bi zagotovili pošteno konkurenco med prevozniki iz EU in tretjih držav;

100.  poziva Komisijo, naj prek Evropske mreže za konkurenco spodbuja izmenjavo dobrih praks kot odgovor na zaskrbljenost zaradi povezovanja distributerjev, v zvezi s katerim so pristojni organi držav članic preučili že številne primere; poziva, da se med temi razpravami preuči vzajemnost delovanja na nacionalni in evropski ravni;

101.  spodbuja Evropsko mrežo za konkurenco, naj obravnava vse večje omrežje nabavnih zvez na nacionalni in evropski ravni;

102.  poziva Komisijo, naj postopoma razvija okvir EU za konkurenco, da bi vključila v spremljanje verige preskrbe s hrano v Evropi kazalnike Sistemov za oceno trajnosti za prehrano in kmetijstvo (SAFA) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), vključno s kazalniki iz razdelkov Pravično določanje cen in pregledne pogodbe (S.2.1.1) in Pravice dobaviteljev blaga (S.2.2.1);

103.  poziva k vzpostavitvi evropskega observatorija za živilske in kmetijske cene pri njihovem izvoru in cilju; opozarja na španski indeks izvornih in končnih cen IPOD kot možni model za spremljanje morebitnih zlorab kmetov in potrošnikov s strani trgovcev na drobno;

104.  poziva k zavezujočim ukrepom v prehranski verigi zoper trgovce na drobno, ki delujejo v škodo kmetom in potrošnikom;

105.  je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v mlečnem sektorju, kjer po odpravi sistema kvot trgovci na drobno vsiljujejo cene, ki so občutno nižje od stroškov;

Demokratična krepitev politike konkurence

106.  pozdravlja redni dialog med komisarko za konkurenco in Parlamentom, vendar meni, da v bistvenih temeljnih vprašanjih pravica do posvetovanja ne zadošča;

107.  ugotavlja, da Parlament pri konkurenčnem pravu praviloma sodeluje samo prek postopka posvetovanja in ima zato v primerjavi s Komisijo in Svetom omejen vpliv;

108.  pozdravlja redni dialog med Komisijo in Parlamentom o vprašanjih konkurence; ponovno poziva, naj se temeljne zakonodajne direktive in smernice sprejemajo v okviru postopka soodločanja; meni, da je mogoče obstoječi dialog med Evropskim parlamentom in organom EU za varstvo konkurence še pospešiti, zlasti v zvezi z oceno in izvajanjem zahtev Parlamenta iz predhodnih let; meni, da je neodvisnost generalnega direktorata Komisije za konkurenco izjemno pomembna, če naj se uspešno dosežejo njegovi cilji; poziva Komisijo, naj generalnemu direktoratu za konkurenco dodeli zadostne finančne in človeške vire; zlasti pa poziva k strogi ločitvi služb, ki pripravljajo smernice, od tistih, ki so pristojne za uporabo teh smernic v konkretnih primerih;

109.  meni, da bi moral Parlament imeti pristojnosti soodločanja v politiki konkurence; obžaluje, da člena 103 in 109 PDEU določata le posvetovanje s Parlamentom; meni, da tak demokratični primanjkljaj ni dopusten; predlaga, da se ta primanjkljaj čim prej premosti z medinstitucionalno ureditvijo na področju politike konkurence ter popravi s prihodnjimi spremembami Pogodbe;

110.  poziva, naj se mu dodelijo pristojnosti soodločanja na področju politike konkurence, zlasti ko gre za temeljne direktive in zavezujoče smernice, in obžaluje, da se pri zadnji spremembi Pogodbe ni okrepila demokratična razsežnost tega področja politike Unije; poziva Komisijo, naj predloži predloge za ustrezno dopolnitev Pogodb, da se tudi za konkurenčno pravo uvede redni zakonodajni postopek;

111.  poziva Komisijo, naj Parlament močneje vključi v sektorske preiskave, a naj varuje zaupnost nekaterih informacij, ki jih posredujejo deležniki; zahteva, da se dosedanje uredbe Sveta v prihodnje ob upoštevanju člena 114 PDEU prenesejo na področje notranjega trga in s tem sprejmejo po postopku soodločanja, če bo sprememba Pogodb trajala dlje; poudarja, da je priprava direktive o odškodninah lahko vzorčni primer za prihodnje medinstitucionalno sodelovanje v zadevah s področja konkurence; poziva komisarja za konkurenco, naj nadaljuje dialog, ki se je začel z ustreznimi odbori Evropskega parlamenta in delovno skupino za konkurenco v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve;

112.  meni, da bi morala Komisija opraviti in objaviti v rezultate naravnano, ciljno usmerjeno in javno oceno različnih predlogov Parlamenta za nadaljnji razvoj politike konkurence;

113.  poudarja, da bi bilo treba pri prihodnjem delu generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco ustrezno upoštevati stališče Evropskega parlamenta iz preteklih poročil o konkurenčnosti;

114.  meni, da je treba ohraniti vse uveljavljene in obstoječe oblike dosedanjega dialoga;

o
o   o

115.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim organom za konkurenco.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0051.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0576.
(3) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/563438/IPOL_STU(2015)563438_EN.pdf.
(4) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.ten-opinions.36372.
(5) http://ec.europa.eu/competition/ecn/food_report_en.pdf.
(6) UL C 200, 28.6.2014, str. 1.


Vloga medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU
PDF 286kWORD 116k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (2015/2139(INI))
P8_TA(2016)0005A8-0373/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 21 in 27(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 165 in 167 in še posebej člena 17 Pogodbe, v skladu s katerimi mora Unija spoštovati status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti ter svetovnonazorske in nekonfesionalne organizacije uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, priznavati njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 10, 11 in 22, in njene preambule,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 2 Protokola št. 1 konvencije,

–  ob upoštevanju resolucije Organizacije združenih narodov z dne 20. decembra 2010 z naslovom "Kultura in razvoj",

–  ob upoštevanju Deklaracije tisočletja Organizacije združenih narodov (2000) in zlasti členov pod naslovom „Človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje“,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW, 1979),

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (Unescova konvencija),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948), zlasti člena 16, in Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 67/179 z dne 20. decembra 2012 in resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 22/20 z dne 22. marca 2013,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2013 o osnutku smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja(1) in smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju Odločbe št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008)(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2008 o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic(3),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel dne 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju bele knjige Sveta Evrope o medkulturnem dialogu „Živeti skupaj v enakopravnosti in dostojanstvu“ z dne 7. maja 2008,

–  ob upoštevanju Evropske agende za kulturo v svetu globalizacije (COM(2007)0242), katere cilj je spodbujati ozaveščenost o kulturni raznolikosti in vrednotah EU, dialog s civilno družbo in izmenjavo dobre prakse,

–  ob upoštevanju izidov in nadaljnjih ukrepov pripravljalnega ukrepa za kulturo v zunanjih odnosih EU (2014),

–  ob upoštevanju protokola o sodelovanju v kulturi, ki je priložen modelu sporazuma o prosti trgovini(4),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, sprejete na neformalnem srečanju ministrov Evropske unije za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu (8496/15),

–  ob upoštevanju končnih skupnih priporočil Evropske mladinske konference 2015 v Luxembourgu v okviru trojke predsedstev EU, v katerih je bilo upoštevano posvetovanje o strukturiranem dialogu za opolnomočenje mladih za politično udeležbo v demokratičnem življenju Evrope in v katerih je bil Evropski parlament pozvan k spodbujanju izobraževanja za aktivno državljanstvo, temelječega na vrednotah,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0373/2015),

A.  ker EU zaznamuje izredno bogata kulturna, družbena, jezikovna in verska raznolikost; ker so v tem kontekstu skupne vrednote, ki povezujejo naše družbe, kot so svoboda, socialna pravičnost, enakost in nediskriminacija, demokracija, človekove pravice, načelo pravne države, strpnost in solidarnost, bistvene za prihodnost Evrope;

B.  ker medkulturni dialog ni pravni koncept, torej ga ne ureja nacionalno pravo, pravo EU ali mednarodno pravo, temveč temelji na mednarodnih okvirih za varstvo človekovih pravic in kulturne raznolikosti;

C.  ker je medkulturni dialog v različnih študijah in v sklepih evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) okvirno opredeljen kot proces, ki zajema odprto in spoštljivo izmenjavo ali interakcijo med posamezniki, skupinami in organizacijami z različnih kulturnih ozadij ali z različnimi svetovnimi nazori; ker so cilji medkulturnega dialoga med drugim: razviti globlje razumevanje različnih pogledov in praks; povečati udeležbo ter svobodo in zmožnost izbire; spodbujati enakost ter izboljšati ustvarjalne procese;

D.  ker je pomembno zagotoviti sredstva, še zlasti finančna sredstva, da bi dali prednost financiranju programov, ki bodo namenjeni spodbujanju medkulturnega dialoga in dialoga med državljani, da bi okrepili medsebojno spoštovanje v bogati kulturni raznolikosti in obravnavali večplastnost naših družb in soobstoj različnih kulturnih identitet in prepričanj, da bi poudarili prispevek različnih kultur k evropskim družbam in dediščini ter da bi učinkovito reševali spore;

E.  ker doseganje tega cilja ni le naloga javnih organov in odločevalcev, temveč gre za deljeno odgovornost celotne družbe, vključno s širokim spektrom deležnikov, kot so družine, mediji, učitelji, podjetja, voditelji skupnosti in verski voditelji; ker je treba poleg vloge političnih akterjev poudariti tudi vlogo vseh drugih deležnikov v medkulturnem dialogu;

F.  ker so za medkulturni dialog zlasti pomembni nekateri členi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanašajo na spodbujanje enakosti, nediskriminacije, kulturne, verske in jezikovne raznolikosti, svobode izražanja in gibanja ter državljanskih pravic do gospodarskega in političnega udejstvovanja;

G.  ker je za smiseln medkulturni dialog potrebno dobro poznavanje svoje in drugih kultur;

H.  ker je vloga kulture pomembna za dosego trajnostnega razvoja in izkoreninjenje revščine v svetu, zlasti če upoštevamo, da je leto 2015 evropsko leto razvoja, da je bila opravljena revizija razvojnih ciljev tisočletja OZN in če upoštevamo izid vrha OZN o trajnostnem razvoju, ki je potekal leta 2015; ker poziva tudi k bolj konkretni vključitvi kulture v agendo OZN za trajnostni razvoj po letu 2015;

I.  ker se Evropa in svet soočata s številnimi izzivi, povezanimi z globalizacijo, preseljevanjem, verskimi in medkulturnimi spori in porastom radikalizma;

J.  ker je uveljavljanje univerzalnih človekovih pravic (kot individualnih pravic) in kulturnih pravic (s priznavanjem specifičnih in mnogoterih kulturnih identitet) v okviru medkulturnega dialoga bistvenega pomena;

K.  ker lahko razvoj mobilnosti v izobraževanju za študente in učitelje ter kakršne koli druge oblike mednarodne izmenjave vodi k boljšemu svetu, v katerem se ljudje prosto gibljejo in uživajo v odprtem medkulturnem dialogu;

1.  zatrjuje, da bi morala Evropska unija s svojim pristopom preučiti in nadaljevati z odlično opravljenim delom, začetim v evropskem letu medkulturnega dialoga leta 2008, pospešiti izmenjavo dobre prakse ter se v luči vseh nedavnih in dramatičnih dogodkov zavzeti za nov strukturiran dialog v zvezi z medkulturnimi in medverskimi vprašanji z vsemi deležniki: evropskimi in nacionalnimi politiki, lokalnimi in regionalnimi organi, cerkvami in verskimi združenji ali skupnostmi ter svetovnonazorskimi in nekonfesionalnimi organizacijami, organizacijami in gibanji civilne družbe, športnimi in kulturnimi delavci ter delavci v izobraževanju, nacionalnimi in evropskimi sveti mladih, akademiki in mediji;

2.  vse deležnike spodbuja, naj določijo posodobljeno in jasno politično opredelitev medkulturnega dialoga, uvedejo oziroma harmonizirajo metode, merila kakovosti in kazalnike za oceno učinka programov in projektov na področju medkulturnega dialoga ter raziščejo metodologije za medkulturno primerjavo;

3.  zagovarja stališče, da je treba za obravnavanje in spodbujanje medsebojnega spoštovanja, poštenosti, etičnih načel, kulturne raznolikosti, socialnega vključevanja, socialne kohezije, tudi s pomočjo programov izmenjave in mobilnosti za vse, podpirati medkulturni, medverski in na vrednotah temelječ pristop na izobraževalnem področju;

4.  se zavzema, da bi kulturno raznolikost obravnavali tudi v avdiovizualni in kulturni industriji; to panogo spodbuja, da bi na različne ustvarjalne načine zahtevala dogovor o nacionalnih, regionalnih in lokalnih akcijskih načrtih za izvajanje Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;

5.  poziva k upoštevanju medverskega dialoga kot dela medkulturnega dialoga, predpogoja za mir in nujnega orodja reševanja sporov, pri tem pa bi morala biti osrednja tema človekovo dostojanstvo ter potreba po spoštovanju človekovih pravic v svetu, s posebnim poudarkom na pravici do svobode misli, vesti in vere ter na pravici verskih manjšin do zaščite;

6.  poudarja, da pristen medkulturni in medverski dialog spodbuja pozitivno medsebojno sodelovanje, podpira razumevanje in spoštovanje med kulturami ter krepi raznolikost in spoštovanje demokracije, svoboščin in človekovih pravic ter strpnost do univerzalnih in specifičnih kulturnih vrednot;

7.  poudarja pomen pravočasnega vključevanja in izobraževanja ločenih skupnosti;

8.  zagovarja stališče, da bi morala EU kot svetovni mirovni akter vključiti kulturo, kulturne izmenjave in izboljšanje izobraževanja v zunanjo in razvojno politiko EU kot instrumente za krepitev skupnih osrednjih vrednot, kot sta spoštovanje in medsebojno razumevanje, in s tem oblikovati učinkovita orodja za smiselno in trajnostno reševanje sporov, ustvarjanje miru in preprečevanje kriz;

9.  meni, da bi bilo treba v skladu s členom 167(4) PDEU kulturni dialog in raznolikost prečno vključiti v vsa področja politike EU, ki vplivajo na skupne temeljne vrednote in pravice EU, kot so mladinska in izobraževalna politika, mobilnost, zaposlovanje in socialne zadeve, zunanja politika, pravice žensk in enakost spolov, trgovina in regionalni razvoj;

10.  poudarja, da je treba prihodnje generacije pripraviti in usposobiti, da bodo znale drzno reševati težave ter se učinkovito in inovativno soočati z izzivi, ki čakajo na evropske državljane v prihodnosti, tako da se jim omogoči dostop do prave državljanske vzgoje in zagotovi, da bodo dovolj motivirane in predane za pridobitev znanja in spretnosti s področij podjetništva, vodenja in izgradnje zmogljivosti;

11.  priznava, da je medkulturni dialog orodje za vključujočo demokratično udeležbo in krepitev vloge državljanov, zlasti v odnosu do skupnih dobrin in javnih prostorov; trdi, da lahko medkulturni dialog kot tak bistveno prispeva k izboljšanju demokracije in razvoju boljše in poglobljene vključenosti in občutka pripadnosti;

12.  meni, da je treba kot prvi korak k omogočanju enakega dostopa in možnosti za vse povečati javne naložbe v vključujoče, kakovostno in dostopno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje; opozarja, da je treba zagotoviti kulturno in družbeno raznolikost v učilnicah in učnih okoljih, tudi med učitelji, zmanjšati šolski osip ter spodbujati izobraževanje prikrajšanih otrok, da bi spodbudili enakost in socialno kohezijo med prihodnjimi generacijami;

13.  poudarja, da formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in dostop do vseživljenjskega učenja ne zagotavlja le znanja, spretnosti in kompetenc, temveč naj bi učečim se tudi pomagalo, da razvijejo etične in državljanske vrednote in postanejo dejavni, odgovorni in odprti člani družbe; s tem v zvezi poudarja, da je treba z državljansko vzgojo začeti že v zgodnjem otroštvu, in priznava pomen sodelovanja med vsemi deležniki s področja izobraževanja; zagovarja stališče, da je treba graditi na občutku samoiniciativnosti in angažiranosti otrok in mladih, da bi okrepili socialne vezi, ustvarili občutek pripadnosti in razvili etična merila za nasprotovanje diskriminaciji;

14.  poudarja pomembno vlogo neformalnega in priložnostnega učenja in priznava korist vzpostavljanja sinergij in partnerstev med vsemi ravnmi in oblikami učenja, tudi medgeneracijskimi; ravno tako poudarja pomen sodelovanja v športnih in prostovoljnih dejavnostih za spodbujanje razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc in prispevanje k socialni vključenosti prikrajšanih in ranljivih skupin ter državljanov na splošno, zlasti otrok, saj se pri teh dejavnostih razvijata skupinski duh in spoštovanje različnosti, se čimer se bojuje proti družbenim pojavom, kot so nasilje, radikalizem, rasizem in ksenofobija, hkrati pa se obnavljajo temelji za ploden in miren dialog med skupnostmi; v zvezi s tem opozarja na bistveno vlogo programov EU na področju kulture, medijev, izobraževanja, mladine in športa kot orodij za boj proti nestrpnosti in predsodkom ter spodbujanje občutka skupne pripadnosti in spoštovanja kulturne raznolikosti;

15.  poudarja pomen vzpostavitve tesnih povezav med kulturo in izobraževanjem za razvoj kompetenc in prenosljivih spretnosti, povečanje kakovostnih in varnih delovnih mest v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in za doseganje višje ravni socialne vključenosti in razvoj aktivnega državljanstva; v zvezi s tem meni, da so slednji med glavnimi cilji pri uresničevanju temeljnih vrednot EU, kot so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; opozarja na pomen programa CONNECT, ki je edini program EU za spodbujanje projektov na področju kulture in izobraževanja, Komisijo pa spodbuja, naj razmisli o novem pilotnem ukrepu, s katerim bi preverili trenutno izvedljivost take sheme;

16.  podpira mobilnost mladih in učiteljev ter vse oblike sodelovanja med šolami in univerzami, kot so skupne izobraževalne platforme, skupni študijski programi in skupni projekti, saj so to sredstva za spodbujanje razumevanja in spoštovanja kulturne raznolikosti, poleg tega pa mladim zagotavljajo socialne, državljanske in medkulturne kompetence in veščine; meni, da omogočanje stika z drugimi kulturami v zgodnjem otroštvu otrokom pomaga pridobiti osnovne življenjske veščine in kompetence, ki so potrebne za njihov osebni razvoj, prihodnjo zaposlitev in dejavno državljanstvo EU; poudarja, da sta tudi vključitev namenskih obiskov šol v različnih državah članicah in nadnacionalna mobilnost otrok orodje za graditev temeljev evropske kulture, umetnosti, jezikov in vrednot; spodbuja mobilnost, zlasti za učitelje na osnovnih in sekundarnih ravneh, da bi izmenjali izkušnje in razvili lastna orodja za spoprijemanje z nastajajočimi družbenimi izzivi in odziv nanje; poudarja vlogo in pomen programa Erasmus+, ki spodbuja evropsko zavest pri mladih, ustvarja občutek skupne pripadnosti ter goji kulturo medkulturnega dialoga, saj spodbuja mobilnost mladih in povečuje njihovo zaposljivost; zlasti spodbuja sprejetje nadaljnjih ukrepov za olajšanje dostopa in vključevanja prikrajšanih skupin in oseb s posebnimi potrebami v ukrepe mobilnosti Erasmus +;

17.  spodbuja države članice k razvoju kakovostnih programov usposabljanja, ki bodo promovirali raznolikost in krepili položaj pedagogov, mladinskih delavcev in delavcev lokalnih skupnosti, pa tudi svetovalnih služb na šolah in v neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okoljih za otroke in njihove starše, da bodo lahko odgovarjali na izobraževalne potrebe otrok iz različnih kulturnih in socialnih okolij ter njihove potrebe po usposabljanju, hkrati pa bi bili sposobni obravnavati vse oblike diskriminacije in rasizma, vključno z ustrahovanjem in kibernetskim ustrahovanjem; ugotavlja, da bi bilo treba ponovno preučiti izobraževalne vire, da bi spodbujali učenje z več vidikov in v več jezikih, ter da je treba v tem okviru ovrednotiti in sistematično spodbujati večjezikovne in medkulturne izkušnje in veščine učiteljev;

18.  poudarja pomen vlaganja v programe vseživljenjskega učenja za učitelje, kjer bodo razvili potrebne pedagoške kompetence o migraciji, akulturaciji in socialni psihologiji, hkrati pa bodo lahko izkoristili raznolikost kot bogat vir za učenje v učilnicah;

19.  je seznanjen z bistveno vlogo učiteljev – v sodelovanju z družinami –, pri krepitvi družbenih vezi, ustvarjanju občutka pripadnosti in pomoči mladim, da razvijejo etične in državljanske vrednote;

20.  ponavlja, da je treba ustvariti učno okolje, ki bo temeljilo na pravicah in v katerem bo upoštevana različnost spolov, da se bodo dijaki in študentje učili o človekovih pravicah, tudi žensk in otrok, temeljnih vrednotah in državljanski udeležbi, pravicah in odgovornosti državljanov, demokraciji in pravni državi ter se zavzemali zanje, pri čemer bodo samozavestni glede svoje identitete, se zavedali, da njihov glas šteje, in imeli občutek, da jih njihove skupnosti cenijo; spodbuja države članice in izobraževalna okolja, naj okrepijo aktivno udeležbo študentov pri upravljanju izobraževalnih struktur;

21.  poudarja vlogo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in interneta kot orodij za spodbujanje medkulturnega dialoga; spodbuja uporabo družbenih medijev za povečanje ozaveščenosti o skupnih temeljnih vrednotah in načelih Evropske unije med državljani ter poudarja pomen medijske pismenosti na vseh ravneh izobraževanja kot orodja za spodbujanje medkulturnega dialoga med mladimi; ravno tako spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in vse vodje predstavništev EU, naj pri svojem delu čim bolj izkoristijo nova digitalna orodja;

22.  priznava, da je treba v boju proti ekstremizmu s pomočjo socialne kohezije in vključenosti, aktivnega državljanstva in opolnomočenja ter sodelovanja mladih redno in strukturno podpirati nevladne organizacije, organizacije za človekove pravice in mladinske organizacije ter ustanove za usposabljanje, zlasti majhne lokalne pobude in tiste, ki delujejo na temeljni ravni;

23.  priznava osrednjo vlogo, ki jo imajo in jo morajo ohraniti nevladne organizacije, kulturne mreže in platforme ter navedene institucije tam, kjer so formalne strukture medkulturnega dialoga, politik ali programov manj razvite; spodbuja nadaljnji dialog med Evropsko unijo in velikimi mesti, regijami in lokalnimi organi, da bi učinkoviteje preučili (i) povezavo med mestnimi modeli, v katerih živijo državljani, ter uspehom ali neuspehom šolskih sistemov, (ii) korist formalnega in neformalnega izobraževanja za vse otroke in družine ter (iii) usklajevanje izobraževalnih struktur za spodbujanje učinkovitega medkulturnega dialoga;

24.  poziva, da je treba pozornost znova nameniti temu, da se zlasti med mladimi spodbuja medkulturna družba, temelječa na solidarnosti, in sicer prek izvajanja programa Evropa za državljane in z ustreznim financiranjem, kar bo omogočilo uresničevanje ciljev, da bi zgradili bolj povezano in vključujočo družbo in spodbujali aktivno državljanstvo, ki je odprto v svet, spoštuje kulturno raznolikost in temelji na skupnih vrednotah Evropske unije;

25.  spodbuja vključujoče umetniške in športne dejavnosti izobraževanja in usposabljanja za vse starostne skupine, pa tudi prostovoljstvo, da bi okrepili procese socializacije in udeležbo manjšin, prikrajšanih skupin, marginaliziranih skupnosti, migrantov in beguncev v kulturnem in družbenem življenju, tudi pri vodenju in odločanju;

26.  priznava pomen formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter prostovoljstva za spodbujanje osebnega razvoja s poudarkom na kognitivnih in nekognitivnih veščinah in kompetencah, kritičnem razmišljanju, zmožnosti soočanja z različnimi mnenji, medijski pismenosti, antidiskriminaciji in medkulturnih veščinah in kompetencah, učenjem jezikov ter socialnih in državljanskih kompetencah, vključno z učenjem o kulturni dediščini kot orodjem za obravnavo sodobnih izzivov z obzirno razlago;

27.  poudarja, da je treba – ko gre za obravnavanje vprašanja medkulturnega dialoga in izobraževanja – ohraniti vidik spola in upoštevati potrebe ljudi, ki trpijo zaradi različnih oblik diskriminacije, vključno z invalidi, osebami, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI, in pripadniki marginaliziranih skupnosti;

28.  spodbuja institucije EU, naj razširijo svoje analize o vseh oblikah radikalizacije in ponovno razmislijo o naravi in procesih političnega ekstremizma in nasilja, in sicer na predpostavki, da je radikalizacija dinamičen, relacijski proces ter nepredvidena in nepredvidljiva posledica vrste sprememb; pozdravlja Pariško deklaracijo z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem kot prizadevanja za spodbujanje dejavnega dialoga med kulturami ter svetovne solidarnosti in medsebojnega spoštovanja, pri čemer je treba pozornost usmeriti na pomen državljanske vzgoje, tudi z ozaveščanjem o edinstveni vlogi kulturnih orodij pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja med učenci, dijaki in študenti;

29.  opozarja na legitimnost in odgovornost vlad in evropskih institucij, da s podporo obveščevalnih služb in organov kazenskega pregona obravnavajo kriminalne dejavnosti; vendar ugotavlja, da je treba v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah pri kazenskih ukrepih vedno spoštovati temeljne pravice, kot so pravica do varstva podatkov, svobode izražanja, domneve nedolžnosti in učinkovitega pravnega sredstva;

30.  meni, da bi morala Unija pri spodbujanju temeljnih vrednot, medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti na mednarodni ravni odločno obsojati vsakršno nečloveško in ponižujoče ravnanje in vse kršitve človekovih pravic, da bi tako konkretno spodbujala popolno spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic;

31.  poziva države članice, naj v nacionalnih zakonodajah zagotovijo popolno izvajanje zavezujočih evropskih in mednarodnih standardov o nediskriminaciji;

32.  poziva države članice, naj marginalizirane skupnosti, migrante, begunce in gostiteljske skupnosti, pa tudi verske in posvetne skupnosti vključijo v procese vključevanja, ki bodo spoštljivi, bodo krepili njihov položaj in jim zagotavljali udeležbo v državljanskem in kulturnem življenju, in sicer na človeški, spoštljiv in vzdržen način v vseh situacijah, zlasti pa v izrednih razmerah;

33.  pozdravlja pripravljalni ukrep za kulturo v zunanjih odnosih EU in njegovo vlogo pri krepitvi vloge kulture kot strateškega dejavnika za človeški, socialni in gospodarski razvoj, ki prispeva k ciljem zunanje politike, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in predstavništva EU po svetu, naj kulturo vključijo med sestavne elemente zunanje politike EU, naj za vsa predstavništva EU v partnerskih tretjih državah imenuje kulturnega atašeja ter osebje Evropske službe za zunanje delovanje usposobijo na področju kulturne razsežnosti zunanje politike; poziva Komisijo, naj kulturno diplomacijo in medkulturni dialog vključi v vse instrumente EU za zunanje odnose in razvojno agendo EU; poleg tega poziva EU in države članice, naj okrepijo sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi ter njihove agencije, zlasti z Unescom, Unicefom in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, ter zahtevajo učinkovito in močnejšo zastopanost EU v njihovih organih; poleg tega poziva k sodelovanju z nacionalnimi kulturnimi inštituti, da bi bolje izvajali obstoječe instrumente, kot so kulturne omrežne skupine Evropske mreže nacionalnih kulturnih inštitutov (EUNIC), in oblikovali nova orodja za spopadanje s skupnimi izzivi v globaliziranem svetu;

34.  meni, da bi morala kultura postati bistven sestavni del političnega dialoga s tretjimi državami, in opozarja, da jo je treba sistematično vključevati v razvojne projekte in programe; poudarja, da je treba odstraniti ovire za mobilnost umetnikov, pedagogov, akademikov in strokovnjakov s področja kulture, in sicer s harmonizacijo in poenostavitvijo vizumskih postopkov, da bi spodbudili kulturno sodelovanje na svetovni ravni;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije, s katerimi bo medkulturni dialog priznan kot proces interaktivne komunikacije znotraj kultur in med njimi, s čimer bi zagotovili medsebojno spoštovanje in enake možnosti, poiskali in izvajali učinkovite rešitve za obravnavo ekonomskih in socialnih neenakosti ter razlogov za izključenost, pa tudi za odpravo vseh oblik diskriminacije ter razvoj globljega razumevanja različnih pogledov in praks; želi spomniti na osrednjo vlogo, ki jo imajo mediji, vključno z družbenimi mediji, kot potencialna platforma za ekstremistično propagando in kot sredstvo za boj proti ksenofobnim stališčem, odpravljanje stereotipov in predsodkov ter za spodbujanje strpnosti;

36.  opozarja, da kulturna dediščina predstavlja raznolikost kulturnih izrazov in bi jo zato bilo treba v tesnem sodelovanju z Unescom varovati in spodbujati s sprejetjem harmonizirane zakonodaje in mednarodnih sporazumov;

37.  poziva države članice in Komisijo, naj z ukrepi za povezanost skupnosti, s katerimi je mogoče uspešno odgovoriti na ekonomske in socialne neenakosti in ki bodo vključevali širok krog akterjev, kot so urbanisti, socialni delavci, skupnosti, cerkve in verska združenja, pedagogi, organizacije za podporo družinam in zdravstveni delavci, preprečujejo ekstremizem, kot so ksenofobija, rasizem in vse oblike diskriminacije in marginalizacije, da bi se tako borili proti ekstremizmu, zagotavljali socialno vključenost ter formalno in dejansko enakost, spodbujali raznolikost in povezanost skupnosti;

38.  priporoča Evropski uniji, naj sodeluje pri omogočanju dostopa do izobraževanja in šolanja za begunske otroke, tako da še naprej podpira programe za dostop do izobraževanja v humanitarnih krizah in zagotavlja vključevanje učencev migrantov v Evropi;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj na vseh ravneh upravljanja preučijo, oblikujejo in izvajajo interaktivne metode udeležbe s poudarkom na mladih in otrocih;

40.  poudarja pomen družine pri ohranjanju kulturne identitete, tradicij, etike in sistema vrednot družbe ter poudarja, da se seznanjanje otrok s kulturo, vrednotami in normami njihove družbe začne v družini;

41.  poziva Komisijo in Svet, naj si medkulturni dialog zastavita kot odločen in trdno zavezujoč politični cilj Evropske unije in zato zagotovita podporo Unije v okviru različnih ukrepov politike, pobud in skladov, vključno z medkulturnim dialogom s tretjimi državami, še zlasti pa z nestabilnimi državami;

42.  spodbuja Komisijo in države članice, naj še naprej dajejo prednost pobudam za podpiranje kulturne raznolikosti, medkulturnega dialoga in izobraževanja ter naj za spodbujanje in podpiranje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v Evropi, njenih sosednjih državah in drugih svetovnih regijah v celoti izkoristijo finančne instrumente, programe in pobude EU, kot so Erasmus+, Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, ter sosedsko politiko EU in instrumente EU za zunanje odnose, pa tudi organe, kot je Agencija Evropske unije za temeljne pravice;

43.  poudarja bogat prispevek evropske umetniške dejavnosti h kulturni raznolikosti ter njeno vlogo pri širjenju vrednot Evropske unije in spodbujanju kritičnega razmišljanja pri evropskih državljanih;

44.  opozarja na vlogo nagrade LUX pri nagrajevanju evropskih filmov, ki pozitivno predstavljajo evropsko identiteto ali evropsko kulturno raznolikost;

45.  spodbuja Komisijo in države članice, naj ocenijo učinke ukrepov, sprejetih v okviru tega poročila, in poziva Komisijo, naj predloži poročilo o spremljanju in nadzoru;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice ter vladam držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0279.
(2) UL L 412, 30.12.2006, str. 44.
(3) UL C 320, 16.12.2008, str. 10.
(4) UL L 127, 14.5.2011, str. 1418.


Ocena stanja in izzivi pri ureditvi EU o finančnih storitva
PDF 390kWORD 152k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov (2015/2106(INI))
P8_TA(2016)0006A8-0360/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Oblikovanje unije kapitalskih trgov (COM(2015)0063) in svoje resolucije o tej zeleni knjigi z dne 9. julija 2015(1),

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, z dne 25. februarja 2009,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je julija 2015 pripravil Baselski odbor za bančni nadzor, z naslovom „Report on the impact and accountability of banking supervision“ (Poročilo o učinku bančnega nadzora in odgovornosti v zvezi z njim),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Initial reflections on the obstacles to the development of deep and integrated EU capital markets“ (Prvi premisleki o ovirah za razvoj močnih in povezanih kapitalskih trgov EU) (SWD(2015)0013),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o uniji kapitalskih trgov, ki jih je Svet za ekonomske in finančne zadeve sprejel 19. junija 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju neuradnega poročila odbora ECON(2) z naslovom „Enhancing the Coherence of EU Financial Services Legislation“ (Krepitev skladnosti zakonodaje EU na področju finančnih storitev), ki ga je odbor sprejel 30. januarja 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2014 z naslovom Reformiran finančni sektor za Evropo (COM(2014)0279),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Economic Review of the Financial Regulation Agenda“ (Ekonomski pregled programa za regulacijo finančnega sektorja) (SWD(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS)(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o poslanstvu in organizaciji Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) (COM(2014)0508),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o delovanju evropskih nadzornih organov in Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) (COM(2014)0509),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva (COM(2014)0168),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom Predlog medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju (COM(2015)0216),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja o regulativni obravnavi izpostavljenosti do držav iz marca 2015(5),

–  ob upoštevanju končnega poročila parlamentarne komisije za bančne standarde v Združenem kraljestvu z naslovom „Changing banking for good“ (Trajne spremembe v bančništvu),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0360/2015),

A.  ker je finančno krizo v obdobju 2007–2008 in njene močno razširjene negativne posledice med drugim povzročilo pomanjkanje izvajanja ustrezne, visokokakovostne regulacije finančnih storitev za vedno kompleksnejše trge in produkte; ker se je v zadnjih letih začel izvajati ambiciozen program reform za finančni sektor EU, da bi okrepili finančno regulacijo in nadzor, ponovno vzpostavili finančno stabilnost ter povečali odpornost finančnega sistema na pretrese, omejili tveganje za davkoplačevalce in zagotovili, da se bodo bolje izpolnjevale potrebe vlagateljev ter finančne potrebe realnega gospodarstva; ker kljub izboljšanju obetov za rast v Evropi še vedno ni bilo doseženo popolno okrevanje;

B.  ker so bile uvedene in se še uvajajo korenite spremembe v vseh finančnih sektorjih, vključno z bančništvom, zavarovalništvom, trgi vrednostnih papirjev, investicijskimi skladi in infrastrukturo finančnega trga;

C.  ker prenos in izvajanje finančne regulativne reforme še vedno potekata in še nista končana, saj je treba uvesti še nekaj pomembnih reform in dokončno oblikovati več delegiranih, zlasti pa izvedbenih aktov; ker razmere v bančnem in zavarovalniškem sektorju ter na finančnih trgih zaznamujejo nenehne spremembe in inovacije, kar pomeni, da je treba predpise, ki urejajo te sektorje, nenehno ocenjevati z vidika sorazmernosti in učinkovitosti ter jih zato stalno prilagajati;

D.  ker je kapitalski trg v Uniji še vedno razdrobljen; ker bi unija kapitalskih trgov lahko zagotovila dragocen okvir za zaščito enakega dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja po vsej EU ter spodbudila inovativne načine tržnega financiranja; ker je specifično pomanjkanje posojil za mala in srednja podjetja ter mikro podjetja med drugim posledica ekonomske nestabilnosti in pomanjkanja ciljno usmerjenih rešitev za realno gospodarstvo; ker se pogosto navajajo razmere na kapitalskih trgih v ZDA, ki pa se bistveno razlikujejo od razmer na področju bančništva v EU, zato jih ne bi smeli posnemati ali jemati za vzorec; ker unija kapitalskih trgov nudi možnost za okrepitev kapitalskih trgov v EU, ki bodo dopolnjevali bančno financiranje; ker se je v ZDA po finančni krizi bančno posojanje podjetjem bolj razvilo kot financiranje na kapitalskih trgih;

Ocena stanja in izzivi za sedanji okvir

1.  ugotavlja, da sporočilo Komisije z naslovom Reformiran finančni sektor za Evropo vsebuje prvo oceno stanja reform finančnega sektorja, vendar ne zagotavlja celovite ocene in kvantitativne analize skupnih učinkov in medsebojnega delovanja posameznih ukrepov;

2.  pozdravlja naložbeni sveženj Komisije, vključno z unijo kapitalskih trgov; poudarja potrebo po dodatnem nebančnem financiranju podjetij in tudi, da mora biti ključno načelo pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov večje osredotočanje na končne uporabnike kapitalskih trgov, tj. podjetja in vlagatelje; poudarja, da je uspešen in učinkovit okvir za finančne storitve, ki zagotavlja finančno stabilnost, osnovni pogoj za krepitev (dolgoročnih) naložb ter spodbujanje rasti v konkurenčnem evropskem gospodarstvu; poudarja povezavo med gospodarsko in finančno stabilnostjo; poudarja tudi, da so zanesljive gospodarske politike, učinkovite strukturne reforme in dobre proračunske politike podlaga za zdravje in možnosti za rast realnega gospodarstva v državah članicah in EU; potrjuje, da lahko imajo kapitalski trgi pomembno vlogo pri reševanju potreb gospodarstev držav članic po financiranju;

3.  ugotavlja, da ima sedanja finančna in dolžniška kriza negativne posledice, kakršnih še ni bilo, zlasti za realno gospodarstvo in denar davkoplačevalcev; v tem okviru priznava finančno regulacijo, o kateri so se evropske institucije dogovorile v zadnjih petih letih in ki je okrepila evropsko finančno strukturo za prihodnje krize; pozdravlja akcijski načrt Komisije za unijo kapitalskih trgov; pozdravlja, da je Komisija vključila učinkovito raven varstva potrošnikov in vlagateljev kot eno od načel, na katerih temelji unija kapitalskih trgov;

4.  priznava dosežke finančne regulacije pri odzivanju na posledice finančne krize; je seznanjen s pomisleki zaradi naraščajoče zapletenosti, ki se kaže v večjem obsegu, podrobnostih ter številu plasti regulacije in nadzora z zahtevami na mednarodni, evropski in nacionalni ravni; ugotavlja, da zapletena regulacija odraža tudi zapletene finančne trge, vključno s finančnimi instrumenti, tržno infrastrukturo in institucijami; poudarja, da lahko pretirano zapletena regulacija in strožji osnovni pogoji negativno vplivajo na naložbe; meni, da je treba zapletenost regulacije obravnavati tudi z vidika njene uporabe za nefinančne končne uporabnike finančnih produktov; poudarja potrebo po mednarodnem regulativnem sodelovanju v svetovnem okviru z izboljšanim sodelovanjem in večjo odgovornostjo;

5.  ugotavlja, da mora trdna in zanesljiva unija kapitalskih trgov priznati soodvisnosti z drugimi finančnimi sektorji, raziskati dodatne tržne vire financiranja realnega gospodarstva in predvsem temeljiti na uveljavljenih obstoječih strukturah; poudarja, da je potreben celosten pogled na regulacijo EU o finančnih storitvah, v okviru katere unija kapitalskih trgov dopolnjuje bančno financiranje; poziva, naj unija kapitalskih trgov vključuje tudi perspektivo potrošnikov in vlagateljev, poleg svoje osredotočenosti na financiranje podjetij; v ta namen bi morala Komisija tesno sodelovati z Evropskim odborom za sistemska tveganja, evropskimi nadzornimi organi in nacionalnimi pristojnimi organi za reševanje morebitnih neusklajenosti v pristopu, ki bi lahko ogrozile cilje unije kapitalskih trgov; poziva Komisijo, naj uporabi uspešno delujoče dobre prakse, da bi razvila kapitalski trg za celotno Unijo;

6.  meni, da zakonodaja ni vedno najustreznejši odziv politike in da bi bilo treba ustrezno upoštevati nezakonodajne in tržne pristope;

7.  poziva Komisijo, naj si pri uniji kapitalskih trgov prizadeva za celovit pristop in pozornost nameni drugim programom politike, kot so razvoj digitalnega enotnega trga in potekajoče reforme na področju prava gospodarskih družb ter upravljanja podjetij; poleg tega meni, da bi morala Komisija upoštevati najnovejše tehnološke dosežke; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi groženj za kibernetsko varnost in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta vidik vključen v strategijo EU;

8.  meni, da bi morala biti uspešna in učinkovita regulacija EU o finančnih storitvah skladna, dosledna (tudi med sektorji), sorazmerna, se ne bi smela podvajati in bi morala biti brez odvečne zapletenosti ter preprečevati pravno negotovost, regulativno arbitražo in visoke stroške transakcij; poleg tega meni, da bi morala posrednikom omogočati, da opravljajo svojo vlogo pri usmerjanju finančnih sredstev v realno gospodarstvo ter s tem omogočati lažje financiranje, služiti varčevalcem in vlagateljem ter učinkovito obravnavati tveganja za finančno stabilnost ter davkoplačevalce, preprečevati ponovitve finančne krize ter delovati kot ščit pred sistemskimi tveganji; meni, da bi morala podpreti utrjevanje enotnega trga in se osredotočati na oprijemljive cilje, ki jih je mogoče učinkoviteje doseči na evropski ravni, hkrati pa omogočiti inovativne možnosti financiranja z lokalnim poudarkom;

9.  je zaskrbljen zaradi vztrajnih težav glede kod IBAN, ki se še vedno ne priznavajo za opravljanje direktnih bremenitev bančnih računov, katerih imetnik prebiva v drugi državi članici kot prejemnik;

10.  poudarja, da je treba oceniti stanje okvira za finančne storitve tako s kvantitativnim kot kvalitativnim pristopom; ugotavlja, da se podobne naloge izvajajo tudi v drugih državah, zlasti v ZDA; poudarja, da bi morala ta ocena stanja prispevati k vzpostavitvi bolje delujočih finančnih trgov, ki bi služili finančnim potrebam realnega gospodarstva, vključno z obravnavanjem praznin, vrzeli, nedoslednosti, neskladnosti in nesorazmernosti, in ne bi smela ogroziti doslej doseženih zakonodajnih rezultatov, pri čemer je treba upoštevati zahteve, podane v klavzulah o pregledu, kot so sprejete v vsakem posebnem zakonodajnem aktu, brez predvidevanja rezultatov pa te ocene stanja ne bi smeli videti kot vaje za deregulacijo;

11.  meni, da enotni trg za finančne storitve služi podjetjem, vendar mora nazadnje koristiti potrošnikom in vlagateljem; vztraja, da še vedno obstajajo številne ovire in prepreke za čezmejni dostop, trženje in naložbe, ki jih je treba analizirati, obravnavati in odpraviti ob ohranjanju najvišje ravni varstva vlagateljev; ponavlja, da bo zmanjšanje ovir za kapitalske tokove najverjetneje okrepilo dolgoročne obete za rast le, če bodo skupne spodbude za podjetja določene pravilno; meni tudi, da je pomemben dobro razvit lokalni ekosistem, ki manjšim podjetjem omogoča pridobivanje kapitala za rast;

12.  meni, da varstvo potrošnikov ni nujno povezano z veliko količino informacij in da bi se bilo treba osredotočiti na njihovo kakovost in razumljivost, kar bi omogočilo pravo odločanje – informacije morajo biti pomembne, točne, primerljive, uporabniku prijazne, zanesljive in pravočasne; je zaskrbljen, da velika količina in zapletenost informacij za potrošnike na koncu morda ne bosta zadostili dejanskim potrebam potrošnikov; meni, da je treba vzpostaviti ravnovesje, da bi potrošniki dobili informacije, ki jih potrebujejo za obveščeno odločanje, in za razumevanje s tem povezanih tveganj, pri čemer ne bi smeli po nepotrebnem obremenjevati podjetij, zlasti malih in srednjih; spodbuja nadaljnjo digitalizacijo informacij; poudarja, da bi bilo treba finančnim svetovalcem in zaposlenim, ki svetujejo potrošnikom v finančnih institucijah, dati na voljo usposabljanje in čas, ki ga potrebujejo, da lahko primerno pomagajo strankam; ugotavlja, da so pomembna učinkovita nadzorna pooblastila za posredovanje pri trženju produktov, kadar je to potrebno; poudarja, da je potrebna evropska pobuda za okrepljeno in izboljšano finančno izobraževanje najkasneje do konca leta 2016, pri čemer je treba upoštevati posebne potrebe posameznih držav članic, ter da je treba zagotoviti polno ozaveščenost o prednostih in pomanjkljivostih naložb na kapitalskem trgu; poudarja tudi, da bi bilo treba finančno izobraževanje usmeriti v mala in srednja podjetja, da bi jih naučili uporabljati kapitalske trge; meni, da je večja preglednost koristna, saj podjetjem, vlagateljem in potrošnikom omogoča, da razumejo primerljive stroške in koristi različnih storitev, ki jih nudijo udeleženci na trgu, vendar hkrati opozarja, da mora večjo preglednost spremljati dodana vrednost za potrošnike ali pristojne nadzorne organe, usmerjena pa mora biti v praktično uporabo informacij in podatkov;

13.  poudarja koristi razpršitve sredstev tako z vidika razredov kot izvora sredstev, da bi omogočili boljšo razpršitev tveganj in primeren odziv na potrebe vlagateljev; poudarja, da bonitetni predpisi niso namenjeni dajanju prednosti določenim razredom sredstev; poziva k pristopu k regulaciji, ki temelji na tveganju, pri čemer se za enaka tveganja uporabljajo enaka pravila, dopolnjujejo pa ga drugi standardizirani ukrepi; meni, da je ustrezna natančnejša kategorizacija razredov sredstev, zlasti z določitvijo kategorij, kot je infrastruktura; ugotavlja, da infrastrukturni projekti sami po sebi niso manj tvegani, in poziva k ustrezni bonitetni ureditvi; podpira nadaljnje raziskave tveganj in koristi infrastrukture, vključno z razkritjem uporabljene metodologije, da se lahko oblikujejo na dokazih temelječi zaključki;

14.  poudarja, da je treba pristop, ki temelji na tveganju, uporabljati dosledno in tudi omejiti priložnosti za regulativno arbitražo; poudarja, da je treba prekiniti povezavo med državo in bankami na nacionalni ravni prek celovitega in doslednega nacionalnega izvajanja direktive o sanaciji in reševanju bank (BRRD) ter določb enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje; je seznanjen s prispevkom Baselskega odbora za bančni nadzor ter Evropskega odbora za sistemska tveganja o izpostavljenosti bank državnemu dolgu, kar vključuje dobro preučitev naslednjih korakov; poudarja, da bi morale politike izrecno upoštevati medsebojne vplive med individualnim in endogenim tveganjem, zlasti kadar finančne institucije uporabljajo enake standardne modele tveganja, ki jih je odobril regulativni organ;

15.  poudarja morebitne neželene posledice številnih zahtev glede kapitala, likvidnosti in vzvoda za preoblikovanje ročnosti, zagotavljanje dolgoročnega financiranja ter vzdrževanje trga in ustvarjanje likvidnosti, pri tem pa spominja, da so bile v odziv na finančno krizo uvedene nekatere zahteve; izraža zaskrbljenost, da bi lahko nesorazmernost zahtev ogrozila poslovni model malih in srednjih bank ter s tem nehote vplivala na strukturo finančne industrije; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nadzorniki prednostno analizira te posledice za bančništvo in zavarovalništvo ter morebitne komplementarnosti;

16.  izraža zaskrbljenost glede medsebojnega vpliva med zakonodajo o trgih in kapitalskimi zahtevami v primerih, ko so bili v pregledu direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) med regulirane subjekte zajeti novi subjekti, uredba o kapitalskih zahtevah pa še ni bila uravnotežena tako, da bi bila primerna za različnejše vrste podjetij;

17.  izraža zaskrbljenost, ker so bile v direktivi in uredbi o kapitalskih zahtevah pri uporabi kapitalske zahteve za tveganje (CVA) deloma razveljavljene veljavne izjeme iz uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) za nefinančne družbe; poziva Komisijo, naj bolje opravlja svojo nalogo pri zagotavljanju doslednosti pristopa politike in izidov v različnih zakonodajnih predlogih;

18.  meni, da bi bilo treba specializirane določbe v obstoječi zakonodaji za nefinančne družbe razširiti in jih preoblikovati tako, da bodo bolj sorazmerne, da se omeji upravna obremenitev in da se gospodarstvu ne zmanjša razpoložljivi kapital za prihodnje naložbe; poziva Komisijo, naj se pri pregledu uredbe o infrastrukturi evropskega trga odzove na težave pri uporabi zapletenih sistemov tako, da poenostavi postopke, vendar še naprej priznava namen izjeme, da se zagotovi, da zakonodaja, namenjena udeležencem na finančnih trgih, ne bo obremenjevala nefinančnih družb;

19.  poziva Komisijo, naj pri pregledu uredbe o infrastrukturi evropskega trga preuči morebitni učinek zniževanja kakovosti zavarovanja, ki ga sprejemajo centralne nasprotne stranke, na odpornost centralnih nasprotnih strank, in razmisli, ali bi morali biti nekateri udeleženci na trgu, kot so pokojninski skladi, trajno izvzeti iz centralnega kliringa, če bi njihovo sodelovanje zmanjšalo stabilnost finančnega sistema kot celote zaradi sprejemanja alternativnega nedenarnega zavarovanja;

20.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja razpoložljivih in privlačnih tveganju ustrezajočih (dolgoročnih) naložb ter stroškovno učinkovitih in primernih varčevalnih produktov za potrošnike; ponavlja, da je treba zagotoviti raznoliko ponudbo za vlagatelje in potrošnike, saj je zaupanje vlagateljev bistveno za okrepitev naložb; poudarja, da je treba spodbujati okolje, ki bo podpiralo inovacije finančnih produktov, ustvarjalo večjo raznolikost in koristi za realno gospodarstvo ter zagotavljalo boljše spodbude za naložbe, ter da bi lahko tako okolje prispevalo tudi k zagotavljanju primernih, varnih in vzdržnih pokojnin, kot je na primer razvoj vseevropskega pokojninskega produkta (PEPP) s preprosto pregledno obliko; poziva evropske nadzorne organe, naj v skladu s svojim mandatom analizirajo potrošniške trende in poročajo o njih, zlasti v zvezi z maloprodajnimi produkti;

21.  pozdravlja raznolikost poslovnih modelov; ugotavlja, da se mora ta raznolikost odražati pri regulaciji in nadzoru, pri čemer je treba v celoti upoštevati naravo, velikost, tveganost in zapletenost obravnavanih subjektov, pod pogojem, da so izpolnjena načela poštene konkurence in učinkovitega nadzora; ponavlja, da je raznolikost sredstev financiranja prednost;

22.  je prepričan, da bi morala uspešna unija kapitalskih trgov podjetjem EU vseh velikosti in na različnih stopnjah rasti omogočiti dostop do kapitalskih trgov EU na uporabniku prijazen, učinkovit ter stroškovno dostopen način; meni, da regulacija ne bi smela otežiti kotiranja na borzi in podjetjem, ki ne kotirajo, ne bi smela preprečevati kotacije; poudarja, da je potreben učinkovitejši regulativni sistem primarnega trga, da bi olajšali zbiranje sredstev, obenem pa zagotovili ustrezno raven varstva za vlagatelje; poudarja možnosti inovativnega tržnega financiranja, zlasti možnosti finančnih tehnologij, vključno z množičnim financiranjem in vzajemnimi posojili, ter izpostavlja potrebo po učinkovitejših regulativnih zahtevah zanje; poziva Komisijo, naj omogoči manevrski prostor za nastanek teh novih modelov in ter jih razišče in spodbuja, pri tem pa naj v ospredje postavlja njihovo čezmejno razsežnost in zagotovi zmanjšanje ovir za vstop na trg; poziva Komisijo, naj prek podporne službe za strukturne reforme pomaga državam članicam z razvijajočim se sektorjem kapitalskih trgov;

23.  poziva k ustrezni in jasni delitvi pristojnosti med ravnjo EU in nacionalno ravnjo ob upoštevanju, da nacionalni nadzorniki bolje poznajo značilnosti lokalnega trga; poudarja, da je treba zagotoviti učinkovitost enotnega mehanizma nadzora, enake konkurenčne pogoje ter preglednost ter preprečiti navzkrižja interesov med nadzornimi organi in nadziranimi subjekti; je zaskrbljen zaradi učinka enotnega nadzornega pristopa v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) na subjekte, ki so manjši in dejavni predvsem na nacionalni ravni;

24.  je seznanjen z dosežki pri ustvarjanju bančne unije ter poudarja njeno bistveno vlogo pri obravnavanju soodvisnosti med državnimi in bančnimi tveganji ter zmanjšanju sistemskih tveganj prek skupnih ukrepov; je seznanjen s postopnim dokončanjem bančne unije; poudarja, da je potrebno popolno in pravočasno izvajanje obstoječe zakonodaje; je seznanjen z razpravami o evropskem sistemu jamstva za vloge, pri čemer bo imel Parlament svojo besedo kot sozakonodajalec; poudarja cilj, da se prepreči moralno tveganje, pri čemer je treba zagotoviti, da bo načelo odgovornosti ostalo vodilno načelo; kritizira nizko občutljivost na tveganja pri izračunu prispevkov v enotni sklad za reševanje; priznava prizadevanja za sprejetje uredbe o strukturni reformi bank;

25.  poudarja, da je treba pred začetkom razmišljanja o obsežnejši reviziji že sprejete zakonodaje to zakonodajo uveljaviti in jo uporabljati; poudarja, da morajo biti hiter prenos Direktive 2014/59/EU v nacionalno zakonodajo ter primerno financiranje in učinkovitost enotnega mehanizma za reševanje deležni najvišje prednosti, in zato vztraja, da mora biti izvajanje teh ukrepov v celoti zaključeno v zakonsko predvidenem okviru; v zvezi s tem poudarja temeljni pomen presekanja neposrednih vzajemnih povezav med državnimi proračuni in bančnimi tveganji, ki predstavljajo veliko grožnjo finančni stabilnosti; ugotavlja, da so zaradi pomanjkanja pravil za obravnavanje držav, ki so zaradi močne zadolženosti izgubile dostop do finančnih trgov, ukrepi pogosto sprejeti prepozno, to pa lahko škoduje finančni stabilnosti;

26.  poudarja potrebo po enakih konkurenčnih pogojih v EU, tudi v zvezi z bankami, ki so pod nadzorom enotnega mehanizma nadzora, in bankami nesodelujočih držav članic, in spodbuja, da se v bančno unijo v celoti vključijo tudi države članice, ki niso v euroobmočju, pri čemer je treba priznati, da nekateri elementi zaenkrat določajo prostovoljno udeležbo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo enotni trg še naprej razvijal, pri čemer je treba priznati nacionalne posebnosti; poziva Komisijo, naj še naprej uporablja trden pristop k vzporednemu bančništvu ali bančništvu v senci v smislu regulacije in nadzora, da bi ublažili sistemska tveganja in izboljšali preglednost; pozdravlja velike premike, dosežene pri regulaciji evropskega zavarovalništva z začetkom uporabe Solventnosti II s 1. januarjem 2016, ki jih je treba obravnavati in po možnosti nadalje razviti, pri tem pa upoštevati mednarodni okvir za svetovne sistemsko pomembne zavarovalnice;

27.  priznava tradicionalno odvisnost malih in srednjih podjetij od bančnega financiranja zaradi njihove posebne narave, različnih profilov tveganja in raznolikosti v Evropi; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi in Evropsko centralno banko (ECB) oceni zadostnost financiranja malih in srednjih podjetij, analizira ovire za diverzifikacijo kanalov financiranja in njihove koristi ter kako bi lahko bankam in nebančnim institucijam omogočili, da okrepijo financiranje malih in srednjih podjetij, pri čemer bi imela podjetja večjo izbiro različnih metod financiranja za različne stopnje njihovega razvoja; spominja, kako pomembna so orodja, kot je „faktor za podporo malim in srednjim podjetjem“; predlaga, da se pobude za boljše financiranje malih in srednjih podjetij razširijo na zagonska podjetja, mikro podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poudarja potencial inovativnih in pretežno neizkoriščenih možnosti za financiranje malih in srednjih podjetij, vključno z vzajemnimi posojili, množičnim financiranjem in prodajo zaprtemu krogu vlagateljev, ter poudarja potrebo po racionalizaciji ustreznih regulativnih zahtev;

28.  poudarja, da je treba hitro izvesti že sprejete ukrepe, ki spremljajo cilje unije kapitalskih trgov; poziva Komisijo in države članice, naj pri prihodnji regulaciji finančnih storitev dejavno uporabijo kategorijo zagonskega trga za mala in srednja podjetja;

29.  meni, da bi morala imeti podjetja dostop do ustrezne izbire različnih vrst trgov v EU glede na njihovo velikost, zapletenost in ambicije za zbiranje sredstev, in poudarja, da so potrebni poglobljeni, bolj povezani vseevropski kapitalski trgi, ki so ločeni od kritično pomembnih regionalnih lokalnih trgov, vendar združljivi z njimi;

30.  pozdravlja prihajajoči pregled direktive o prospektu; poudarja, da bi moral biti ta pregled usmerjen v znižanje stroškov in poenostavitev postopkov za mala in srednja podjetja, hkrati pa vzpostaviti ustrezno ravnotežje v smislu zaščite vlagateljev;

31.  priznava potekajoča prizadevanja za vzpostavitev preglednejšega trga listinjenja, vključno z visokimi standardi postopka, pravno varnostjo in primerljivostjo med instrumenti listinjenja; poudarja, da je treba vzpostaviti zbirko podatkov; poudarja, da so potrebne stroge zahteve za osnovna sredstva visoke kakovosti in umerjanja glede na dejanski profil tveganja ter da se morajo vsi udeleženci na trgu listinjenja zavedati tveganja, pri čemer je treba upoštevati tveganost listinjenja, zlasti sintetičnega, kot se je izkazalo med krizo, obenem pa je treba priznati različne izkušnje v EU in ZDA; vztraja, da zahtev o zadržanju ne bi smeli znižati, zato da se prepreči moralno tveganje; poudarja, da je treba razmisliti o neodvisnem certificiranju izpolnjevanja meril za upravičenost; poziva Komisijo, naj nujno izvede celovito oceno tveganj in koristi listinjenja za mala in srednja podjetja, vlagatelje in finančno stabilnost ter možnosti trženja instrumentov listinjenja in o tem poroča Parlamentu;

32.  meni, da lahko pristop, usmerjen v večjo standardizacijo produktov in postopkov, zmanjša zapletenost, vendar tudi okrepi tveganja koncentracije; izraža zaskrbljenost zaradi nevarnosti, da bodo udeleženci na trgu v primeru izjemnih tržnih pogojev ubrali isto pot, in poziva k vzpostavitvi ustreznih zaščitnih ukrepov in nadzora na pristojni ravni v zvezi z razvojem kakovostnega trga listinjenja;

33.  poudarja, da je treba poenostaviti zahteve glede vsebine in pogostosti poročanja ter glede področij poročanja, med drugim tako, da se subjektom zagotovi enotna kontaktna točka, da bi preprečili podvajanje zahtev in kanalov poročanja; poziva Komisijo, evropske nadzorne organe in enotni mehanizem nadzora, naj preučijo, kateri podatki so dejansko potrebni, uskladijo modele ter uvedejo poenostavitve, za mala in srednja podjetja pa izjeme; poudarja, da sporočeni podatki nadzornikom najbolj koristijo, če jih je mogoče uporabiti pri poizvedovanju in če so mednarodno usklajeni; meni, da je treba pri razvoju kreditnega analitskega podatkovnega niza (AnaCredit) uporabljati sorazmeren pristop; meni, da je treba obseg in stopnjo podrobnosti natančneje oceniti glede stroškov in koristi;

34.  poziva Komisijo in nadzornike, naj obravnavajo medsebojno delovanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja in bonitetnih zahtev, saj bi večja skladnost prinesla koristi tako za gospodarstvo kot za bonitetnega nadzornika, ter pregledajo učinek davčnega računovodstva na kapital; podpira poskuse za uskladitev opredelitve nedonosnih posojil;

35.  poziva, da je treba precej zmanjšati neenako obravnavo dolžniškega in lastniškega kapitala, da bi okrepili gospodarsko odpornost in izboljšali razporeditev kapitala ter okrepili unijo kapitalskih trgov, s čimer bo postal lastniški kapital privlačnejši za izdajatelje in vlagatelje; poudarja, da davek na transakcije škoduje likvidnosti trga, še posebej kratkoročno, vendar tudi prispeva k omejevanju pretiranih špekulacij;

36.  poudarja, da si je treba poleg regulacije in nadzora še naprej prizadevati za spremembo kulture v finančnem sektorju; poziva vse udeležence v finančnem sektorju, vključno z bankami, nebančnimi institucijami, nacionalnimi centralnimi bankami in ECB, naj si prizadevajo za spremembo kulture in kulturo spoštovanja pravil v organizaciji, ki na prvo mesto postavlja interese strank, zagotavlja sistem odgovornosti za ključne odgovorne upravitelje in dolgoročno usmerjenost udeležencev na finančnem trgu ter prispeva k raznolikosti virov financiranja; poudarja koristi pristopa dolgoročnega partnerstva k financiranju in raznolikemu evropskemu bančnemu sektorju, pri čemer ima bančništvo odnosov pomembno vlogo za potrošnike ter mikro, mala in srednja podjetja, zlasti v smislu zmanjševanja neskladij pri obveščanju, zasluge za kar gre med drugim pripisati instrumentom, ki so na voljo prek novih digitalnih tehnologij;

37.  poziva k spodbujanju dodatnih ponudnikov bonitetnih ocen, da bi na zelo koncentriranem trgu okrepili konkurenco; spominja, da bi morala Komisija do konca leta 2016 objaviti poročilo o primernosti in načinih za podporo evropske javne bonitetne agencije za državni dolg in/ali evropske ustanove za bonitetno ocenjevanje za vse druge bonitetne ocene; izraža kritiko, da imajo mala in srednja podjetja visoke stroške s pridobitvijo zunanje bonitetne ocene; poudarja, da je treba dodatno preučiti, kako bi mala in srednja podjetja ocenjevali na primerljiv in cenovno dostopen način, ki bi vključeval napredni pristop na podlagi notranjih bonitetnih sistemov; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za premostitev neskladij med informacijami;

38.  poziva, da je treba pri oblikovanju politike večjo pozornost nameniti svetovni konkurenčnosti finančnih sektorjev EU ter preprečiti tekmovanje v zniževanju standardov regulacije, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost in varstvo potrošnikov; poudarja, da je treba na unijo kapitalskih trgov na ravni EU gledati z vidika izboljšanja konkurenčnosti evropskih podjetij in gospodarstva; poudarja, da je učinkovit finančni sektor nujen pogoj za učinkovito razporeditev kapitala in s tem za rast;

39.  poudarja, kako pomemben je mednarodni okvir z vidika področja uporabe, metodologij in vpliva na okvir EU; poziva države članice, Svet, Komisijo in evropske nadzorne organe, naj racionalizirajo stališče EU, da bi povečali njen vpliv in promovirali zakonodajo, ki jo je EU sprejela v demokratičnem procesu; poudarja, da je treba doseči usklajenost nove regulacije, tako z evropskim pravnim redom kot z mednarodnimi smernicami, pa tudi sorazmerno izvajanje, med drugim v smislu obsega, da bi preprečili nepotrebna razhajanja in podvajanje zakonodaje; meni, da je to osnovni pogoj za uspeh splošnih ciljev spodbujanja dolgoročne svetovne stabilnosti ter ohranjanje Evrope kot privlačnega mesta za mednarodne vlagatelje in preprečevanje nepotrebnih škodljivih učinkov na konkurenčnost finančnih sektorjev EU; spominja na načelo lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji; meni, da bi bilo treba evropske nadzorne organe vključiti v razpravo o globalnih regulativnih načelih v organih, ki oblikujejo mednarodne standarde; poudarja, da bi bilo treba dodatno okrepiti regulativni dialog z ZDA; v zvezi s tem ponovno poudarja, da bi bilo treba vprašanja regulacije finančnih storitev vključiti v mednarodna pogajanja, kadar je to primerno;

40.  poudarja, da so odločitve o enakovrednosti potrebne za odpravljanje ovir v zvezi z dostopom do trga in ustreznimi regulativnimi okviri, pri čemer je treba upoštevati, da morajo take enostranske odločitve koristiti evropskim podjetjem in potrošnikom ter da lahko enakovrednost z drugimi državami poveča pritok kapitala in privabi dodatne naložbe v Evropo; poudarja, da mora iti razvoj v smeri doslednega in skladnega sistema za smiselno vzajemno priznavanje enakih ali podobnih standardov;

41.  poziva Komisijo, naj predlaga dosleden, skladen, pregleden in praktičen okvir za postopke in odločitve o enakovrednosti tretjih držav, pri čemer naj upošteva analize na podlagi rezultatov ter mednarodne standarde ali dogovore; zahteva, da se vse odločitve o enakovrednosti sprejemajo z delegiranimi akti; meni, da bi morali imeti evropski nadzorni organi pomembno vlogo pri uskladitvi ocen tretjih držav za odločitve o enakovrednosti;

Boljša regulacija EU o finančnih storitvah

42.  meni, da boljša finančna regulacija pomeni trden okvir in je v prvi vrsti odvisna od uporabe veljavnega pravnega reda v državah članicah; poudarja, da je uspešno, učinkovito in dosledno izvajanje zakonodaje bistveno, in poziva Komisijo, naj Parlamentu pripravlja redna poročila o stanju prenosa in izvajanja zakonodaje, po potrebi pa tudi o postopkih za ugotavljanje kršitev, ki tečejo proti državam članicam; poziva države članice, naj zakonodajo pravilno izvajajo; meni, da čezmerno urejanje ne olajšuje delovanja notranjega trga in konkurence; meni, da privabljanje podjetij z diskrecijsko uporabo nižjih standardov tudi ne olajšuje delovanja notranjega trga; poziva Komisijo, naj pripravi izčrpno analizo in poročilo o vseh ukrepih čezmernega urejanja, ki so jih države članice sprejele na področju finančne zakonodaje, ter naj ju Parlamentu predloži do konca leta 2016;

43.  poziva države članice, naj se zavežejo upoštevanju rokov, določenih za prenos direktiv, ki ni le zakonska zahteva, ampak tudi ključni element za preprečevanje neupravičenih zamud pri celovitem izvajanju zakonodaje ter njenega delnega ali neenakomernega izvajanja v Uniji, kar lahko odpravi enake konkurenčne pogoje za različne udeležence in povzroči druge vrste izkrivljanj;

44.  poudarja, da je potrebno bolj kakovostno in medsektorsko usklajevanje pri osnutkih in postopkih priprave osnutkov Komisije ali evropskih nadzornih organov, kar vključuje časovno razporeditev, določanje prednostnih nalog in preprečevanje prekrivanja; poudarja, da bi tem preprečili podvajanje temeljnega akta v delegiranih aktih, pa tudi to, da bi bile politične odločitve, ki bi jih bilo treba sprejeti v temeljnem aktu, namesto tega obravnavane v delegiranih aktih;

45.  poziva Komisijo, naj omogoči zgodnjo udeležbo vseh pomembnih deležnikov, tudi na ravni strokovnih skupin; poziva Komisijo, naj zagotovi uravnoteženo udeležbo pri posvetovanjih z upoštevanjem raznolikosti deležnikov ter omogočanjem in zagotovitvijo boljših pogojev za sodelovanje majhnih deležnikov, ki zastopajo podjetja, potrošnike in civilno družbo, tudi v zvezi z načinom organizacije posvetovanj in zastavljenimi vprašanji;

46.  pozdravlja cilje agende za boljše pravno urejanje; priznava, da je na splošno treba preučiti primernost regulacije zdaj in v prihodnje; vendar te primernosti ni mogoče obravnavati ločeno od delovanja finančnega sektorja kot celote; poudarja vlogo programa ustreznosti in uspešnosti predpisov pri doseganju uspešne in učinkovite regulacije finančnih storitev, ki ustrezno upošteva načelo subsidiarnosti, in pri podpiranju ocene stanja; poziva Parlament, naj prevzame večjo vlogo pri odločitvah in ocenah, ki so ključnega pomena za program ustreznosti in uspešnosti predpisov; opozarja, da se je treba osredotočiti na izboljšanje regulacije in ne na deregulacijo; poudarja, da bi moralo biti zagotavljanje preglednosti, preprostosti, dostopnosti in pravičnosti na celotnem notranjem trgu del agende za boljše pravno urejanje za potrošnike; poudarja tudi, da EU v prizadevanjih za dosego večje usklajenosti v uniji kapitalskih trgov ne sme ustvariti nepredvidenega bremena usklajevanja;

47.  meni, da imajo evropski nadzorni organi in enotni mehanizem nadzora ključno vlogo pri doseganju ciljev boljše regulacije in nadzora; opozarja na vlogo evropskih nadzornih organov in enotnega mehanizma nadzora pri zagotavljanju doslednosti in skladnosti med različnimi deli zakonodaje, pri zmanjšanju negotovosti in regulativne arbitraže ter pri spodbujanju vzajemno koristnega sodelovanja med udeleženci na trgu; poudarja, da morajo imeti evropski nadzorni organi in enotni mehanizem nadzora ustrezno financiranje, če naj izpolnjujejo naloge, ki sta jim jih naložila sozakonodajalca;

48.  poudarja, da je treba pri reviziji uredb o evropskih nadzornih organih upoštevati določbe glede odgovornosti in preglednosti za okrepljen nadzor Parlamenta, kot je določeno v uredbah o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje, ter okrepiti neodvisnost evropskih nadzornih organov od Komisije; meni, da je treba preučiti možnosti za omogočanje večje udeležbe evropskih nadzornih organov na svetovalni ravni v fazi prve stopnje, pri čemer je treba spoštovati posebne pravice sozakonodajalcev;

49.  poudarja, da je treba upoštevati medsebojni vpliv, doslednost in skladnost med temeljnimi akti ter delegiranimi in izvedbenimi akti; znova poudarja, da morata sozakonodajalca politične odločitve sprejeti v okviru temeljnega akta in tega ne bi smela prepuščati delegiranim aktom, katerih namen je, da„dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta“ (člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije); vztraja, naj Komisija in evropski nadzorni organi pri pripravi osnutkov delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic ravnajo v skladu s pooblastili, določenimi v temeljnih aktih, in spoštujejo dogovor sozakonodajalcev; obžaluje, da v preteklosti nadzorni organi pri oblikovanju izvedbenih aktov niso vedno upoštevali mandata, ki so ga dobili od evropskih zakonodajalcev; obžaluje, da je usklajevanje med Komisijo (delegirani akti) in evropskimi nadzornimi organi (tehnični standardi) nezadostno in lahko zato negativno vpliva na kakovost izpolnjevanja predpisov, zlasti kadar so podrobne zahteve sprejete šele malo pred rokom za izvedbo temeljnega akta;

50.  poziva Komisijo, naj popolnoma razveže tako delegirane kot izvedbene akte ter se izogne uporabi pristopov po vzoru svežnja, da bi omogočila pravočasno sprejetje teh aktov;

51.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo spremembe osnutka regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih predložijo evropski nadzorni organi, pregledne za sozakonodajalca in deležnike;

52.  poudarja, da predčasni pravni pregled Komisije ne bi smel zmanjšati preglednosti postopka za Parlament niti posvetovalne pravice Parlamenta; zahteva, da evropski nadzorni organi proaktivno med postopkom priprave osnutkov Parlamentu redno, izčrpno in nemudoma predložijo začasne osnutke in vmesne informacije o napredku pri delu ter se o tem posvetujejo z njim;

53.  poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj v celoti upoštevajo roke za predložitev, ki sta jih določila sozakonodajalca, in jima takoj zagotovijo pojasnilo, kadar pričakujejo, da roka ne bodo mogli izpolniti;

54.  želi opomniti evropske nadzorne organe, da za tehnične standarde, smernice in priporočila velja načelo sorazmernosti; poziva evropske nadzorne organe, naj bodo previdni glede obsega in števila smernic, zlasti če jih temeljni akt ne pooblašča izrecno; ugotavlja, da je tak omejevalen pristop potreben tudi zaradi omejenih sredstev evropskih nadzornih organov in potrebe, da prednostno razvrščajo svoje naloge, pri čemer praktičnih mej učinkovitega nadzora ne smejo narekovati proračunske omejitve, in poziva, da je treba evropskim nadzornim organom zagotoviti ustrezna sredstva, da bodo lahko izvajali zanesljiv, neodvisen in učinkovit nadzor pri izvajanju svojega mandata;

55.  poziva evropske nadzorne organe, naj izkoristijo pravico, da zahtevajo informacije o tem, kako države članice izvajajo temeljne akte, in bolj redno izvajajo medsebojni pregled za nacionalne pristojne organe, da bi okrepili zbliževanje nadzornih praks po vseh državah članicah;

56.  poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj na svojih spletiščih redno objavljajo prečiščene različice uredb EU o finančnih storitvah, vključno s povzetkom, ki bo dostopen in razumljiv za podjetja, potrošnike, organizacije civilne družbe in druge; meni, da bi bilo vredno preučiti možnost oblikovanja skupnega registra, ki bi vseboval sklicevanja na nacionalno izvajanje;

Nadaljnji koraki

57.  poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj redno (vsaj enkrat letno) izvajajo preverjanja skladnosti in doslednosti, tudi med sektorji in za vsak osnutek zakonodajnega akta posebej ter glede izvajanja sprejete zakonodaje, vključno z regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, ter namenijo sredstva za to dejavnost;

58.  poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj redno (vsaj enkrat letno) izvajajo preverjanja sorazmernosti in učinkovitosti, zlasti v zvezi z zahtevami, ki veljajo za male in srednje udeležence na trgu, in za vsak osnutek zakonodajnega akta posebej, ter namenijo sredstva za to dejavnost; poziva Komisijo, naj objavi zeleno knjigo, v kateri bo raziskala nove pristope k spodbujanju sorazmernosti pri regulaciji finančnega sektorja;

59.  poudarja, da se učinek posameznih zakonodajnih ukrepov razlikuje od njihovega skupnega učinka; poziva službe Komisije, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi, enotnim mehanizmom nadzora in Evropskim odborom za sistemska tveganja vsakih pet let izvedejo celovito kvantitativno in kvalitativno oceno skupnega učinka regulacije EU o finančnih storitvah na finančne trge in njegove udeležence na ravni EU in držav članic, da bi prepoznali pomanjkljivosti in vrzeli, ocenili izvedbo, uspešnost in učinkovitost regulacije finančnih storitev ter zagotovili, da ne bo ovirala poštene konkurence in razvoja gospodarstva, ter naj o tem poročajo Parlamentu; poudarja, da je treba za vsako prihodnjo zakonodajo izvesti natančne ocene učinka ter analize stroškov in koristi, da se dokaže dodana vrednost zakonodaje, zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo in ustvarjanjem delovnih mest; poudarja, da bi morale ocene učinka ter analize stroškov in koristi vključevati natančne ocene učinka ukrepov druge stopnje, ki so bistveni del finančnega regulativnega okvira EU; spominja, da je učinek zakonodajnih ukrepov težko količinsko opredeliti, zlasti ker je težko meriti njihove koristi, vendar je vseeno treba uporabiti metode za količinsko opredelitev;

60.  poziva službe Komisije, naj prvo oceno dokončajo do konca leta 2016 ter poročajo o splošnem učinku, pri čemer se v ločenih poglavjih oprejo tudi na neodvisne raziskave, in sicer o naslednjem:

   učinkih na različne finančne sektorje, vključno z ustrezno diferencirano razčlenitvijo udeležencev na trgu po velikosti, zapletenosti in poslovnem modelu, in na nefinančne subjekte;
   morebitnih prazninah in vrzelih, pri čemer je treba upoštevati možen razvoj novih groženj in tveganj, pa tudi prekrivanja in nenačrtovane posledice;
   dejanskih in pričakovanih ekonomskih učinkih ter konkurenčnosti evropskega finančnega sektorja v svetu;
   možnih koristih za realno gospodarstvo, vključno z malimi in srednjimi podjetji, potrošniki in zaposlovanjem;
   potrebi po nadaljnjem izboljšanju obstoječih in razširitvi dodatnih kanalov financiranja, vključno z učinkom na dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;
   učinkih na ponudbo dolgoročnega financiranja in povpraševanje po njem;
   učinkih na razporeditev in razpršitev sredstev ter tveganja ter o razvoju razmerja med lastniškim temeljnim kapitalom in skupnimi sredstvi v finančnih institucijah;
   učinkovitosti in ustreznosti okvira za male vlagatelje, institucionalne vlagatelje in potrošnike ter stranke, vključno z okvirom o preglednosti;
   učinkovitosti odpravljanja ovir za enotni trg, omejevanju regulativne arbitraže in krepitvi konkurence;
   splošnem učinku na finančno stabilnost in moralno tveganje, vključno z oceno možnih stroškov in tveganja pomanjkljive regulacije, pri čemer je treba upoštevati učinkovito izvajanje priporočil skupine G20 ter raven medsebojne povezanosti finančnih družb;
   učinku računovodenja po pošteni vrednosti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja na finančno stabilnost v primerjavi s preudarnim računovodenjem;
   učinkovitosti in ustreznosti okvira za makrobonitetni nadzor v EU;
   zmogljivosti evropskih nadzornih organov za opravljanje nalog, ki so jim bile dodeljene v skladu z veljavnim zakonodajnim okvirom, in ukrepih, ki bi lahko bili potrebni za izboljšanje okvira, zlasti financiranja evropskih nadzornih organov v bližnji prihodnosti;
   soodvisnosti z mednarodnimi standardi in učinki na svetovno konkurenčnost evropskih podjetij, pri čemer je treba upoštevati primerjavo med EU in drugimi večjimi državami v smislu obstoječe regulacije ter obsega, v katerem se jo izvaja;

61.  poziva Komisijo, naj svoje ugotovitve predloži Parlamentu in Svetu ter po potrebi predlaga ukrepe;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0268.
(2) http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201402/20140210ATT79138/20140210ATT79138EN.pdf.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0202.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.
(5) http://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/other/esrbreportregulatorytreatmentsovereignexposures032015.en.pdf?29664e3495a886d806863aac942fcdae.


Zunanji dejavniki, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi
PDF 363kWORD 118k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi (2015/2111(INI))
P8_TA(2016)0007A8-0369/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 16, 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z resolucijo št. 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev(1) ter oskrbi z njimi in s tem povezane sodbe Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi Test-Achats (C-236/09)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. oktobra 2008 z naslovom "Uresničevanje barcelonskih ciljev glede varstva predšolskih otrok" (COM(2008)0638),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom "Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015" (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(4),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih, COM(2012)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. januarja 2013 z naslovom "Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi" (COM(2012)0795),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. maja 2013 o barcelonskih ciljih z naslovom "Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast" (COM(2013)0322),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o ženskem podjetništvu v malih in srednjih podjetjih(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom "Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij" (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0369/2015),

A.  ker je podjetništvo bistveno za zaposlovanje, gospodarsko rast, inovacije, razvoj in splošno zmanjšanje revščine;

B.  ker je v členu 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno navedena svoboda gospodarske pobude za vse državljane EU, kar krepi in spodbuja podjetništvo, tudi med ženskami;

C.  ker so ženske leta 2012 v EU-28 predstavljale le 31 % podjetnikov (10,3 milijona)(10) in ker je med samozaposlenimi v EU le 34,4 % žensk;

D.  ker so ženske pogosto lastnice podjetij le na papirju, in sicer zgolj za zagotovitev finančnih koncesij in ugodnih pogojev pri kreditnih institucijah ter evropskih, nacionalnih in regionalnih javnih upravah; ker te ženske v resnici delujejo kot „fasada“, saj kljub temu, da nosijo poslovno tveganje, dejansko o podjetju odločajo moški;

E.  ker stopnja podjetništva med ženskami v vseh državah članicah zaostaja in skriva neizkoriščen potencial za rast in blaginjo;

F.  ker so ovire za žensko podjetništvo, ki na primer izhajajo iz tega, da so med brezposelnimi večinoma ženske, da je v podjetniški dejavnosti stalna vrzel in da so ženske nezadostno zastopane pri vodstvenih dejavnostih, prepletene in jih je težko premagovati ter bo treba za njihovo odpravo določiti zapletena merila;

G.  ker so kvantitativne raziskave o podjetništvu med ženskami redke, nedavne študije pa kažejo, da se moških bolj kot ženske odločajo za podjetniško poklicno pot(11);

H.  ker je podjetništvo med ženskami, ki ga je seveda treba natančno razlikovati od navideznega samozaposlovanja, močan vir ekonomske neodvisnosti, ki ženskam omogoča močnejše vključevanje na trg dela; ker podjetništvo ženskam omogoča, da na čelu podjetij okrepijo svojo vlogo in sprožijo kulturne spremembe v svojem podjetju in drugod; ker so lahko te ženske vzornice dekletom in mladim ženskam, ki bodo hodile po njihovih stopinjah;

I.  ker imajo ženske ogromen podjetniški potencial in podjetništvo med njimi prinaša gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in krepitev njihove vloge;

J.  ker je odločitev za samozaposlitev dejanje samouresničitve, pri katerem je potrebno tudi veliko predanosti; ker velika osebna odgovornost s seboj prinaša izjemno dolg delovni čas, zato samozaposlitve ne bi smeli enostavno obravnavati kot dodaten vir prihodka; ker lahko podjetnice družinsko in poklicno življenje usklajujejo le, če to dopuščajo zunanje okoliščine, in sicer če je na voljo primerno otroško varstvo in če očetje dejavno sodelujejo pri varstvu in negi ter v gospodinjstvu;

K.  ker so razpoložljivost, kakovost in cenovna sprejemljivost storitev otroškega varstva ter nege starejših in invalidov še vedno glavno gonilo za večjo udeležbo žensk na trgu dela;

L.  ker delitev družinskih nalog ter nalog varstva in nege med ženskami in moškimi vpliva na podjetništvo med ženskami, pa tudi na njihovo udeležbo na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pa je nujno za ekonomsko neodvisnost žensk; ker v četrtini držav članic ne omogočajo očetovskega dopusta;

M.  ker upravne obremenitve še vedno negativno vplivajo na podjetniški duh žensk in moških, zato je treba sprejeti učinkovito uredbo in zakonodajo, da se ženskam da ekonomska moč in se ustvari gospodarstvo s trajnostno, pametno in vključujočo rastjo;

N.  ker ženske običajno nižje ocenijo raven inovativnosti svojih podjetij kot moški in ker je le majhen delež patentov Evropskega patentnega urada podeljen ženskam(12);

O.  ker izbira žensk v okviru izobraževanja ter horizontalna in vertikalna segregacija spolov na področju zaposlovanja pomenita, da bo lahko manj žensk kot moških ustanovilo podjetje na področju znanosti in tehnologije ali izum pretvorilo v dobičkonosni proizvod; ker se področja znanosti in tehnologije, inovacij in izumov tudi večinoma povezujejo z moškimi, zaradi česar so ta področja manj privlačna za ženske ter so posledično njihovi inovacije in izumi manj priznani in cenjeni;

P.  ker se podjetnice pogosteje osredotočajo na sektorje, ki veljajo za manj dobičkonosne, kot so izobraževanje, zdravstvo in družbenokoristno delo, in manj na tehnološke sektorje in sektor informacijske tehnologije, ki imajo visok potencial za rast in v katerih prevladujejo moški, in ker pogosteje delujejo v manjših podjetjih z nizko stopnjo rasti in prometa; ker je zato povprečna razlika v neto dohodkih med podjetnicami in podjetniki v EU-28 leta 2012 znašala 6 %(13);

Q.  ker nove zelene tehnologije in ekološko podjetništvo sestavljajo sektor, ki ima velik potencial za razvoj in spodbujanje enakosti v podjetništvu, kar zadeva enak dostop do financiranja in enako število udeleženih podjetnic in podjetnikov;

R.  ker ureditev, da se ženska kot edina uslužbenka samozaposli v svojem podjetju, kar velja za mnoge ženske, pogosto ni posebej dobičkonosna, zato je pri teh ženskah v delovni dobi in v starosti še posebej prisotno tveganje revščine;

S.  ker so različne študije(14) pokazale, da podjetnice ustanavljajo podjetja z manj kapitala, najemajo manjša posojila, nasvete in finančna sredstva pa črpajo iz družine namesto iz dolžniškega in lastniškega financiranja s strani bank, naložb poslovnih angelov, zasebnega kapitala ali naložb iz tveganega kapitala;

T.  ker je cilj evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress spodbujati enake možnosti za ženske in moške, vendar je bilo razmerje mikroposojil moški:ženske v letu 2013 60:40(15);

U.  ker so podjetnice v primerjavi z moškimi bolj zadržane do tega, da bi se zadolžile ali razširile svoje podjetje, saj so v glavnem manj samozavestne, kar zadeva njihovo podjetje;

V.  ker so lahko večje težave pri dostopu do financiranja za podjetnice deloma povezane s težavami pri ustvarjanju zadostne kreditne zgodovine in nabiranju vodstvenih izkušenj;

W.  ker lahko stereotipi o sposobnosti žensk in moških na področju podjetništva vplivajo tudi na ocene deležnikov o novih podjetjih; ker lahko velika verjetnost diskriminacije pri dostopu do financiranja vpliva na odločitve žensk o ustanovitvi podjetja ali za manjše posojilo;

X.  ker lahko vključevanje ljudi iz različnih okolij v naložbene postopke pripomore k preprečevanju skupinskega in stereotipnega mišljenja;

Y.  ker Direktiva 2004/113/ES prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev, v njeno področje uporabe pa sodijo tudi banke in finančne storitve ter storitve, povezane z ustanavljanjem podjetij; ker je v tem kontekstu težko dokazati posredno diskriminacijo, države članice pa nimajo podatkov ali natančnih informacij o primerih diskriminacije pri dostopu do finančnih sredstev;

Z.  ker kljub prepričanju, da so ženske boljše pri obvladovanju tveganja naložb(16), podatki pri njih izkazujejo večjo verjetnost za težnjo po izogibanju tveganja in pomanjkanje zaupanja; ker lahko to privede do manjše zmožnosti za ustvarjanje zaupanja pri zunanjih strankah in lahko posledično vpliva na njihove možnosti financiranja;

AA.  ker podjetnice veliko prispevajo k ustvarjanju novih priložnosti za razvoj, pa tudi k zmanjšanju socialne izključenosti in h krepitvi socialne kohezije; ker so pri socialnem podjetništvu manjše ovire za ženske in ker enaka udeležba v socialnem sektorju pomeni pozitivno izkušnjo za ženske in se zato lažje lotijo podjetništva v drugih sektorjih;

AB.  ker podjetnice v večini primerih poslujejo v sekundarnih sektorjih z vidika ekonomske donosnosti in konkurenčnosti na trgu;

AC.  ker obstaja premalo raziskav o spolu in dostopu do finančnih sredstev za socialne podjetnike in ker naj bi bilo na splošno bolj zapleteno pridobiti financiranje za socialna podjetja;

AD.  ker je podjetniško izobraževanje, formalno in neformalno, poglavitno za to, da se na to področje spodbudi več žensk in deklet;

1.  spodbuja države članice, naj priznajo vrednost podjetništva med ženskami za svoja gospodarstva in ovire, ki jih je treba odpraviti; poziva države članice in regije, naj pripravijo konkretne strategije za spodbujanje podjetniške kulture med ženskami, pri čemer je treba upoštevati opravljeno delo v zvezi s potrebami, motivi in pogoji pri odpravljanju spolnih stereotipov, pa tudi različne načine upravljanja in vodenja ter nove oblike organiziranja in vodenja družb;

2.  poziva Komisijo, naj zagotovi popolno vključevanje načela enakosti spolov v vse prihodnje politike na področju podjetništva;

3.  poziva države članice, naj dejavno sodelujejo z zasebnim sektorjem, da bi izpostavile podjetja, ki si prizadevajo za spodbujanje enakosti spolov, in njihove primere najboljše prakse;

4.  poziva države članice, naj sprejmejo programe za pomoč, podporo in svetovanje podjetnicam pri ustanavljanju inovativnih podjetij, ki ustvarjajo vrednost in bogastvo ter temeljijo na načelih družbene odgovornosti;

5.  poziva države članice, naj na regionalni ravni zbirajo podatke, ločene po spolu, med drugim z različnih področij podjetništva med ženskami, da se prizna prispevek podjetnic k socialnemu področju, in naj redno poročajo o številu podjetnic; priporoča, da se podatki v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Eurostatom zbirajo in združijo na evropski ravni; priporoča, naj se načelo enakosti spolov vključi v metodologijo vsake raziskave o podjetništvu, socialni ekonomiji in socialnih podjetjih, kar bi moral storiti usposobljen strokovnjak s področja enakosti spolov, in naj se posebna pozornost nameni izkušnjam žensk, ki so žrtve večkratne marginalizacije;

6.  poziva Komisijo, naj vprašanje podjetništva med ženskami vključi v strategijo za enakost med ženskami in moškimi po letu 2015;

7.  poziva k celostnemu pristopu k podjetništvu med ženskami, katerega cilj naj bo spodbujanje in podpiranje žensk na poklicni poti v podjetništvu, lajšanje dostopa do finančnih in poslovnih priložnosti ter ustvarjanje okolja, v katerem lahko ženske uresničijo svoj potencial in postanejo uspešne podjetnice, med drugim tako, da se jim omogoči usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostop do otroškega varstva in prilagojeno usposabljanje;

8.  poziva institucije EU, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj se odločneje borijo proti spolnim stereotipom in sprejmejo ukrepe za odpravo stereotipnega razmišljanja o moških in ženskih značilnostih in sposobnostih, ki je še vedno prisotno v sektorjih, v katerih prevladujejo moški, na primer na področju znanosti in tehnologije, inovacij in izumov; meni, da utegnejo nosilci odločanja, vlagatelji, finančni sektor in trg v teh sektorjih ženske obravnavati kot manj verodostojne ali manj strokovne, zaradi česar so lahko morebitni potrošniki, dobavitelji, partnerji, banke in vlagatelji včasih nezaupljivi do podjetnic, ki morajo precej vztrajneje dokazovati svoje znanje, spretnosti in sposobnosti, da pridobijo potrebna finančna sredstva;

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

9.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo vrednost podjetništva za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških, odpravijo ovire, ki ovirajo ali celo preprečujejo podjetništvo žensk, in sprejmejo usklajen okvir ukrepov v podporo udeležbi žensk na trgu dela; glede na odločitev o umiku predloga o spremembi direktive o materinstvu in za ohranitev napredka pri politikah enakosti spolov na ravni EU poziva h konstruktivnemu dialogu med institucijami o tem, kako najbolje podpreti in izvajati politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter za enako porazdelitev družinskih nalog, tudi z izpostavljanjem vloge moških pri spodbujanju enakosti; ponavlja, da lahko starševski in očetovski dopust pozitivno vplivata na udeležbo žensk na trgu dela, in poziva države članice, naj razmislijo o tem, da bi uvedle starševski dopust, če ga še niso; poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predlaga konkretne ukrepe, vključno z zakonodajnimi predlogi, za povečanje udeležbe žensk na trgu dela z ukrepi za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj opozarjajo na pomen uresničitve barcelonskih ciljev, da bi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja postalo realnost za vse, pa tudi na pomen izvajanja ustreznih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov iz načrta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki ga je avgusta 2015 objavila Komisija, in uporabe ustreznih orodij in spodbud, vključno z evropskimi skladi, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, da se zagotovi cenovno sprejemljivo in kakovostno otroško varstvo in nega drugih vzdrževanih oseb, med drugim starejših in invalidnih družinskih članov; poudarja pomen razumnega in prožnega delovnega časa, da bodo lahko starši in skrbniki prispevali k dobro usklajenemu poklicnemu in zasebnemu življenju; želi spomniti na pomen popolne zaščite socialnih pravic v posebnih razmerah samozaposlenih, brez katere inovativno in vključujoče podjetništvo ni možno;

11.  poudarja, da je treba spremeniti način, na katerega so se v družbi, na delovnem mestu in v družini tradicionalno pripisovale spolne vloge, in moške spodbuditi, da bodo bolj sodelovali pri domačih opravilih in negi vzdrževanih sorodnikov, na primer s pomočjo obveznega očetovskega dopusta, neprenosljivega starševskega dopusta in javnih politik, ki omogočajo učinkovito usklajevaje družinskih in poklicnih nalog, zlasti za ženske in še posebej v zelo konkurenčnih mobilnih sektorjih, v katerih je dolg in prožen delovni čas norma, pa tudi s pomočjo vseživljenjskega učenja, da bo mogoče slediti najnovejšemu tehnološkemu razvoju in izkoristiti priložnosti na trgu;

Informacije in omrežja

12.  poudarja pomen obravnavanja po začetni fazi ustanovitve podjetja, da se ženskam, ki so se odločile za podjetništvo pomaga utrditi in razširiti podjetje, pri čemer so pomembni tudi mreženje in izmenjava najboljše prakse, mentorstvo, ženske vzornice in vzajemna podpora tem ženskam, pa tudi da prestopijo v bolj inovativne, trajnostne in donosne sektorje, pri čemer pa se ne ogrozijo njihovi pogoji za splošno zdravje in dobro počutje;

13.  poudarja ogromen potencial inovatork in podjetnic, ki imajo lahko pomembno vlogo pri digitalnem preoblikovanju gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v digitalni potencial žensk in deklet ter naj v celoti podprejo in spodbujajo digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej;

14.  poudarja velik pomen javnih mest pri razvoju projektov (omogočajo prepoznavnost in delujejo kot inkubatorji za družbe) ter pri zagotavljanju finančne in z davki povezane podpore, ustreznih najnovejših informacij in svetovanja o ustanovitvi podjetja, zlasti mladim podjetnicam; poudarja tudi pomen finančnih sredstev za utrditev podjetij, večje prisotnosti na družbenih forumih, politik za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter priznavanja pomembne vloge, ki jo ima ta skupina – novih in že dolgo uveljavljenih podjetnikov – za družbo, s strani javnih organov;

15.  pozdravlja vzpostavitev različnih evropskih omrežij za podjetnice; poziva Komisijo, naj dejavneje poroča o dosežkih podjetnic ter naj tem potencialnim vzornicam podeli izrecno priznanje prek nagrade za spodbujanje podjetništva in evropskega natečaja za najboljše socialne inovacije;

16.  meni, da bi morala evropska mreža podjetnic vzpostaviti evropsko in nacionalno mrežo za spodbujanje in pomoč ženskam pri iskanju financiranja in svetovalnih storitev za lažji dostop;

17.  poziva Komisijo, naj v svoji prihodnji evropski e-platformi za podjetništvo med ženskami poudarja uporabo forumov ter vanjo vključi načrt po korakih za dostop do evropskih sredstev, hkrati pa naj e-platformo naredi privlačno za morebitne vlagatelje in za vladne službe držav članic, da bi skrajšali upravne postopke za podjetnice in jih naredili bolj jasne, torej naj ustvari tako e-platformo, na katero se bo lahko sektor v prihodnje obračal;

18.  poziva Komisijo, naj brez posledic za svoj proračun in v okviru obstoječih struktur v tesnem sodelovanju z državami članicami in družbami iz zasebnega sektorja ustanovi evropski poslovni center za ženske, ki bo deloval kot kontaktna točka za promocijo pobude Komisije za podjetnice, zagotavljal upravno in tehnično pomoč, ustvarjal mreže in spodbujal obstoječe mreže ter spremljal poslovne pobude in programe, ki se financirajo iz proračuna EU, ter skrbel za vključevanje načela enakosti spolov pri teh pobudah in programih;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj podjetnicam olajšajo dostop do najpomembnejših tehničnih, znanstvenih in poslovnih mrež, saj je ta dostop bistven za razvoj poslovnih konceptov, spoznavanje potencialnih strank, dobaviteljev in partnerjev, razumevanje trga in njegovih trendov, priložnosti in šibkih točk ter pridobivanje strateških informacij, sodelovanja in podpore;

Dostop do financiranja

20.  poziva vlade in organe držav članic ter organe za enakost (kjer obstajajo), naj v okviru obveznosti, da zagotovijo enakost med moškimi in ženskami pri dostopu do kapitala za samostojne delavce ter mala in srednja podjetja, sodelujejo s finančnim sektorjem; poziva jih tudi, naj preučijo možnost, da se načelo enakosti spolov uvede v strukturo poročanja o dodeljevanju posojil, oblikovanje profilov tveganja, naložbeno politiko in kadrovske strukture ter v finančne produkte in njihovo oglaševanje;

21.  poziva države članice, naj pripravijo karte pomoči, v katerih naj oblikujejo ukrepe v podporo podjetništvu med ženskami ter podjetništvu in konkurenčnosti podjetij, ki bodo zajemali vse od spodbujanja podjetniške kulture do sprejetja novih tehnologij ali financiranja raziskav, razvoja in inovacij;

22.  poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev EU za podjetništvo skrbno spremlja izvajanje vključevanja načela enakosti spolov; priporoča Komisiji, da v vse oblike namenske pomoči uvede kvote po spolu za nezadostno zastopane in prikrajšane skupine, da se zagotovi napredek pri doseganju enakosti v podjetništvu;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj med drugim povečajo vidnost financiranja podjetniške dejavnosti s pripravo kart pomoči za mikrofinance v okviru evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress ter naj preučijo možnosti sodelovanja z zasebnim sektorjem pri naložbah v t. i. ženske sektorje, na primer prek vladnih jamstev za posojila;

24.  poudarja pomen uporabe vseh možnih finančnih tokov in zlasti strukturnih skladov v naslednjem programskem obdobju 2014–2020;

25.  poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe in dejavnosti za pomoč in svetovanje ženskam, ki se odločijo za podjetništvo, in naj spodbujajo podjetništvo žensk ter jim omogočijo in poenostavijo dostop do financiranja in druge podpore ter naj odpravijo upravne in druge ovire za zagonska podjetja pod vodstvom žensk;

26.  poziva Komisijo, naj preuči in razvije predloge, kako bi pritegnili zanimanje žensk za ustanavljanje podjetij; poudarja, da bi bilo treba ženske s potrebno poslovno prodornostjo seznaniti s podpornimi programi in možnostmi financiranja;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov začnejo pridobivati podatke, ločene po spolu, o dostopu podjetnikov do financiranja ter naj poleg tega preučijo in raziščejo, ali obstajajo trdni dokazi o neposredni ali posredni diskriminaciji žensk v tem okviru in, če ugotovijo obstoj diskriminacije, kako bi bilo treba obravnavati zunanje dejavnike, ki vplivajo na oceno vlagateljev glede uspešnosti poslovanja novoustanovljenih podjetij, ki jih vodijo ženske;

28.  poziva Komisijo, naj v okviru naslednjega pregleda in posodobitve akta za mala podjetja (SBA), pa tudi v letnih poročilih o tem aktu, obravnava posebne izzive, s katerimi se soočajo podjetnice; meni, da bi bilo treba te izzive upoštevati v vseh programih SBA in da bi bilo treba oblikovati dodatni akcijski načrt za odpravo ovir, s katerimi se soočajo podjetnice;

29.  pozdravlja pregled Komisije o uporabi Direktive 2004/113/ES in njenega prenosa v nacionalno pravo držav članic, vendar obžaluje, da se pregled ne osredotoča na odkrivanje posredne diskriminacije; poziva Komisijo, naj direktivo še dodatno pregleda in pri tem preuči učinkovitejše ukrepe za reševanje morebitne diskriminacije te vrste;

30.  meni, da bi bilo treba podjetnicam v inovativnih in trajnostnih sektorjih, v katerih prevladujejo moški, zlasti v sektorju IKT ter v gradbeništvu in prometu, zagotoviti lažji dostop do financiranja; v zvezi s tem poziva k podrobnejšemu spremljanju, da se prepreči praksa, pri kateri moški ženske uporabijo za „fasado“, da bi pridobili financiranje pod manj strogimi pogoji;

Podjetniško izobraževanje in usposabljanje

31.  poziva države članice, naj v okviru izobraževanja in usposabljanja spodbujajo podjetniško kulturo; poudarja pomen izobraževanja na vseh stopnjah, tako formalnega in neformalnega, vključno z vseživljenjskim učenjem, za spodbujanje podjetništva in razvoja novih poslovnih dejavnosti, tudi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije in zlasti na področjih, za katera se v okviru izobraževanja odločajo v glavnem dekleta, kot so zdravstvene in druge storitve; poziva Komisijo in države članice, naj s spodbudami zagotovijo bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških v poslovnem sektorju, kar naj spodbudijo z boljšim ozaveščanjem žensk o prednostih poslovnega usposabljanja;

32.  poziva šole in univerze, naj dekleta in ženske spodbujajo k izbiri predmetov, ki vodijo v poklicno pot v smeri financ in hitro rastočih sektorjev, kot so nove tehnologije, vključno z zeleno tehnologijo, digitalna okolja in informacijska tehnologija;

33.  poziva države članice, naj v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami, univerzami in šolami poskrbijo za vzpostavitev več programov vajeništva ter neformalnih in formalnih učnih programov, vključno s tistimi, pri katerih lahko študenti vodijo razvojne projekte na podlagi realnih poslovnih konceptov od mladih let dalje, in podjetniškimi inkubatorji, ki so namenjeni opolnomočenju mladih podjetnikov, obenem pa se ti učijo o pravicah delavcev, se seznanjajo s to kulturo in jo izvajajo;

34.  poziva EU k naložbam v programe, ki zagotavljajo nadaljnje usposabljanje žensk, tako delavk kot tudi podjetnic, stalno izpopolnjevanje njihovih spretnosti in kakovosten poklicni razvoj, zlasti v poslovnem sektorju;

35.  poudarja, kako pomembno je, da se ženskam omogoči enostavnejši dostop, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev in tečajev usposabljanja o osnovnih pravnih vidikih ustanovitve in vodenja podjetja, kot so zakoni o ustanavljanju podjetij, pravicah intelektualne lastnine in varstvu podatkov, davčna pravila, e-trgovina, razpoložljiva javna nepovratna sredstva itd., ter s pomočjo usposabljanja na področju novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, družbenih omrežij, spletne trgovine, mreženja itd.;

36.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske pogosto podcenjujejo svoje spretnosti, verjetno zaradi stereotipov, ki so zakoreninjeni v družbi, in da veliko pogosteje kot moški priznajo, da nimajo podjetniških spretnosti, samozavesti in odločnosti ter pri zagonu podjetja niso pripravljene tvegati, torej so potrebni motivacijski in psihološki podporni programi, da bodo podjetnice bolj samozavestne;

Socialno podjetništvo

37.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo raziskave in pojasnijo večjo podjetniško dejavnost žensk v socialnem podjetništvu in morebitni multiplikacijski učinek na tradicionalno podjetništvo;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo razvoj finančnih instrumentov, prek katerih bodo gospodarske družbe ovrednotene glede na njihov prispevek k družbi, ter oblikovanje oznak zaupanja za socialno in okoljsko podjetništvo; priporoča, naj se enakost spolov in krepitev vloge žensk vključita med merila za socialni učinek, saj bo to spodbudilo več podjetnikov k temu, da svoje podjetje obravnavajo z vidika spola;

39.  poudarja, da imajo alternativni poslovni modeli, kot so zadruge in vzajemne družbe, pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov ter uresničevanju trajnostnega in vključujočega razvoja in rasti; poziva Komisijo in države članice, naj te alternativne modele olajšajo in spodbujajo;

o
o   o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(2) UL C 130, 30.4.2011, str. 4.
(3) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(4) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(5) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 56.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0074.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0311.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
(10) Poročilo Komisije (2014) o statističnih podatkih o podjetnicah v Evropi.
(11) Komisija (2012), raziskava Flash Eurobarometer 354 o podjetništvu v EU in zunaj nje.
(12) Poročilo Komisije (2008) o ovrednotenju politike: spodbujanje žensk k inovacijam in podjetništvu.
(13) Komisija (2014), študija o statističnih podatkih o podjetnicah v Evropi.
(14) Parlament (2015), študija tematskega sektorja o podjetništvu med ženskami: odprava razlik med spoloma pri dostopu do finančnih in drugih storitev ter pri socialnem podjetništvu.
(15) Komisija (2015), vmesna ocena evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress.
(16) KPMG (2015), poročilo o ženskah v alternativnih naložbah.


Politike za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih
PDF 290kWORD 145k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih (2015/2088(INI))
P8_TA(2016)0008A8-0366/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 165 in 166,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom „Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?“(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(4),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(5),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev(6) in ob upoštevanju vprašanja Evropskega parlamenta za pisni odgovor E-010744/2015 z dne 2. julija 2015 o priporočilu Sveta o okviru za kakovost pripravništev,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta iz aprila 2015 o izboljšanju medsektorskega sodelovanja na področju politik za učinkovito reševanje socialno-ekonomskih izzivov mladih(7),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju seznama zadev v zvezi z začetnim poročilom Evropske unije, ki ga je sprejel odbor Združenih narodov za pravice invalidov(8),

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) iz junija 2013 z naslovom „Pot do okrevanja: trije scenariji za spretnosti in trg dela za leto 2025“,

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta centra Cedefop iz marca 2014 z naslovom „Skill mismatch: more than meets the eye“ (Neustrezne spretnosti: več kot je videti na prvi pogled),

–  ob upoštevanju študije centra Cedefop iz novembra 2014 z naslovom „The validation challenge: how close is Europe to recognising all learning?“ (Vprašanje potrjevanja: kako blizu priznavanju vseh učnih izidov je Evropa?),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Šesto poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast“ (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz aprila 2015 z naslovom „Piloting Youth Guarantee partnerships on the ground – A summary report of key achievements and lessons from the European Parliament Preparatory Action on the Youth Guarantee“ (Poskusno izvajanje partnerstev jamstva za mlade na terenu: zbirno poročilo o glavnih dosežkih in izkušnjah, pridobljenih med izvajanjem pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta glede jamstva za mlade),

–  ob upoštevanju poročila fundacije Eurofound za leto 2015 z naslovom „Youth entrepreneurship in Europe: values, attitudes, policies“ (Podjetništvo med mladimi v Evropi: vrednote, odnos, politike),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006, zlasti poglavja IV o pobudi za zaposlovanje mladih(9),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0366/2015),

A.  ker je v Evropski uniji sedaj brezposelnih 4,5 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, in ker več kot sedem milijonov mladih Evropejcev te starosti ni zaposlenih, ne študira in se ne izobražuje;

B.  ker je bila konec leta 2014 stopnja brezposelnosti v Uniji 9,9-odstotna in ker je bila stopnja brezposelnosti med mladimi več kot dvakrat višja, in sicer 21,4-odstotna;

C.  ker je kriza zlasti prizadela mlade;

D.  ker sta pomanjkanje ustreznih spretnosti za prosta delovna mesta ter neustreznost izobrazbe in usposabljanja pomembna dejavnika, ki vodita v brezposelnost mladih; ker se mladi, kljub višji izobrazbi in boljši usposobljenosti v primerjavi s predhodnimi generacijami, pri iskanju kakovostne zaposlitve, pri kateri se spoštujejo evropski in nacionalni standardi, še naprej soočajo z znatnimi strukturnimi ovirami; ker brez učinkovitega in trajnega ustvarjanja delovnih mest v Evropi ni mogoče rešiti krize zaposlovanja mladih;

E.  ker pozen dostop do trga dela in dolga obdobja brezposelnosti negativno vplivajo na poklicne možnosti, dohodek, zdravje in družbeno mobilnost;

F.  ker so mladi dragoceni za evropsko gospodarstvo in se morajo zavezati k pridobivanju spretnosti, ki so iskane na trgu dela, ter predvidevati prihodnje potrebe;

G.  ker se mladi delijo v tri glavne skupine –študenti, delavci in brezposelni – in ker je treba za vsako sprejeti različen politični pristop, da bi jim zagotovili vključitev na trg dela, kar pomeni, da morajo imeti mladi študenti potrebne spretnosti za trg dela, mladi delavci morajo vso svojo poklicno pot nadgrajevati spretnosti in se usposabljati, pri mladih brezposelnih pa je treba razlikovati, ali so aktivni iskalci zaposlitve ali pripadajo skupini mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

H.  ker si je treba kar najbolj prizadevati za to, da izobraževalni sistemi študente ustrezno pripravijo na poklicno samouresničevanje ter da se zagotovi tesno sodelovanje predstavnikov izobraževalnih dejavnosti, po potrebi socialnih storitev, delodajalcev in študentov;

I.  ker je načrtovanje usposabljanja in izobraževanja občutno boljše, če so v proces odločanja vključeni študenti in mladinske organizacije, ter bolje upošteva potrebe družbe, trga dela in potrebne spretnosti;

J.  ker prikrajšanim, diskriminiranim in ranljivim osebam pogosto ni dana možnost, da razvijejo svoje talente, sposobnosti in spretnosti, če se v izobraževalnih, zaposlitvenih in socialnih politikah ne upošteva socialna razsežnost; ker je treba izobraževanju nameniti zadostna finančna sredstva;

K.  ker lahko izvajanje učinkovitih politik izobraževanja, usposabljanja in pridobivanja spretnosti ob podpori delodajalcev, agencij za zaposlovanje in drugih pomembnih deležnikov pripomore zmanjšati brezposelnost mladih;

L.  ker je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za kadrovske referente, upravljavce človeških virov, službe za zaposlovanje, delodajalce in zaposlene v izobraževalnih dejavnostih;

M.  ker je finančna kriza leta 2008 povzročila dodatne težave pri dostopu mladih do trga dela, saj je brezposelnost mladih bolj odvisna od gospodarskih razmer kot splošna brezposelnost, ker so mladi na splošno manj izkušeni;

N.  ker so mikro, mala in srednja podjetja v EU med najpomembnejšimi ustvarjalci zaposlitve, saj predstavljajo več kot 80 % vseh delovnih mest in orjejo ledino v številnih „zelenih“ sektorjih, vendar se lahko srečujejo s posebnimi težavami pri predvidevanju potrebnih spretnosti ter uresničevanju zaposlitvenih možnosti;

O.  ker lahko podjetništvo mladih prispeva k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi, z izobraževanjem in usposabljanjem pa lahko poveča njihovo zaposljivost;

P.  ker imajo sheme za pripravništva in vajeništva po Uniji različne rezultate, odvisno od njihovih značilnosti;

Q.  ker je jamstvo za mlade v primeru učinkovitega izvajanja celosten pristop, ki mladim pomaga pri uspešnem prehodu na trg dela ali kakovostno izobraževanje, kot dokazujejo dosežki, pridobljeni med izvajanjem pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta glede jamstva za mlade;

R.  ker je treba za doseganje učinkovitih rezultatov jamstva za mlade nujno oceniti resnične potrebe po zaposlovanju mladih in resnične sektorje, ki mladim v prihodnosti nudijo zaposlitvene možnosti, kot sta socialno in zeleno gospodarstvo, pri tem pa je treba ves čas zagotavljati pozorno spremljanje projektov, pa tudi agencij, ki jih izvajajo, ter redno pripravljati poročila o napredku tega ukrepa za boj proti brezposelnosti mladih;

S.  ker je pobuda za zaposlovanje mladih ključno orodje za nudenje ciljne podpore mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

Sodelovanje, udeležba, partnerstva

1.  ugotavlja, da sta razvoj spretnosti posameznika ter širjenje znanja in spretnosti dva od glavnih elementov integrirane politike zaposlovanja in socialne politike ter lahko omogočita dolgoročno rast, spodbujata evropsko konkurenčnost, odpravljata brezposelnost in ustvarita bolj vključujočo evropsko družbo, če se pri politiki za razvijanje spretnosti upoštevajo večplastne potrebe in sposobnosti brezposelnih mladih; opominja, da razvoj spretnosti ne bo imel učinka, če se vzporedno ne bosta obravnavala ustvarjanje delovnih mest in ustrezna socialna varnost;

2.  poudarja, da je nova spodbuda za ustvarjanje delovnih mest, rasti in naložb bistvena prednostna naloga Komisije, ki se je v svojem delovnem programu za leto 2015 zavezala, da bo sprejela praktične pobude za spodbujanje vključevanja in zaposljivosti na trgu dela, zlasti ukrepe v podporo državam članicam pri zagotavljanju dela mladim; ponovno poudarja, da je Parlament redno predlagal različne rešitve in poudarjal, da bi moralo biti zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih ena najpomembnejših političnih prednostnih nalog za EU;

3.  želi spomniti, da je vključevanje mladih in pomembnih deležnikov, organizacij in socialnih partnerjev v spodbujanje razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja ustreznih pobud, namenjenih podpori zaposlovanja mladih na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni, ključnega pomena;

4.  poudarja, da je na eni strani v Evropi 24 milijonov brezposelnih, med njimi 7,5 milijonov mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na drugi strani pa več kot dva milijona prostih delovnih mest v EU; ugotavlja, da je mnogo preveč kvalificiranih brezposelnih mladih, katerih spretnosti in znanja ne ustrezajo potrebam trga dela; zato poudarja, da je treba sklepati močna partnerstva med lokalnimi organi, službami za izobraževanje in zaposlovanje (splošnimi ali specializiranimi), socialnimi partnerji ter poslovno skupnostjo, da bi podprli ustvarjanje, izvajanje in spremljanje kratko- in srednjeročnih strategij in akcijskih načrtov za trajno, vključujoče in kakovostno zaposlovanje; poziva k tesnejšemu in strukturnemu sodelovanju in vzajemnemu delovanju med šolskim in poklicnim izobraževanjem, javno upravo, gospodarstvom in civilno družbo, zlasti študentskimi in mladinskimi organizacijami, da bi tako bolje uskladili spretnosti in znanja s potrebami na trgu dela, vključno z možnostmi za drugo priložnost, da bi čim bolj povečali kakovost izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je to boljše sodelovanje bistveno tudi za učinkovito izvajanje jamstva za mlade;

5.  pozdravlja orodja za razvoj znanj in spretnosti ter predvidevanje povpraševanja po znanjih in spretnostih, ki jih je predlagala Komisija; poudarja, da bi moral razvoj znanj in spretnosti spodbujati razvoj znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so v gospodarstvu zelo koristni; vendar poudarja, da so potrebni ambicioznejši ukrepi in naložbe; meni, da morajo biti vsi deležniki na trgu dela polno vključeni na vseh ravneh, da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

6.  poziva države članice, regionalne vlade in lokalne organe, naj skupaj s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanj sprejmejo in izvajajo strategije za razvoj in predvidevanje znanj in spretnosti ter tako izboljšajo splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti; nadalje poudarja pomen partnerstev in zaupanja med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi partnerji in organi;

7.  poudarja vlogo visokošolskih ustanov pri razvijanju znanja in kompetenc, ki jih diplomanti potrebujejo, da bi bili uspešni na trgu dela;

8.  poudarja, da imajo sposobni učitelji in izvajalci usposabljanja, ki so mladim v oporo, odločilno vlogo pri zmanjševanju šolskega osipa, zlasti na nerazvitih območjih, in izboljševanju zaposljivosti mladih; poudarja, da morajo šole, ustanove za usposabljanje, lokalne skupnosti in izobraževalne politike bolje podpirati učitelje, na primer z učinkovitejšimi in sodobnimi usposabljanji o novih spretnostih, kot so podjetniške spretnosti in spretnosti na področju IKT, s spodbujanjem medsebojnega učenja in izmenjave najboljše prakse, lažjim dostopom do priložnosti za usposabljanje in boljšimi sistemi stalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja; v zvezi s tem poudarja pomen vlaganja v vseživljenjsko učenje učiteljev; močno nasprotuje kakršnemu koli zmanjševanju proračunov za izobraževanje, zlasti kadar gre za hkratno zmanjševanje štipendij in višanje šolnin;

9.  spodbuja uvedbo novih metod učenja in usposabljanja, ki jih učitelji razvijejo glede na posebne potrebe razreda;

10.  poudarja, da bi morali ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter podjetja sodelovati pri oblikovanju spričeval o kvalifikacijah, iz katerih bodo jasno razvidne dejanske spretnosti, ki jih njihovi imetniki pridobijo skozi življenje;

11.  poudarja, da je treba mlade, inovativne delodajalce pritegniti v trajen dialog med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci, da bi izobraževanje in strokovno usposabljanje bolje prilagodili potrebam trga dela; pozdravlja mentorske programe in poudarja pomen, ki ga imajo za pripravo mladih na prihodnje poklicno udejstvovanje;

12.  poudarja pomen upravne usposobljenosti in delujočih agencij za zaposlovanje; poziva, naj se okrepi načelo partnerstva med javnimi organi in civilno družbo ter naj se zagotovi ustrezno usposabljanje za lokalne in regionalne organe, kot tudi druge ustrezne deležnike, da bi bolj učinkovito in strateško uporabljali evropska sredstva; poleg tega poziva vlade, naj bodo bolj ambiciozne in predvidijo potrebe mladih, podjetij, civilne družbe ter ustanov za šolstvo in poklicno usposabljanje, tako da hitreje izvajajo programe zaposlovanja in spremljajo dosežen napredek;

13.  poudarja, kako pomembno je tesno medsektorsko sodelovanje, zlasti med službami za zaposlovanje in izobraževanje;

14.  spominja, da bi se morale politike osredotočiti na pomoč mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno s tistimi, ki so izgubili zanimanje, da bi se ponovno vključili v izobraževanje ali vstopili na trg dela;

15.  ugotavlja, da so lahko evropska sredstva, če se uporabljajo učinkovito in strateško, izjemno orodje za rast in razvoj univerz in podjetij; poziva, naj se uporabi več finančnih sredstev za širjenje informacij o evropskih instrumentih financiranja in za to, da se v univerzah in podjetjih širijo znanja in spretnosti, potrebna za pridobivanje sredstev, študij in vodenje projektov financiranja;

16.  poudarja, da je izvajanje sistema nadzora in spremljanja uporabe sredstev EU ključnega pomena za to, da se zagotovi njihova ustrezna uporaba;

17.  poziva k uvedbi nagrade na ravni EU za najboljše projekte, namenjene preprečevanju brezposelnosti mladih, ki bi jo lahko povezali z vseevropskim natečajem Evropska mladinska nagrada in Evropsko nagrado za zaposlovanje mladih v socialnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj omogoči večjo prepoznavnost takih pobud, da bi izboljšala ozaveščenost in stopila bliže potrebam državljanov; obenem pa poudarja potrebo po proračunski odgovornosti in zato poziva, naj so te pobude financirajo iz obstoječega proračuna;

18.  poziva k oblikovanju evropske strategije za znanja in spretnosti, ki bo usmerjena v prihodnost in rezultate ter bo služila kot podlaga za nacionalne strategije za znanja in spretnosti ter jih bo vključila v nacionalne načrte za delovna mesta, obenem pa zagotavljala celovit okvir za sektorske akcijske načrte, predlagane v svežnju za zaposlovanje;

19.  poziva države članice, naj čim prej ukrepajo na podlagi priporočil v zvezi z izobraževanjem in trgom dela za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra, ter na podlagi drugih priporočil Komisije;

Mala in srednja podjetja ter podjetništvo

20.  poudarja ključno vlogo podjetij, tudi malih in srednjih, akterjev socialne in solidarnostne ekonomije ter mikro podjetij pri usposabljanju na področju spretnosti za delovno življenje ter ustvarjanju delovnih mest za mlade; poudarja, da je treba mladim zagotoviti izobraževanje, ki jih bo v najširšem smislu pripravilo na podjetništvo; spodbuja, da se v učne načrte vključi oblikovanje poklicnih spretnosti, potrebnih za ustanovitev in vodenje podjetja v varnem okolju, ter spodbujanje prečnih podjetniških kompetenc, spretnosti in znanja, ki se uspešno prenašajo s praktičnimi izkušnjami iz resničnega življenja; predlaga, da se lahko podjetništvo poučuje v okviru različnih predmetov ali kot ločen predmet, ter poudarja, da je treba zagotoviti dostop do visokokakovostnih pripravništev in poklicnega usposabljanja v času univerzitetne stopnje izobraževanja in po njenem zaključku; poudarja, da je pridobitev demokratičnih spretnosti in spretnosti za skupinsko delo, učenje prevzemanja odgovornosti, analiziranja situacij del vseživljenjskega učenja, ki podpira aktivno državljanstvo: poudarja možnosti in prednosti tega, da bi pritegnili več ljudi (na primer uspešne mlade podjetnike, nevladne organizacije, ki spodbujajo podjetništvo) k zagotavljanju izobraževanja na področju podjetništva;

21.  želi spomniti, da so spodbujanje podjetništva, razumevanje ekonomije ter krepitev lastne odgovornosti in samoiniciativnosti pomembni dejavniki pri spodbujanju aktivnega pristopa do lastne poklicne poti; je prepričan, da je spodbujanje podjetništva odgovornost javnih organov, sektorja izobraževanja, podjetij in civilne družbe; ponavlja, da je treba razviti mobilnost znotraj podjetij; ponovno poudarja vlogo finančnih ustanov in zagonskih podjetij ter dostop do financiranja; poziva k naložbam, razvoju spretnosti in predvidevanju v nastajajočih in potencialnih sektorjih, vključno s čistimi tehnologijami in zelenimi delovnimi mesti, saj imajo odličen potencial za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

22.  poudarja, da se lahko podjetniške spretnosti pridobijo tudi s pomočjo programov za razvoj spretnosti, ki niso organizirani v sklopu splošnega izobraževalnega sistema, in da lahko vključujejo dejavnosti inštruiranja in mentorstva, ki jih nudijo izkušeni predavatelji, podjetniki in strokovnjaki s področja poslovanja, ki zagotavljajo dragoceno poslovno znanje, svetovanje in povratne informacije potencialnim podjetnikom ter jim omogočajo tudi razvoj dragocenih mrež stikov z obstoječimi podjetji in podjetniki, za katere bi drugače lahko porabili precej več časa;

23.  poudarja, da je treba zmanjšati sedanje upravne in finančne zahteve pri ustanavljanju in upravljanju podjetja s pomočjo poenostavljanja postopkov, lažjim dostopom do posojil, tveganega kapitala in mikro financiranja za zagonska podjetja, z zagotovljenim visokohitrostnim internetnim dostopom, večdisciplinarnim svetovanjem po meri ter, kjer je mogoče, uvajanjem spodbujevalnih ukrepov za podjetnike, ki zaposlujejo mlade; poudarja pomen, ki ga imajo mikro financiranje in program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), pa tudi naložbeni načrt za Evropo, pri doseganju teh ciljev; poudarja, da je treba oblikovati sistem „vse na enem mestu” za obravnavo vseh zadevnih upravnih postopkov, povezanih z ustanovitvijo in vodenjem podjetja; spominja, da je treba pri vseh upravnih zahtevah upoštevati spoštovanje pravic delavcev;

24.  spodbuja države članice, naj sodelujejo v programu Erasmus za mlade podjetnike in naj ga promovirajo med mladimi, ki želijo izvesti podjetniške projekte, da bodo lahko pridobili izkušnje v tujini in nove spretnosti, ki bi jim pomagale pri uspešni izvedbi teh projektov;

25.  poudarja, da ustvarjalna industrija sodi med najbolj podjetniške in najhitreje rastoče sektorje ter da izobraževanje na tem področju razvija prenosljive spretnosti, kamor spadajo ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov, sposobnost za skupinsko delo in iznajdljivost; priznava, da sta sektorja humanistike in medijev za mlade posebej privlačna;

26.  opozarja na veliko število delovnih mest, povezanih s tradicionalnim znanjem in spretnostmi, ki jih pogosto ni mogoče preseliti drugam, poleg tega pa spodbujajo lokalna gospodarstva in imajo kulturno vrednost; zato poziva države članice, naj z izvajanjem posebnih programov zagotovijo, da se bodo obrti in poklici s tradicionalnimi in kulturnimi elementi ohranili in uspešno prenesli na mlajše generacije;

27.  poziva k ugodnim pogojem za socialno gospodarstvo, da bi združili ustvarjanje delovnih mest za mlade in razvoj socialnega kapitala; poziva k boljšemu vključevanju podjetij socialnega in solidarnostnega gospodarstva v nacionalne in evropske akcijske načrte za zaposlovanje, razvoj spretnosti in socialno vključevanje, da bi sprostili in izkoristili njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest in prispevek k izpolnjevanju glavnih ciljev strategije Evropa 2020;

28.  spominja, da imajo delodajalci in podjetniki pomembno vlogo pri usposabljanju na delovnem mestu ter pri zagotavljanju vajeništev, kar je treba dodatno podpreti in razviti;

29.  opozarja, da je pri politikah za spodbujanje podjetništva mladih potrebno srednje- in dolgoročno načrtovanje; poudarja, da bi bilo treba pri teh politikah upoštevati različne potrebe držav članic;

30.  poziva k učinkoviti podpori socialno odgovornih, zelenih in trajnostnih podjetniških projektov, pa tudi k spodbujanju trajnostnih alternativnih modelov, kot so zadruge, ki temeljijo na demokratičnih procesih odločanja in želijo vplivati na lokalno skupnost;

Spretnosti za zaposljivost

31.  poudarja, da je treba nujno izboljšati usposobljenost svetovalcev v javnih službah za zaposlovanje in jih bolje motivirati, da se bodo lahko proaktivno odzvali na potrebe mladih iskalcev zaposlitve, jim pomagali pridobiti dodatne kvalifikacije in ugotovili, katere spretnosti potrebujejo na trgu dela;

32.  spominja, da sta kakovostno šolsko svetovanje po meri in podpora na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja nujna, saj lahko zmanjšata nevarnost predčasne opustitve šolanja ter pomagata pri premagovanju težav pri dostopu na trg dela; poudarja, da mora biti to poklicno usmerjanje trdno ukoreninjeno v učnih načrtih in potekati v sodelovanju z gospodarskimi akterji in agencijami za zaposlovanje; poudarja, da sta učenje jezikov in digitalno opismenjevanje bistvenega pomena;

33.  poudarja, da v državah članicah ni visokokakovostnega poklicnega svetovanja; poudarja, da je treba nujno izboljšati kakovost poklicnega svetovanja v šolah in zagotoviti stalno strokovno usposabljanje za poklicne svetovalce, da bodo ustrezno usposobljeni za pomoč dijakom in študentom pri izbiri primerne poklicne poti;

34.  poziva države članice, naj preučijo primere najboljše prakse sistema poklicnega svetovanja v šolah, kjer učence spremljajo od zgodnjega šolskega obdobja do prvih korakov na trgu dela;

35.  poudarja pomen rednega spremljanja prihodnjih potreb po spretnostih ter zato spodbuja države članice in vse pomembne deležnike, naj si glede tega izmenjujejo primere dobre prakse ter dodatno razvijejo orodja za spremljanje in predvidevanje;

36.  pozdravlja preoblikovanje obstoječega spletnega mesta evropske panorame spretnosti, ki zagotavlja celovitejšo in uporabniku prijaznejšo osrednjo vstopno točko za pridobivanje informacij in podatkov o potrebah po spretnostih v poklicih in sektorjih v EU ter oblikovalcem politik, strokovnjakom, agencijam za zaposlovanje, poklicnim svetovalcem in posameznikom omogoča boljše in bolj ozaveščeno sprejemanje odločitev;

37.  poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse v poklicnem izobraževanju in razvoju usposabljanja prek spretnosti, da bi mladim zagotovile boljši dostop do trga dela, ter po potrebi spremenijo programe usposabljanja ob predvidevanju potreb na trgu dela; poudarja, da so praktične, podjetniške in digitalne spretnosti ter spretnosti kodiranja nujne za poklicni razvoj v 21. stoletju; poudarja, da je treba izvesti akcijski načrt za podjetništvo 2020 in strategijo EU za digitalne spretnosti; spominja, da bi moral biti razvoj vseživljenjskega poklicnega svetovanja dostopen v celotnem delovnem življenju, da bi ohranili in razvili spretnosti in znanje posameznika;

38.  spodbuja države članice, naj spodbujajo in podpirajo možnosti za poklicno mobilnost mladih, ki opravljajo vajeništvo, da bi pridobili spretnosti v stiku z drugimi sistemi usposabljanja in drugimi vrstami podjetij, pa tudi, da bi imeli priložnost uporabljati tuj jezik, kar jim bo pomagalo, da se bodo dolgoročno uveljavili na trgu dela;

39.  poudarja pomen razvijanja mehkih spretnosti, s katerimi je lažje uspeti na trgu dela in razviti poklicno pot ter bistveno dopolnjujejo poklicno znanje in izkušnje;

40.  poudarja, da je nujno treba spodbujati neformalno in priložnostno učenje, kar zajema prostovoljstvo in je mladim neprecenljiv vir za dopolnitev spretnosti, ki jih bodo potrebovali v delovnem življenju;

41.  spominja, da je neformalno in priložnostno učenje ključno za razvoj mehkih spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti in spretnosti na področju odločanja; zato poziva k naložbam v vključujoče priložnosti, ki bodo omogočale neformalno in priložnostno učenje, in k priznavanju učinka in vrednosti izkušenj, spretnosti in kompetenc, ki se pri tem pridobijo;

42.  poziva, da je treba vzpostaviti sistem usposabljanja in študija z inovativnimi, vendar dostopnimi pristopi, ki se bo osredotočal na razvoj osnovnih spretnosti ter intelektualnih in tehničnih veščin;

43.  vztraja, da je pomembno še naprej razvijati orodje EURES, zlasti na obmejnih območjih, da bi mlade spodbujali k temu, da bi se zanimali za ponudbe delovnih mest, pripravništva ali vajeništva v tujini, in jih podpirali pri projektih mobilnosti, tako da bi jim pri njih pomagali in svetovali;

44.  spominja, da politike na področju izobraževanja in spretnosti ne bi smele biti namenjene zgolj izpolnjevanju potreb trga dela, temveč tudi zagotavljanju, da bodo posamezniki pridobili potrebne prečne kompetence, da se bodo razvili v dejavne in odgovorne državljane; poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo dejstvo, da sta izobraževanje in usposabljanje temeljna pravica in imata sama po sebi visoko vrednost;

45.  poudarja, da je celostno izobraževanje, na primer v obliki državljanske vzgoje, pomembno in bi moralo biti sestavni del vseh smeri izobraževanja ter je v pomoč pri pripravi mladih na prehod v delovno življenje;

46.  poudarja, da je treba pri učencih, dijakih in študentih oblikovati zmogljivosti za učenje ter jim zagotoviti učinkovite strategije učenja; poudarja, da bo učenje učenja olajšalo pridobivanje znanja, spretnosti, odnosa in sposobnosti, ki posameznikom omogoča, da zastavijo, načrtujejo in dosežejo lastne učne cilje in postanejo samostojni učenci, ki so se sposobni spopasti z izrazitimi spremembami na trgu dela;

47.  poudarja, da ukvarjanje s športom udeležencem omogoča, da razvijejo širok nabor prečnih spretnosti, ki izboljšujejo njihovo zaposljivost ter jim pomagajo pri tem, da bodo uspeli kot vodje in dosegli svoje cilje; ponovno poudarja povezavo med športom, zaposljivostjo, izobraževanjem in usposabljanjem;

48.  je zaskrbljen, ker je bilo v zadnji raziskavi, opravljeni v okviru programa PISA (program mednarodne primerjave dosežkov učencev), ugotovljeno, da so se v nekaterih državah članicah Evropske unije rezultati poslabšali; poziva države članice, naj si za glavno prednostno nalogo postavijo izobraževanje, da bi dosegle cilje strategije Evropa 2020;

49.  poudarja, da sta usposabljanje na delovnem mestu ter visokokakovostno in formativno vajeništvo, skupaj s partnerstvi med šolami, zavodi za usposabljanje in podjetji, načina, kako izboljšati dostop mladih do trga dela, z boljšim izkoriščanjem teh priložnosti pa bi se z boljšim poklicnim usmerjanjem povečal nabor potencialnih kandidatov za prosta delovna mesta, izboljšala pa bi se tudi njihova pripravljenost za delo; je seznanjen z uspehom teh ukrepov v nekaterih državah članicah; predlaga, da bi izmenjava najboljše prakse na tem področju prispevala k zmanjšanju brezposelnosti mladih; poudarja, da potrebujejo prikrajšani pripravniki posebno podporo, kot so inštrukcije in podporni tečaji, podjetjem pa je treba pomagati pri izpolnjevanju upravnih in organizacijskih nalog;

50.  poudarja vrednost visokokakovostnih vajeništev v vseh sektorjih zaposlovanja ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ženske k vajeništvom in poklicem, pri katerih ponavadi prevladujejo moški;

51.  poudarja, da bi bilo treba spodbujati tekoč prehod iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer s povezovanjem teoretičnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja ter z vključevanjem spretnosti za zaposljivost v osnovne učne načrte, zagotavljanjem visokokakovostnih pripravništev, kot je določeno v Evropski listini kakovosti za pripravništvo in vajeništvo, pa tudi s priznavanjem kvalifikacij, pridobljenih v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja ali prostovoljstva; poudarja, da bi morale imeti visokokakovostne delovne prakse/pripravništva vedno jasne učne izide, pripravnikov pa se ne sme izkoriščati;

52.  spominja, da bi morala visokokakovostna pripravništva in vajeništva, prilagojena dejanskim potrebam, privesti do zaposlitve, pripravništva pa bi morala pripravnike pripraviti na delo, in obsoja vsakršno zlorabo, vključno z lažnimi pripravništvi, ki onemogočajo, da bi delavec pridobil pravice socialne varnosti; poudarja, da bi morala pripravništva privesti do boljših spretnosti in večje zaposljivosti; poziva države članice, naj sprejmejo odvračilne ukrepe za preprečevanje zlorab statusa pripravnika in okrepijo kampanje obveščanja o njihovih pravicah;

53.  pozdravlja okvir za kakovost pripravništev in evropsko koalicijo za vajeništvo; poudarja, da mora Komisija podrobno spremljati njuno izvajanje v državah članicah; poziva koalicijo za vajeništva, naj spodbuja dostop mladih do vajeništev, tako da pozove k odpravi ovir, kot so šolnine za vajence;

54.  ob spoštovanju pristojnosti držav članic na tem področju želi spomniti, da je dualni model izobraževanja in pridobivanja praktičnih, socialnih in komunikacijskih spretnosti zelo pomemben; poudarja, da bi lahko družbene in komunikacijske spretnosti mladim pomagale pridobiti samozavest in jim olajšale vključitev na delovni trg; poudarja, da mora dualni model upoštevati socialne, gospodarske in kulturne razmere vsake države in da ne sme biti obravnavan kot edini pravilni sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja; zato poziva k priznavanju in krepitvi dualnega učenja na vseh ravneh;

55.  poziva k večjemu sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami (na poklicni in višji stopnji) in podjetniki pri oblikovanju učnih načrtov, ki bodo prilagojeni potrebam trga dela;

56.  poudarja prednosti prožnega in na študenta osredotočenega pristopa k izobraževanju, ki bi omogočal spremembo ali prilagoditev študijske smeri glede na njegove potrebe ter ga ne veže na njegovo prvo odločitev;

57.  svari države članice pred raznovrstnostjo pogodb, ki jih ponujajo mladim; poziva k razmisleku v tej smeri, da bi povečali učinkovitost;

58.  poziva države članice, naj izboljšajo privlačnost programov in študija na področju znanosti, tehnologij, inženirstva in matematike, da bi obravnavali sedanje pomanjkanje na teh področjih; vendar poudarja, da sta humanistika in splošno humanistično znanje nepogrešljiva za učinkovito izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, in bi morala biti zato deležna učinkovite podpore znotraj njihovih ustanov ter imeti pomembno vlogo pri razvoju učnih načrtov; poziva države članice, naj spodbujajo medsektorski pristop k različnim področjem v izobraževalnih ustanovah, kot so skupni programi humanistike, znanosti, IKT, inženirstva, podjetništva in drugih pomembnih področij;

59.  spodbuja države članice, naj v učni proces nujno vključijo nove tehnologije in na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja, tudi za učno osebje, okrepijo in izboljšajo usposabljanje o informacijski in komunikacijski tehnologiji ter digitalnih spretnostih, da bi zagotovili učne smeri in načrte, ki bodo bolje usklajeni z digitalnimi tehnologijami ter bodo mlade motivirali za izbiro študija na področju IKT in s tem povezanih poklicnih poti; poudarja, da je treba v šolah in univerzah postaviti boljše tehnološke temelje ter zagotoviti potrebno infrastrukturo; v zvezi s tem poudarja pomen prosto dostopnih učnih virov, ki zagotavljajo dostop do izobraževanja za vse in večajo zaposljivost s podpiranjem procesa vseživljenjskega učenja; poudarja, da je treba spodbujati dekleta in mlade ženske k študiju IKT;

60.  poudarja, da je treba pripraviti ukrepe za spodbujanje deklic k študiju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter jih za nadaljevanje njihovih poklicnih poti na tem področju podpreti z vzpostavitvijo kakovostnega poklicnega svetovanja, saj je v poklicih na teh področjih število žensk še vedno zelo majhno, in sicer predstavljajo le 24 % znanstvenikov in inženirjev, delovna mesta na teh področjih pa spadajo v skupino 20 najbolj deficitarnih poklicev v državah članicah EU;

61.  poudarja, da je mobilnost delovne sile znotraj EU kljub visoki stopnji brezposelnosti v nekaterih državah članicah in prostih delovnih mest v drugih še vedno nizka; zato poudarja pomen mobilnosti delavcev za konkurenčen trga dela in poudarja, da je treba zmanjšati jezikovne in kulturne ovire, ki jo omejujejo, tako da se brezposelnim zagotovijo za posamezne sektorje specifični jezikovni tečaji in usposabljanje o medkulturni komunikaciji;

62.  poudarja, da je treba obravnavati pomanjkanje spretnosti ter neskladje med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih, in sicer s spodbujanjem in olajšanjem mobilnosti učencev ter s čezmejnim priznavanjem kvalifikacij s pomočjo boljše uporabe vseh orodij in programov EU, kot so Erasmus+, evropski okvir kvalifikacij, evropski potni list spretnosti, jamstvo za mlade, življenjepis Europass, potni list podjetniških spretnosti, EURES, koalicije znanja, evropska koalicija za vajeništvo, evropski sistem prenašanja kreditnih točk, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; izpostavlja pomen Evropskega okvira za pridobivanje spretnosti, kvalifikacij in poklicnih znanj, ki v 25 evropskih jezikih opredeljuje in razvršča spretnosti, kompetence in kvalifikacije, pomembne za trg dela v EU ter za izobraževanje in usposabljanje; v tem smislu poudarja pomen ustrezne prenosljivosti socialnih pravic znotraj Unije ter glede tega ponovno poudarja pomen programa Erasmus+, Evropskega socialnega sklada in EURES; poziva države članice, naj spodbujajo tečaje usposabljanja v določenih sektorjih, kjer obstajajo velike vrzeli med ponudbo in povpraševanjem;

63.  spodbuja optimalno uporabo obstoječega financiranja EU, kot je program Erasmus+, pri spodbujanju razvoja prečnih spretnosti in kompetenc mladih, da bi se učinkoviteje spopadli z brezposelnostjo mladih v EU;

64.  poudarja, da je program Erasmus+ ključni instrument za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU ter spodbuja mednarodne izmenjave za namen poklicnega usposabljanja;

65.  spominja, da učinkovito izvajanje jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih lahko tudi pripomore izboljšanju priložnosti na delovnem trgu za mlade, in sicer s premagovanjem izobraževalnega primanjkljaja in zagotavljanjem spretnosti, ki ustrezajo potrebam trajnega trga dela in gospodarstva, ter lahko omogoči dragocene delovne izkušnje in olajša ustanavljanje uspešnih podjetij; poudarja, da je treba v ta namen nujno oceniti resnične potrebe po zaposlovanju mladih in resnične sektorje, ki mladim nudijo zaposlitvene možnosti, kot sta socialno in zeleno gospodarstvo, pri tem pa je treba ves čas zagotavljati pozorno spremljanje projektov, pa tudi agencij, ki jih izvajajo, ter redno pripravljati poročila o napredovanju teh ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih;

66.  poudarja, da je treba poenostaviti upravne postopke pri izvajanju jamstva za mlade in da je treba nujno odpraviti birokratske ovire, ki bi utegnile omejiti njegov uspeh;

67.  pozdravlja nedavno odločitev sozakonodajalcev EU o povečanju predhodnega financiranja pobude za zaposlovanje mladih, z namenom, da bi regijam in državam, ki se soočajo s finančnimi težavami, olajšali izvajanje te pomembne pobude; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj razpoložljiva sredstva uporabijo za nujno izboljšanje in oblikovanje trajnih in ne le začasnih rešitev; poziva države članice, naj hitro in učinkovito izvedejo operativne programe za pobudo za zaposlovanje mladih;

Enake možnosti

68.  poudarja, da bi lahko razvoj spretnosti, če se izvaja kot celosten koncept, postal mehanizem, ki vodi do enakih možnosti in jih tudi promovira za osebe iz prikrajšanih skupin, vključno s prikrajšanimi manjšinami, zlasti otroke in mlade iz revnih družin, dolgotrajno brezposelne, prikrajšane priseljence in invalide; poudarja, da sta preprečevanje ter vseživljenjska podpora in svetovanje za prikrajšane skupine v najzgodnejši fazi ključnega pomena za zagotavljanje produktivne in visoko kvalificirane delovne sile za trg dela; prav tako poudarja, da je treba zagotoviti podporo in razvoj spretnosti z usposabljanjem za delodajalce, kadrovske referente in upravljavce človeških virov, da bi podprli vključevanje prikrajšanih skupin na trg dela; poudarja, da je za vključevanje najbolj prikrajšanih potrebno ustrezno usposabljanje delodajalcev, kadrovskih uslužbencev in učiteljev, da bi to družbeno skupino čim bolj podpirali in jo kar najbolj učinkovito vključili; ponovno poudarja pomen dostopa do izobraževanja za vse;

69.  poudarja, da je razvijanje sposobnosti mreženja izjemnega pomena za vse mlade, zlasti pa za tiste z omejenimi delovnimi izkušnjami in iz nezadostno zastopanih in prikrajšanih skupin; poudarja, da je lahko učenje mreženja strategija za olajšanje zaposlovanja ter poklicno napredovanje in raziskovanje poklicnih poti;

70.  poudarja, da so v Evropski uniji ženske med univerzitetnimi diplomanti sicer v večini (60 %), kasneje pa stopnja njihove zaposlenosti in napredovanja na poklicni poti ne odražata njihovega polnega potenciala; poudarja, da bo doseganje vključujoče in dolgoročne gospodarske rasti odvisno od tega, ali se bo premostila vrzel med stopnjo izobrazbe žensk in položajem, ki ga zavzemajo na trgu dela, prvenstveno z odpravo horizontalne in vertikalne segregacije;

71.  poudarja, da bi si morale agencije za zaposlovanje bolje prizadevati za to, da se invalidi ne bodo soočali s fizičnimi ovirami za dostop do njihovih storitev, kakor določa konvencija OZN o pravicah invalidov;

72.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo najboljšo prakso in podprejo vključevanje mladih invalidov v izobraževanje, tudi s programi vseživljenjskega učenja, in zaposlovanje, in sicer z ukrepi, kot so naložbe v pobude socialnega podjetništva, ki podpirajo te mlade, ali finančne spodbude za organizacije, ki jih zaposlujejo;

73.  poudarja, da je bistvenega pomena, da imajo invalidi dostop do finančne podpore in subvencij, ki morajo biti sestavni del obveščevalnih in izobraževalnih programov za podporo podjetništvu:

Nova generacija, nove priložnosti, novi izzivi

74.  ugotavlja, da mladi, ki so odraščali v obdobju hitrega tehnološkega napredka, nimajo le potenciala, talenta in spretnosti, temveč tudi drugačne vrednote in prioritete, kot so jih imeli v prejšnjih generacijah, zato je treba poudariti, da so potrebni programi in pobude, s katerimi bi premagali vrzel med generacijami; ugotavlja, da bo to pomagalo tudi pri razumevanju kvalitet mlade generacije, kot so večopravilnost, ustvarjalnost, mobilnost, pripravljenost na spremembe in predvsem timsko delo; poudarja, da bi morali biti sistemi izobraževanja in usposabljanja dovolj prožni, da bi omogočali polni razvoj spretnosti in talentov mladih ljudi; poudarja tudi, da bi moralo biti osebje služb za zaposlovanje in kadrovskih služb dobro usposobljeno in da bi moralo imeti spretnosti, ki bi mu omogočale razumevanje nove generacije; prav tako opaža, da ne pridobijo vsi mladi spretnosti in zmožnosti za izpolnjevanje vseh digitalnih zahtev samodejno, zato spominja, da je sedaj še bolj pomembno, da se vsem zagotovita enak dostop do digitalne opreme in usposabljanje o njej;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str.67.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.
(5) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(6) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.
(7) UL C 172, 27.5.2015, str. 3.
(8) CRPD/C/EU/Q/1
(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.


Aktu za enotni digitalni trg naproti
PDF 468kWORD 250k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 Aktu za enotni digitalni trg naproti (2015/2147(INI))
P8_TA(2016)0009A8-0371/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategija za enotni digitalni trg za Evropo" (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom "Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti" (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Sprostitev potenciala množičnega financiranja v Evropi" (COM(2014)0172),

–  ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z naslovom "Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki" (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. aprila 2013 z naslovom "E-commerce Action plan 2012-2015 – State of play 2013" (Akcijski načrt za e-poslovanje 2012–2015: stanje v letu 2013) (SWD(2013)0153),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (COM(2013)0147),,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja (COM(2012)0721),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom "Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva" (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom "Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast" (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav (COM(2010)0608),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (COM(2008)0464),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(7) (direktiva o informacijah javnega sektorja),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov)(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev(9),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada(12),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(14),

–  ob upoštevanju Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov(15),

–  ob upoštevanju prve ocene Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov,

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(16), vključno s spremembami po Uredbi (ES) št. 1882/2003,

–  ob upoštevanju sporazuma med Kitajsko in Evropsko unijo z dne 28. septembra 2015 o partnerstvu za razvoj omrežij 5G in sorodnih sporazumov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o podpiranju pravic potrošnikov na digitalnem enotnem trgu(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o mnenju o poročilu o oceni BEREC in urada(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2013 o poročilu o izvajanju regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o zavajajočih praksah oglaševanja(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o digitalni agendi za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za uspešno ukrepanje(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vzpostavitvi enotnega digitalnega trga(29),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o novi agendi za evropsko potrošniško politiko(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2013 o uporabi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o dokončanju enotnega digitalnega trga(32),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU(33),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o zaščiti kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna sila(35),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje(36),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o upravljanju interneta: naslednji koraki(37),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu(38),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(39),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji vključena v ustanovne pogodbe,

–  ob upoštevanju člena 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Evropska unija ratificirala dne 23. decembra 2010 (2010/48/ES),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju členov 9, 12, 14, 16 in 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročil Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za promet in turizem (A8-0371/2015),

A.  ker je hitro rastoča uporaba interneta in mobilnih komunikacij spremenila način, na katerega državljani, podjetja in njihovi uslužbenci komunicirajo, dostopajo do informacij in znanja, izumljajo, trošijo, delijo, sodelujejo in delajo; ker se je trg s tem razširil, gospodarstvo se je spremenilo, malim in srednjim podjetjem pa je to olajšalo dostop do kroga 500 milijonov potencialnih potrošnikov v EU in do svetovnih trgov ter posameznikom omogočilo razvijanje novih podjetniških zamisli in poslovnih modelov;

B.  ker bi morale vse politike in vsa zakonodaja Unije na področju enotnega digitalnega trga omogočati nastajanje novih priložnosti za uporabnike in podjetja ter oblikovanje in rast novih inovativnih čezmejnih storitev po konkurenčnih cenah, odpraviti ovire med državami članicami in olajšati dostop evropskim podjetjem, zlasti malim, srednjim in zagonskim podjetjem, do čezmejnega trga, kot bistveni element za rast in zaposlovanje v EU, obenem pa bi morali priznati, da bo izkoriščanje teh priložnosti neizogibno vključevalo strukturne spremembe in celostni pristop, vključno s socialno razsežnostjo, ter da je treba hitro nadoknaditi pomanjkljive digitalne spretnosti;

C.  ker kljub temu, da 75 % dodane vrednosti digitalnega gospodarstva izvira iz tradicionalne industrije, je digitalna preobrazba tradicionalne industrije še vedno šibka, saj samo 1,7 % podjetij EU v celoti izkorišča napredne digitalne tehnologije in samo 14 % malih in srednjih podjetij uporablja internet kot prodajni kanal; ker mora Evropa izkoristiti velik potencial sektorja IKT, da bi digitalizirala industrijo in ohranila konkurenčnost na svetovni ravni;

D.  ker je izgradnja podatkovnega gospodarstva močno odvisna od pravnega okvira, ki bo spodbujal razvoj, ohranjanje, vzdrževanje in spreminjanje baz podatkov, torej od pravnega okvira, ki bo inovacijam prijazen in praktičen;

E.  ker je tržni delež ekonomije delitve po vsem svetu leta 2013 znašal 3,5 milijarde USD, Komisija pa napoveduje, da bo njegova potencialna rast presegla 100 milijard USD;

F.  ker visoka in dosledna raven varstva, krepitve moči in zadovoljstva potrošnikov nujno vključuje izbiro, kakovost, prožnost, preglednost, obveščenost, interoperabilnost ter dostopno in varno spletno okolje z visoko ravnjo varstva podatkov;

G.  ker ustvarjalnost in inovativnost poganjata gospodarstvo in je zato treba zagotoviti visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine;

H.  ker 44,8 % gospodinjstev v EU(40) nima dostopa do hitrega interneta in trenutne politike in pobude ne morejo zagotoviti ustrezne digitalne infrastrukture, zlasti na podeželskih območjih;

I.  ker so regije v EU na področju digitalne povezljivosti, človeškega kapitala, uporabe interneta, vključevanja digitalne tehnologije v podjetjih ter digitalnih javnih storitev na zelo različnih ravneh, kar je razvidno tudi iz kazalnika napredka digitalne agende; ker regije, ki so na podlagi teh petih kazalnikov slabo ocenjene, tvegajo, da ne bodo deležne koristi digitalne dobe;

1.UVOD: ZAKAJ POTREBUJEMO ENOTNI DIGITALNI TRG

1.  pozdravlja sporočilo z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo; meni, da bi lahko z vzpostavitvijo enotnega digitalnega trga, ki bo temeljil na skupnih pravilih, spodbudili konkurenčnost EU, pozitivno vplivali na rast in delovna mesta, ponovno zagnali enotni trg ter ustvarili vključujočo družbo z novimi priložnostmi za državljane in podjetja, zlasti z izmenjavo in delitvijo inovacij; meni, da je treba sedanji horizontalni pristop okrepiti na področju izvajanja, vključno s pravočasnim sprejetjem 16 pobud, saj digitalna gonila vplivajo na vse državljane ter razsežnosti družbe in gospodarstva;

2.  se strinja s Komisijo, da sta upravljanje in pravočasna vzpostavitev enotnega digitalnega trga skupna dolžnost Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi stike z družbenimi in socialnimi deležniki ter jih kar najbolj vključi v proces odločanja;

3.  meni, da je za boljše pravno urejanje potreben pristop do zakonodaje, ki je privzeto digitalen, temelji na načelih in je tehnološko nevtralen; da bi ustvarili pogoje za inovacije, je treba z ustreznimi posvetovanji in ocenami učinka oceniti, ali veljavna zakonodaja, dopolnilni neregulativni ukrepi in okviri izvrševanja ustrezajo svojemu namenu v digitalni dobi, upoštevajoč novo tehnologijo in nove poslovne modele, da bi odpravili zakonsko razdrobljenost enotnega trga, zmanjšali upravno breme ter spodbudili rast in inovacije;

4.  meni, da je zaupanje državljanov in podjetij v digitalno okolje ključno za sprostitev celotnega potenciala inovacij in rast v digitalnem gospodarstvu; je prepričan, da bi morala javna politika temeljiti na krepitvi zaupanja potrošnikov, in sicer z varstvom podatkov, standardi varnosti ter visoko ravnjo varstva in krepitve vloge potrošnikov, pa tudi s posodobljeno zakonodajo za podjetja, hkrati pa je treba priznati, da poslovni modeli digitalnih podjetij temeljijo na zaupanju njihovih uporabnikov;

5.  opozarja, da elektronsko poslovanje v Evropski uniji ustvari 500 milijard EUR na leto, zato pomembno dopolnjuje klasično trgovino, hkrati pa potrošnikom zagotavlja večjo izbiro, zlasti v oddaljenih območjih, malim in srednjim podjetjem pa nove priložnosti; poziva Komisijo, naj ugotovi in odpravi ovire za e-trgovino, da bi vzpostavili pristni čezmejni trg e-trgovine; meni, da med te ovire spadajo pomanjkanje interoperabilnosti in skupnih standardov, pomanjkanje ustreznih informacij, ki bi potrošnikom omogočile informirane odločitve ter neprimeren dostop do izboljšanih čezmejnih plačil;

6.  podpira načrt Komisije, s katerim namerava zagotoviti, da se bo politika konkurence EU v celoti uporabljala v enotnem digitalnem trgu, saj konkurenca potrošnikom omogoča večjo izbiro in zagotavlja enake konkurenčne pogoje, vendar obžaluje, da zaradi trenutnega pomanjkanja evropskega digitalnega okvira ni mogoče uskladiti interesov velikih in malih ponudnikov;

7.  poudarja, da morajo Komisija in države članice nujno spodbujati bolj dinamično gospodarstvo, ki bo omogočilo razcvet inovacij in odpravilo ovire za podjetja, zlasti inovativna podjetja, mala in srednja podjetja ter zagonska in rastoča, da bodo lahko dostopala do trgov pod enakimi konkurenčnimi pogoji, in sicer prek razvoja e-uprave, v prihodnost usmerjenega in povezanega regulativnega in neregulativnega okvira, dostopa do financ, vključno z novimi modeli financiranja za zagonska podjetja, mala in srednja podjetja in pobude civilne družbe v EU, ter z dolgoročno strategijo naložb v digitalno infrastrukturo, znanje in spretnosti, digitalno vključenost, raziskave in inovacije; opozarja, da bi moral temelj inovacijam prijazne politike, ki spodbuja konkurenco in inovacije, vključevati možnost, da projekti dostopajo do možnosti financiranja; zato poziva Komisijo, naj zagotovi nemoteno izvajanje množičnega financiranja prek meja, ter spodbuja države članice, naj uvedejo spodbude za množično financiranje;

8.  meni, da je treba oceniti učinke digitalizacije na zdravje in varnost pri delu ter ustrezno prilagoditi sedanje zdravstvene in varnostne ukrepe; opozarja, da se lahko nesreče pripetijo tudi delavcem, ki svoje delo opravljajo od doma v okviru dela na daljavo ali delegiranja dela internetni množici; poudarja, da z delom povezane težave z duševnim zdravjem, kot je izgorelost, ki jih povzročajo stalna razpoložljivost in erozija tradicionalne ureditve delovnega časa, pomenijo resno tveganje za delavce; poziva Komisijo, naj naroči študijo o učinkih dejavnikov, ki spremljajo digitalizacijo, kot je večja intenzivnost dela, na dobro počutje in družinsko življenje delavcev ter na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok;

9.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še naprej razvija pobude za krepitev podjetništva, zlasti inovativnih poslovnih modelov, ki bodo pomagali spremeniti dojemanje tega, kako je opredeljen uspeh, in bodo spodbujali podjetniško in inovacijsko kulturo; poleg tega meni, da je mogoče raznolikost in posebne značilnosti različnih nacionalnih središč za inovacije spremeniti v resnično konkurenčno prednost za EU na svetovnem trgu, zato je treba ta središča učinkovito povezati med seboj in okrepiti inovativne ekosisteme, znotraj katerih sodelujejo različni sektorji in podjetja;

10.  je zaskrbljen zaradi različnih nacionalnih pristopov k pravnemu urejanju interneta in ekonomije delitve, ki so jih doslej sprejele države članice; poziva Komisijo, naj v skladu s pristojnostmi EU sproži pobude za podporo inovacijam in pravični konkurenci, odpravi ovire za digitalno trgovanje ter ohrani gospodarsko in socialno kohezijo ter celovitost enotnega trga; poziva Komisijo, naj ohrani internet kot odprto, nevtralno, varno, vključujočo in globalno platformo za komuniciranje, proizvajanje, sodelovanje, ustvarjanje, kulturno raznolikost in inovacije v korist državljanom in potrošnikom ter za uspeh evropskih podjetij na svetovni ravni;

11.  je seznanjen, da digitalna revolucija vpliva na vse vidike naših družb in s sabo prinaša spremembe in priložnosti; meni, da ima potencial za krepitev moči državljanov, potrošnikov in podjetnikov na doslej še nepoznane načine; poziva Komisijo, naj oblikuje politiko, ki bo spodbujala dejavno udeležbo državljanov in jim omogočila koristi digitalizacije; nadalje jo poziva, naj še naprej spremlja, kako digitalna revolucija preoblikuje evropsko družbo;

12.  poziva Komisijo, naj pri pripravi nove uredbe precej poveča usklajevanje med različnimi generalnimi direktorati, da bo preprečila pravno razdrobljenost, in naj odločno spodbuja države članice, da bodo uredbo vedno izvajale usklajeno;

13.  poudarja, da morajo biti vse pobude, ki se razvijajo v okviru strategije enotnega digitalnega trga, skladne s temeljnimi pravicami, zlasti z zakonodajo o varstvu podatkov, obenem pa je treba priznati dodano vrednost strategije za gospodarstvo EU; želi opomniti, da je pomembno, da se hitro sprejmeta splošna uredba o varstvu podatkov in direktiva o varstvu podatkov, kar je tako v interesu posameznikov kot podjetij; poziva k reviziji direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da bi zagotovili skladnost določb s svežnjem ukrepov za varstvo podatkov, ko bo ta začel veljati;

2.BOLJŠI DOSTOP DO ENOTNEGA DIGITALNEGA TRGA ZA POTROŠNIKE IN PODJETJA V EVROPI

2.1 Pravila čezmejne e-trgovine, ki jim potrošniki in podjetja lahko zaupajo

14.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo sprejela trden predlog o spletnih pogodbah, ki bo zajemal digitalno vsebino, kupljeno na spletu, ter na tem področju izboljšala pravno varstvo potrošnikov; meni, da morajo biti vse te izboljšave usmerjene in da je treba pozorno preučiti razlike med vsebino na eni strani in materialnim blagom na drugi strani; opozarja, da so potrošniki, ki kupujejo vsebino na materialnih nosilcih, zaščiteni z zakoni o varstvu potrošnikov, medtem ko so njihove pravice pri nakupu digitalnih vsebin na spletu večinoma neregulirane in nejasne, zlasti kar zadeva pravna jamstva, vsebine z napako in posebne nepoštene pogoje v zvezi z digitalno vsebino; poudarja, da lahko sedanja razvrstitev vseh digitalnih vsebin kot storitev vzbuja zaskrbljenost, saj to ni nujno v skladu s pričakovanji potrošnikov, saj se naročniške storitve za pretakanje ne razlikujejo od spletnih nakupov, ki jih je mogoče naložiti; se strinja, da bi morali potrošniki uživati enako raven varstva, ki bo kos izzivom prihodnosti, ne glede na to, ali digitalne vsebine kupujejo na spletu ali zunaj njega;

15.  meni, da je praktičen in sorazmeren pristop nadaljnja harmonizacija pravnega okvira za spletno prodajo digitalne vsebine in materialnega blaga potrošnikom s strani podjetij, ne glede na to, ali gre za čezmejne ali domače transakcije, pri čemer je treba ohraniti skladnost pravil v spletnem okolju in zunaj njega, preprečiti tekmovanje v zniževanju standardov, odpraviti zakonodajne vrzeli in graditi na obstoječi potrošniški zakonodaji; poudarja, da je treba to narediti na tehnološko nevtralen način in da podjetjem ne bi smeli nalagati nerazumnih stroškov;

16.  meni, da bi bilo treba v predlogih Komisije o čezmejnih pogodbenih pravilih za potrošnike in podjetja preprečiti tveganje naraščajočih razlik med veljavnimi pravnimi standardi za spletne in nespletne nakupe, ter je prepričan, da bi bilo treba spletno in nespletno prodajo preučiti dosledno in ju obravnavati enakovredno na podlagi sedanje visoke ravni varstva potrošnikov, saj bi lahko potrošniki zaradi različnih pravnih standardov imeli vtis, da se jim odrekajo pravice; vztraja, da je treba v vseh novih predlogih spoštovati člen 6 Uredbe Rim I, in poudarja, da namerava Komisija v letu 2016 izvesti program ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT) za ves pravni red na področju varstva potrošnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli, ali njenega načrtovanega predloga o materialnem blagu ne bi bilo bolje začeti sočasno s programom REFIT;

17.  meni, da bi morala pogodbena pravila o digitalni vsebini temeljiti na načelih, da bi bila tehnološko nevtralna in ustrezna tudi v prihodnosti; poleg tega poudarja, da je v predlogu Komisije na tem področju pomembno preprečiti nedoslednost in prekrivanje z veljavno zakonodajo, pa tudi tveganje ustvarjanja neutemeljenih dolgoročnih pravnih razlik med spletnimi in nespletnimi pogodbami ter različnimi distribucijskimi kanali, pri čemer je treba upoštevati tudi program ustreznosti in uspešnosti predpisov za pravni red na področju varstva potrošnikov;

18.  zahteva strategijo „dejavnih potrošnikov“, da bi ocenili zlasti, ali se v spletnem okolju spodbuja možnost zamenjave za potrošnika in ali so potrebni ukrepi za lajšanje zamenjave za potrošnika, da bi okrepili konkurenco na spletnih trgih; nadalje opozarja na potrebo po zagotavljanju dostopnih storitev e-trgovine vzdolž celotne vrednostne verige, vključno z dostopnimi informacijami, dostopnimi plačilnimi mehanizmi in službo za pomoč strankam;

19.  poziva Komisijo, naj skupaj z deležniki preuči izvedljivost, koristnost in morebitne priložnosti in slabosti, ki bi nastale z uvedbo znakov zaupanja EU za spletno prodajo po posameznih sektorjih, pri čemer naj se opre na dobro prakso obstoječih znakov zaupanja v državah članicah, da bi vzbudili zaupanje potrošnikov in kakovost, zlasti za čezmejno spletno prodajo, ter odpravili veliko število obstoječih znakov zaupanja, ki utegnejo povzročati zmedo, vzporedno z oceno drugih možnosti, kot so samoregulacija ali vzpostavitev skupin deležnikov za opredelitev skupnih načel storitev za stranke;

20.  pozdravlja splošna prizadevanja Komisije za vzpostavitev vseevropske spletne platforme za reševanje sporov in jo poziva, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za pravočasno in pravilno izvajanje uredbe o spletnem reševanju potrošniških sporov, zlasti v zvezi s prevajalskimi zmogljivostmi, pa tudi direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov; poziva Komisijo in ustrezne deležnike, naj razmislijo, kako bi lahko dodatno izboljšali dostop do informacij o pogostih pritožbah potrošnikov;

21.  poziva k ambicioznemu okviru izvrševanja pravnega reda na področju varstva potrošnikov in direktive o storitvah; spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da zagotovi pravilno izvajanje obstoječih pravil v celoti in postopkov za ugotavljanje kršitev, kadar se ugotovi nepravilno ali nezadostno izvajanje zakonodaje;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe proti spletni prodaji nezakonitih vsebin in blaga, in sicer z okrepitvijo sodelovanja ter izmenjavo informacij in dobre prakse za boj proti nezakonitim dejavnostim na internetu; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti digitalna vsebina, ki se dobavi potrošniku, prosta vseh avtorskih pravic tretje strani, ki bi potrošnikom lahko preprečevale uporabo digitalne vsebine v skladu s pogodbo;

23.  poziva, da bi bilo treba opraviti temeljite in usmerjene analize na podlagi dokazov o tem, ali bi morali vsi akterji v vrednostni verigi, vključno s spletnimi posredniki, spletnimi platformami, ponudniki vsebine in storitev, pa tudi nespletnimi posredniki, kot so prodajni posredniki in prodajalci na drobno, sprejeti razumne in ustrezne ukrepe proti nezakoniti vsebini, ponarejenemu blagu in kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, pri tem pa zaščititi zmožnost končnih uporabnikov, da imajo dostop do informacij in jih razširjajo ali da uporabljajo aplikacije in storitve po svoji izbiri;

24.  poudarja, da mora biti načelo ničelne strpnosti, kar zadeva prenos zakonodaje EU, temeljno pravilo držav članic in Evropske unije; vendar meni, da bi morali biti postopki za ugotavljanje kršitev vedno skrajni ukrep in bi jih bilo treba sprožiti šele po več poskusih usklajevanja in odpravljanja napak; poudarja, da je treba nujno skrajšati trajanje teh postopkov;

25.  pozdravlja pregled uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki ga je napovedala Komisija; meni, da sta razširitev pooblastil nadzornih organov in krepitev njihovega medsebojnega sodelovanja pogoj za učinkovito izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov pri spletnem nakupovanju;

2.2.Cenovno dostopna in kakovostna čezmejna dostava paketov

26.  poudarja, da storitve dostave paketov za potrošnike v nekaterih državah članicah sicer dobro delujejo, vendar so v nekaterih drugih državah članicah neučinkovite storitve dostave, zlasti ko gre za zadnji kilometer dostave, ena glavnih ovir za čezmejno e-trgovino in eden najpogosteje navedenih razlogov za umik od spletnih transakcij tako pri potrošnikih kot pri podjetjih; meni, da je pomanjkljivosti pri čezmejni dostavi paketov mogoče odpraviti samo z vidika evropskega enotnega trga, in poudarja, da je konkurenca v tem sektorju pomembna ter da se mora sektor dostave paketov prilagoditi sodobnim življenjskim vzorcem in ponuditi prožne možnosti dostave, kot so mreže mest za prevzem, točke za prevzem paketov in primerjalniki cen;

27.  poudarja, da so dostopne, cenovno ugodne, učinkovite in visoko kakovostne storitve dostave osnovni pogoj za uspešno čezmejno e-trgovino, in zato podpira predlagane ukrepe za večjo preglednost, da bi izboljšali ozaveščenost potrošnikov o strukturi cen, informacije o odgovornosti v primeru izgube ali poškodbe, interoperabilnost in regulativni nadzor, ki bi moral biti usmerjen v nemoteno delovanje čezmejnih trgov dostave paketov, vključno s spodbujanjem čezmejnih sistemov iskanja in sledenja, kar bi omogočilo dovolj prožnosti, da se trg dostave razvije in prilagodi tehničnim inovacijam;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj si dejavno izmenjujejo dobro prakso v sektorju dostave paketov, in Komisijo, naj poroča Evropskemu parlamentu o javnih posvetovanjih o čezmejni dostavi paketov ter naj predstavi rezultate postopka samoregulacije; pozdravlja ustanovitev začasne delovne skupine za čezmejno dostavo paketov;

29.  poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga celovit akcijski načrt, vključno s smernicami za dobro prakso, da bi v sodelovanju z izvajalci dejavnosti našli inovativne rešitve za izboljšanje storitev, zmanjšanje stroškov in vpliva na okolje in da bi enotni trg za dostavo paketov in poštne storitve še bolj povezali, odpravili ovire, s katerimi se izvajalci poštnih storitev srečujejo pri čezmejni dostavi, okrepili sodelovanje med Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Skupino evropskih regulatorjev za poštne storitve (ERGP) ter po potrebi predlagali revizijo zakonodaje na tem področju;

30.  poudarja, da nadaljnja harmonizacija dostave paketov, ki naj bi jo izvedla Komisija, ne bi smela privesti do slabše socialne zaščite in slabših delovnih pogojev dostavljavcev paketov, ne glede na njihov status zaposlitve; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje pravic delavcev v tem sektorju v zvezi z dostopom do sistemov socialnega varstva in pravico do kolektivnih pogajanj; poudarja, da je zagotavljanje socialne varnosti v pristojnosti držav članic;

2.3 Preprečevanje neupravičenega geografskega blokiranja

31.  meni, da so potrebni ambiciozni in usmerjeni ukrepi za izboljšanje dostopa do blaga in storitev, zlasti z odpravo praks blokiranja in nepravične cenovne diskriminacije na podlagi geografske lokacije ali državljanstva, kar ima pogosto učinek ustvarjanja monopolov in zatekanje potrošnikov k nezakoniti vsebini;

32.  podpira zavezo Komisije, da bo učinkovito obravnavala geografsko blokiranje, in sicer z dopolnitvami obstoječega okvira za e-trgovino in uveljavljanjem zadevnih določb obstoječe zakonodaje; meni, da se je treba osredotočiti na odnose med podjetji, ki vodijo do praks geografskega blokiranja, kot sta selektivna distribucija, kadar to ni v skladu s pravom o konkurenci in segmentacijo trga, pa tudi na tehnološke ukrepe in tehnične prakse (kot sta sledenje naslovom IP ali namerna neinteroperabilnost sistemov), katerih posledica so neupravičene omejitve pri dostopu do storitev informacijske družbe, ki se zagotavljajo čezmejno, pri sklepanju čezmejnih pogodb za nakup blaga in storitev, pa tudi pri povezanih dejavnosti, kot sta plačilo in dostava blaga, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti za mala in mikro podjetja;

33.  poudarja, da morajo spletni trgovci, ki prodajajo v eni ali več državah članicah, vse potrošnike znotraj EU obravnavati enako, vključno z dostopom do popustov ali drugih ugodnosti;

34.  podpira zlasti načrtovani nadzor Komisije nad praktičnim izvajanjem člena 20(2) Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, da bi analizirali morebitne vzorce neupravičene diskriminacije potrošnikov in drugih prejemnikov storitev na podlagi državljanstva ali države, v kateri prebivajo; poziva Komisijo, naj ugotovi in opredeli jasne skupine primerov upravičene diskriminacije iz člena 20(2) direktive o storitvah, da bi pojasnili, kaj pomeni neupravičeno diskriminatorno ravnanje zasebnih subjektov, in organom, pristojnim za izvajanje člena 20(2) v praksi, zagotovili pomoč pri tolmačenju tega člena, kot je navedeno v členu 16 direktive o storitvah; poziva Komisijo, naj si usklajeno prizadeva, da bi določbo iz člena 20(2) dodali v Prilogo Uredbe (ES) št. 2006/2004 z namenom uporabe preiskovalnih in izvršilnih pooblastil mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov;

35.  poudarja, da prepoved geografskega blokiranja prodajalcev na drobno nikoli ne bi smela siliti, da dostavljajo blago iz svoje spletne trgovine v določeno državo članico, če nimajo interesa za prodajo svojih proizvodov v vse države članice in se raje ne širijo ali želijo prodajati samo potrošnikom v bližini svoje trgovine;

36.  nadalje poudarja pomen potekajoče raziskave o konkurenci v sektorju e-trgovine, da bi med drugim raziskali, ali neupravičene omejitve geografskega blokiranja, kot so diskriminacija na podlagi naslova IP, poštnega naslova ali države izdaje kreditne kartice, kršijo predpise konkurenčnega prava EU; poudarja, da je pomembno povečati zaupanje potrošnikov in podjetij z upoštevanjem rezultatov sektorske raziskave in oceno, ali so potrebne usmerjene spremembe v uredbi o skupinskih izjemah, predvsem v členih 4(a) in 4(b), da bi omejili neželene preusmeritve in ozemeljske omejitve;

37.  pozdravlja predlog Komisije za okrepitev prenosljivosti in interoperabilnosti, da bi spodbudili prosto kroženje zakonito pridobljene ali zakonito razpoložljive vsebine ali storitev kot prvi korak za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja, pa tudi za dostopnost in čezmejno funkcionalnost naročnin; poudarja, da se načelo teritorialnosti in ukrepi za odpravo ovir za prenosljivost vsebin ne izključujejo;

38.  svari pred neselektivnim spodbujanjem izdajanja obveznih vseevropskih licenc, saj bi to lahko omejilo vsebino, ki je dana na voljo uporabnikom; opozarja, da je načelo teritorialnosti bistven element sistema avtorskih pravic, saj je podeljevanje ozemeljskih licenc v EU zelo pomembno;

2.4.Boljši dostop do digitalnih vsebin – sodoben, bolj evropski okvir avtorskih pravic

39.  pozdravlja zavezanost Komisije za posodobitev sedanjega okvira avtorskih pravic, da bi ga prilagodili digitalni dobi; poudarja, da bi morale biti vse spremembe usmerjene in osredotočene na pošteno in ustrezno plačilo za ustvarjalce in druge imetnike pravic, na gospodarsko rast, konkurenčnost in boljšo izkušnjo potrošnikov, pa tudi na potrebo, da se zagotovi varstvo temeljnih pravic;

40.  poudarja, da poklicne dejavnosti ali poslovni modeli, ki temeljijo na kršenju avtorskih pravic, resno ogrožajo delovanje enotnega digitalnega trga;

41.  meni, da je treba pri reformi doseči pravo ravnovesje med vsemi udeleženimi interesi; opozarja na posebnosti in različne izzive ustvarjalnega sektorja, ki so zlasti posledica različnih vrst vsebin in ustvarjalnih del ter uporabe različnih poslovnih modelov; ker je v študiji Territoriality and its impact on the financing of audiovisual works (Teritorialnost in njen učinek na financiranje avdiovizualnih del) poudarjena pomembna vloga izdajanja ozemeljskih licenc v zvezi z refinanciranjem evropskih filmov; zato poziva Komisijo, naj te posebnosti v večji meri prepozna in jih upošteva;

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pri reformi direktive o avtorskih pravicah upoštevani rezultati naknadne ocene učinka in resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o Direktivi 2001/29/ES ter da bo temeljila na trdnih dokazih, vključno z oceno možnega učinka morebitnih sprememb na rast in delovna mesta, kulturno raznolikost in zlasti na produkcijo, financiranje in distribucijo avdiovizualnih del;

43.  opozarja, da imajo usmerjene izjeme in omejitve za avtorske pravice bistveno vlogo pri prispevanju h gospodarski rasti, inovacijam, ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju ustvarjalnosti v prihodnje in krepitvi inovativnosti ter ustvarjalne in kulturne raznolikosti v Evropi; opozarja, da Evropski parlament podpira preučitev uporabe minimalnih standardov za vse izjeme in omejitve za avtorske pravice ter pravilno uporabo teh izjem in omejitev, določenih v Direktivi 2001/29/ES;

44.  poudarja, da bi moral biti pristop k izjemam in omejitvam za avtorske pravice uravnotežen, ciljno usmerjen in nevtralen z vidika formata, temeljiti pa bi moral zgolj na dokazanih potrebah in ne bi smel posegati v evropsko kulturno raznolikost, njeno financiranje in pošteno plačilo za avtorje;

45.  poudarja, da je za uporabo besedilnega in podatkovnega rudarjenja potrebna večja pravna varnost, da bi raziskovalcem in izobraževalnim zavodom omogočili širšo uporabo avtorsko zaščitenega gradiva, med drugim tudi v čezmejnem okviru, vse izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje, veljavne po vsej Evropi, bi se morale uporabljati samo, kadar ima uporabnik zakonit dostop, pripraviti pa bi jih bilo treba po posvetovanju z vsemi deležniki na podlagi ocene učinka, podkrepljene z dokazi;

46.  poudarja, da je pomembno izboljšati jasnost in preglednost ureditve avtorskih pravic, zlasti glede vsebine, ki jo ustvarjajo uporabniki, in dajatev za zasebno kopiranje v tistih državah članicah, ki se odločijo, da jih bodo uporabljale; v zvezi s tem ugotavlja, da bi morali biti državljani obveščeni o dejanskem znesku dajatev za avtorske pravice, njihovem namenu in kako se bodo uporabile;

2.5.Zmanjševanje bremen in ovir, povezanih z DDV, pri čezmejni prodaji

47.  meni, da je – ob upoštevanju nacionalnih pristojnosti – potrebno intenzivnejše davčno usklajevanje, da bi preprečili izkrivljanje trga, izogibanje davkom in davčno utajo ter ustvarili pravi evropski enotni digitalni trg, vzpostaviti pa je treba tudi skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb na ravni celotne EU;

48.  meni, da je prednostna naloga razviti poenostavljeni, enotni in dosledni spletni sistem davka na dodano vrednost, s čimer bi zmanjšali stroške zagotavljanja skladnosti za mala in inovativna podjetja, ki delujejo po vsej Evropi; pozdravlja uvedbo enotne kontaktne točke za DDV, ki je korak naprej k odpravi začasnega režima EU o DDV; je kljub temu zaskrbljen, da zaradi odsotnosti praga nekatera mala in srednja podjetja s težavo ravnajo v skladu s sedanjo ureditvijo; zato poziva Komisijo, naj pregleda to ureditev, da bi jo naredila bolj prijazno do podjetij;

49.  poleg tega poziva k popolnem spoštovanju načela davčne nevtralnosti za podobno blago in storitve, ne glede na to, ali so v digitalni ali fizični obliki; poziva Komisijo, naj v skladu s svojimi zavezami čim prej pripravi predlog, s katerim bi državam članicam omogočili zmanjšanje stopnje DDV za tisk, digitalne objave, e-knjige in spletne publikacije, da bi preprečili diskriminacijo na enotnem trgu;

50.  poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo dobre prakse med davčnimi organi in deležniki, da bi razvili ustrezne rešitve za plačilo davkov v ekonomiji delitve;

51.  pozdravlja odobritev prenove direktive o plačilnih storitvah; poudarja, da je treba čim prej vzpostaviti takojšnja elektronska/mobilna plačila na evropski ravni, s čimer bodo veljali enotni standardi, in izvesti ustrezen pregled direktive o plačilnih storitvah, če želi Unija okrepiti e-trgovino na svojem ozemlju;

3.OBLIKOVANJE USTREZNEGA OKOLJA IN ENAKIH KONKURENČNIH POGOJEV ZA NAPREDNA DIGITALNA OMREŽJA IN INOVATIVNE STORITVE

3.1.Oblikovanje ustreznih telekomunikacijskih pravil

52.   poudarja, da so zasebne naložbe v hitra in ultra hitra komunikacijska omrežja potrebne za digitalni napredek in da jih je treba spodbujati prek stabilnega regulativnega okvira EU, ki bi vsem akterjem omogočal naložbe, tudi v podeželje in oddaljena območja; meni, da je večja konkurenca povezana z višjimi stopnjami naložb v infrastrukturo, inovacijami, izbiro in nižjimi stroški za potrošnike in podjetja; meni, da ni veliko dokazov o povezavi med konsolidacijo operaterjev ter povečanim vlaganjem v omrežja in rezultati; meni, da bi bilo treba to natančno oceniti in izvrševati pravila o konkurenci, da bi preprečili preveliko koncentracijo na trgu, oblikovanje oligopolov na evropski ravni in negativne učinke za potrošnike;

53.  poudarja pomen uspešnega izvajanja Evropskega sklada za strateške naložbe prek usmerjanja na projekte s profili večjega tveganja, okrepitve gospodarskega okrevanja ter spodbujanja rasti in zasebnih naložb, med drugim mikrofinanciranja in tveganega kapitala v podporo inovativnim podjetjem, ki so pri svojem razvoju v različnih fazah financiranja; poudarja, kako pomembno je v primeru tržnih pomanjkljivosti v celoti izkoristiti javna sredstva, ki so že na voljo za digitalne naložbe, omogočiti sinergije med programi EU, kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, drugi ustrezni strukturni skladi in drugi instrumenti, vključno s projekti, ki temeljijo na skupnosti, in državno pomočjo, v skladu s smernicami o državni pomoči, med drugim da bi spodbudili javna omrežja WLAN v velikih in majhnih občinah, saj se je to izkazalo za bistveno pri regionalni, socialni in kulturni integraciji ter izobraževanju;

54.  želi spomniti države članice na njihovo zavezo, da bodo do leta 2020 dosegle polno razpoložljivost vsaj minimalne hitrosti 30 Mb/s; poziva Komisijo, naj oceni, ali je sedanja strategija za širokopasovne povezave za mobilna in fiksna omrežja, vključno s cilji, primerna za izzive prihodnosti in za izpolnjevanje pogojev za ultrahitro povezljivost za vse, da bi preprečili digitalni razkorak za potrebe podatkovno vodenega gospodarstva ter hitre razpoložljivosti 5G in ultrahitre širokopasovne povezave;

55.  poudarja, da so se zaradi razvoja digitalnih storitev, vključno s storitvami OTT („over the top services“), povečali povpraševanje in konkurenca v korist potrošnikov ter potreba po naložbah v digitalno infrastrukturo; meni, da posodobitev telekomunikacijskega okvira ne bi smela povzročiti nepotrebnega regulativnega bremena, temveč zagotoviti nediskriminacijski dostop do omrežij in omogočiti izvajanje rešitev, ki bodo kos izzivom prihodnosti in ki bodo, če mogoče, temeljile na podobnih pravilih za podobne storitve, ki spodbujajo inovacije, pošteno konkurenco in zagotavljajo varstvo potrošnikov;

56.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo pravice končnih uporabnikov, določene v telekomunikacijskem okviru, dosledne, sorazmerne in kos izzivom prihodnosti, ter da je treba po sprejetju svežnja o povezani celini mednje vključiti tudi lažjo zamenjavo in preglednost pogodb končnih uporabnikov; pozdravlja prihajajoči pregled direktive o univerzalnih storitvah ter pregled telekomunikacijskega okvira, da bi zagotovili, da zahteve za visokohitrostni širokopasovni internetni dostop ustrezajo namenu zmanjšanja digitalnega razkoraka in preučili dostopnost storitve 112;

57.  poudarja, da bi moral evropski enotni digitalni trg olajšati vsakodnevno življenje končnim uporabnikom; zato poziva Komisijo, naj reši težavo čezmejne predaje telefonskih klicev, da bodo potrošniki pri prečkanju meja znotraj Unije lahko opravljali telefonske klice brez prekinitve;

58.  pozdravlja različna javna posvetovanja o digitalni agendi za Evropo, ki jih je nedavno sprožil GD za komunikacijska omrežja in ki še potekajo, zlasti o pregledu pravil EU o telekomunikacijah, o potrebah glede hitrosti in kakovosti interneta po letu 2020 in o spletnih platformah, računalništvu in podatkih v oblaku, odgovornosti posrednikov ter sodelovalnem gospodarstvu, vendar poziva Komisijo, naj zagotovi medsebojno skladnost vseh teh vzporednih pobud;

59.   opozarja, da je radiofrekvenčni spekter bistven vir za notranji trg mobilnih, brezžičnih širokopasovnih komunikacij in oddajanja ter ključnega pomena za konkurenčnost Evropske unije v prihodnje; poziva k prednostni vzpostavitvi usklajenega in h konkurenčnosti usmerjenega okvira za dodeljevanje spektra in učinkovito upravljanje, da bi preprečili zamude pri dodeljevanju spektra, ter k enakim konkurenčnim pogojem za vse akterje na trgu, v skladu s poročilom Lamyjevega poročila(41) k dolgoročni strategiji o prihodnjih uporabah različnih pasov spektra, kar je potrebno zlasti za razpoložljivost 5G;

60.  poudarja, da je pravočasno, enotno in pregledno izvrševanje pravil EU na področju telekomunikacij, kot je sveženj povezana celina, v vseh državah članicah temeljnega pomena za vzpostavitev enotnega digitalnega trga, da bi zagotovili strogo izvajanje načela omrežne nevtralnosti ter da bi zlasti s pregledom veleprodajnih tarif dokončno odpravili stroške gostovanja za vse evropske potrošnike do 15. junija 2017;

61.  poziva Komisijo, naj z namenom nadaljnjega povezovanja digitalnega enotnega trga zagotovi vzpostavitev učinkovitejšega institucionalnega okvira, in sicer z okrepitvijo vloge, zmogljivosti in odločanja Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), da bi dosegli dosledno izvajanje regulativnega okvira, zagotovili nadzor nad razvojem enotnega trga in rešili čezmejne spore; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati finančne in človeške vire ter še bolj okrepiti strukturo upravljanja Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

3.2.Medijski okvir za 21. stoletje

62.  poudarja dvojni značaj avdiovizualnih medijev kot socialne, kulturne in gospodarske dobrine; ugotavlja, da potreba po prihodnji evropski regulaciji medijev izhaja iz tega, da je treba zagotovili in spodbujati raznolikost avdiovizualnih medijev in določiti visoke standarde za zaščito mladoletnikov in uporabnikov osebnih podatkov, poštene pogoje za konkurenco in večjo prožnost kvantitativnih pravil in pravil o komercialnem sporočanju;

63.  poudarja, da je načelo države izvora, ki je določeno v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, nujen pogoj za čezmejno zagotavljanje avdiovizualnih vsebin na poti k skupnemu trgu storitev; hkrati poudarja, da to načelo ne izključuje doseganja socialnih in kulturnih ciljev in ne izključuje potrebe po prilagoditvi zakonodaje EU zunaj okvira direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah; poudarja, da bi bilo treba v boju proti izbiranju najugodnejše pravne ureditve kot del meril za določitev ali izpodbijanje države izvora avdiovizualne medijske storitve upoštevati državo izvora dobička iz oglaševanja, jezik storitve ter ciljno občinstvo oglaševanja in vsebin;

64.  meni, da bi morala direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ko gre za avdiovizualne medijske storitve, veljati za vse, tudi za ponudnike spletnih platform in uporabniških vmesnikov; poudarja pomen pravil, namenjenih povečanju najdljivosti zakonitih vsebin in informacij, da bi okrepili medijsko svobodo, pluralizem in neodvisne raziskave, in zagotovili spoštovanje načela nediskriminacije, s čimer se ohranjajo jezikovne in kulturne raznolikosti; poudarja, da lahko države članice, da bi zagotovile najdljivost avdiovizualnih vsebin v javnem interesu, uvedejo posebna pravila za ohranitev kulturne in jezikovne raznolikosti in raznovrstnosti informacij, mnenj in medijev, za varstvo otrok, mladih ali manjšin ter za splošno varstvo potrošnikov; zahteva ukrepe, s katerimi bi ranljivim osebam zagotovili dostop do avdiovizualnih medijskih storitev poziva Komisijo, naj spodbuja zakonito ponudbo avdiovizualnih medijskih vsebin z ugodno obravnavo neodvisnih evropskih del;

65.  poziva Komisijo, naj upošteva spreminjajoče se vzorce gledanja in nove načine dostopanja do avdiovizualne vsebine, in sicer z usklajevanjem linearnih in nelinearnih storitev ter z določanjem minimalnih zahtev na evropski ravni za vse avdiovizualne medijske storitve, da se zagotovi njihovo dosledno izvajanje, razen tam, kjer je takšna vsebina nepogrešljiva za dopolnitev drugih vsebin in storitev, ki niso avdiovizualne; znova poziva Komisijo in države članice, naj – ob upoštevanju ustrezne fleksibilnosti držav članic – pojem medijskih storitev, ki je opredeljen v členu 1 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, razširijo tako, da bo v večji meri temeljil na potencialnem družbenopolitičnem učinku vsebin in njegovih značilnostih, zlasti na njihovem pomenu za oblikovanje mnenja in ohranjanju raznolikosti mnenj ter na uredniški odgovornosti;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj enako izvajajo in učinkovito obravnavajo prepoved vsake avdiovizualne medijske storitve v EU v primeru kršitve človekovega dostojanstva, spodbujanja k sovraštvu ali rasizma;

67.  poudarja, da bi morali s prilagoditvijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah zmanjšati regulacijo ter okrepiti sourejanje in samourejanje, in sicer s horizontalnim in regulativnim pristopom za vse medije, s katerim bi uravnotežili pravice in dolžnosti radijskih in televizijskih organizacij s pravicami in dolžnostmi drugih udeležencev na trgu; meni, da bi bilo treba dati prednost načelu jasne prepoznavnosti in razločevanja oglasov od programskih vsebin pred načelom ločevanja oglasov in programa za vse oblike medijev; poziva Komisijo, naj preveri, v kolikšni meri je uporaba točke 6.7 sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije ustrezna in aktualna;

68.  meni, da bi na podlagi pravnega pojma iz Direktive 93/83/EGS po opravljeni dodatni oceni lahko izboljšali čezmejni dostop do zakonitih spletnih vsebin in storitev na enotnem digitalnem trgu, ne da bi bili ogroženi načela svobode sklepanja pogodb, primerno plačilo za avtorje in umetnike ter teritorialni značaj izključnih pravic;

3.3.Ustrezno zakonodajno okolje za platforme in posrednike

3.3.1.Vloga spletnih platform

69.  poziva Komisijo, naj preveri ali je mogoče potencialne težave v zvezi s spletnimi platformami razrešiti z ustreznim in popolnim izvajanjem obstoječe zakonodaje in učinkovitim izvrševanjem zakonodaje EU o konkurenci, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje ter pravično in učinkovito konkurenco med spletnimi platformami ter preprečili ustvarjanje monopolov; poziva Komisijo, naj ohrani inovacijam prijazno politiko do spletnih platform, ki olajšuje vstop na trg in spodbuja inovacije; meni, da bi morale biti prednostne naloge preglednost, nediskriminacija, lajšanje prehajanja med platformami ali spletnimi storitvami, kar omogoča izbiro potrošnikom, dostop do platform ter prepoznavanje in odpravljanje ovir za ustanavljanje in rast platform;

70.  poleg tega ugotavlja, da so bile določbe direktive o e-poslovanju naknadno razširjenje z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, direktivo o pravicah potrošnikov in drugimi elementi pravnega reda na področju varstva potrošnikov ter da je treba te direktive ustrezno izvrševati in da v enaki meri veljajo za trgovce na spletnih platformah kot za trgovce na tradicionalnih trgih; poziva Komisijo, naj sodeluje z vsemi deležniki in Parlamentom, da bi uvedla jasne smernice glede veljavnosti pravnega reda na področju varstva potrošnikov za trgovce, ki uporabljajo spletne platforme, ter po potrebi zagotovi pomoč organom držav članic, pristojnim za varstvo potrošnikov, pri pravilnem izvrševanju zakonodaje o varstvu potrošnikov;

71.  ceni pobudo Komisije, da se v okviru strategije enotnega digitalnega trga analizira vloga spletnih platform v digitalnem gospodarstvu, saj bo vplivala na več prihodnjih zakonodajnih predlogov; meni, da bi morali v okviru analize opredeliti potrjene in natančno določene težave znotraj posameznih poslovnih področij in morebitne vrzeli pri varstvu potrošnikov ter uvesti razlikovanje med spletnimi storitvami in ponudniki spletnih storitev; poudarja, da je treba platforme, ki obravnavajo kulturne dobrine, zlasti avdiovizualne medije, obravnavati na način, ki bo spoštoval Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;

72.  poziva Komisijo, naj Parlamentu v prvem četrtletju leta 2016 poroča o izidih ustreznih posvetovanj in zagotovi dosleden pristop pri prihodnjih spremembah zakonodaje; opozarja, da bi lahko z uvedbo novih obveznosti za navzkrižno subvencioniranje določenih zastarelih poslovnih modelov povzročili izkrivljanje trga ali ustvarili ovire za vstop na trg za spletne storitve;

73.  poudarja, da je omejitev odgovornosti posrednikov bistvena za zaščito odprtosti interneta, temeljnih pravic, pravne varnosti in inovacij; v zvezi s tem ugotavlja, da so določbe o odgovornosti posrednikov v direktivi o e-trgovanju primerne za izzive prihodnosti in tehnološko nevtralne;

74.  opozarja na dejstvo, da mora ponudnik storitve informacijske družbe, ki želi uveljaviti omejitev odgovornosti, ukrepati takoj, ko izve ali se zave nezakonitih dejavnosti, in odstraniti zadevne podatke ali onemogočiti dostop do njih; poziva Komisijo, naj zagotovi enotno izvajanje te določbe v skladu z Listino o temeljnih pravicah, da bi preprečila privatizacijo kazenskega pregona in zagotovila sprejetje primernih in razumnih ukrepov proti prodaji nedovoljenih vsebin in blaga;

75.  meni, da ob upoštevanju hitro spreminjajočih se trgov in raznolikosti platform, ki segajo od neprofitnih platform do platform za poslovanje med podjetji in zajemajo različne storitve, sektorje in zelo različne akterje, ni jasne opredelitve platform in da bi enoten pristop za vse resno oviral inovacije in evropska podjetja postavil v slabši konkurenčni položaj v svetovnem gospodarstvu;

76.  meni, da nekateri spletni posredniki in spletne platforme ustvarjajo dohodek iz kulturnih del in vsebin, vendar ga ne delijo vedno z avtorji; poziva Komisijo, naj preuči možnosti na podlagi dokazov, da bi obravnavala pomanjkanje preglednosti in prenos vrednosti z vsebine na storitve, s čimer bi avtorjem, izvajalcem in imetnikom pravic omogočili pošteno plačilo za uporabo njihovega dela na spletu, ne da bi s tem ovirali inovacije;

3.3.2 Nove priložnosti, ki jih ponuja ekonomija delitve

77.  pozdravlja večjo konkurenco in izbiro za potrošnike, ki izhaja iz ekonomije delitve, ter priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast, konkurenčnost in bolj vključujoč trg dela ter bolj krožno gospodarstvo EU zaradi bolj učinkovite rabo virov, veščin in drugih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nadaljnji razvoj ekonomije delitve, tako da opredelijo umetne ovire in zadevno zakonodajo, ki preprečuje njeno rast;

78.  spodbuja Komisijo, naj v okviru ekonomije delitve preuči, kako doseči ravnotežje med zaščito potrošnikov in okrepitvijo njihove vloge, in, kjer je potrebna pojasnitev, zagotovi ustreznost potrošniškega zakonodajnega okvira na digitalnem področju, tudi v primerih morebitne zlorabe, ter tudi določi, kje bi zadostovali oziroma bili učinkovitejši korektivni ukrepi;

79.  ugotavlja, da je v interesu podjetij, ki uporabljajo te nove poslovne modele, ki temeljijo na ugledu in zaupanju, da sprejmejo ukrepe za odvračanje od nezakonitih dejavnosti in hkrati zagotavljajo nove varnostne elemente za potrošnike;

80.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje skupino deležnikov, ki bo zadolžena za spodbujanje dobre prakse v sektorju ekonomije delitve;

81.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bosta politika zaposlovanja in socialna politika primerni za digitalne inovacije, podjetništvo ter rast ekonomije delitve in njen potencial za bolj prožne oblike zaposlovanja, tako da opredelijo nove oblike zaposlovanja ter ocenijo potrebo po posodobitvi socialne in zaposlitvene zakonodaje, da bo mogoče tudi v digitalnem svetu dela ohraniti obstoječe delavske pravice in sisteme socialnega varstva; poudarja, da je zagotavljanje socialne varnosti v pristojnosti držav članic; poziva Komisijo, naj na teh področjih opredeli dobre prakse in olajša njihovo izmenjavo v EU in na mednarodni ravni;

3.3.3.Boj proti nezakonitim vsebinam na internetu

82.  poziva Komisijo, naj izboljša politiko in zakonodajni okvir za boj proti kibernetski kriminaliteti in nezakonitim vsebinam in gradivu na internetu, vključno s sovražnim govorom, ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do svobodnega izražanja in obveščanja, veljavne zakonodaje EU ali držav članic ter načel nujnosti, sorazmernosti, ustreznega pravnega postopka in pravne države; meni, da je treba za uresničitev tega cilja:

   zagotoviti skladna in učinkovita orodja kazenskega pregona za evropske in nacionalne policijske službe in organe kazenskega pregona,
   zagotoviti jasne smernice o tem, kako se spopasti z nezakonitimi spletnimi vsebinami, tudi s sovražnim govorom;
   podpirati javno-zasebna partnerstva in dialog med javnimi in zasebnimi subjekti v skladu z veljavno zakonodajo EU;
   pojasniti vlogo posrednikov in spletnih platform v povezavi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;
   zagotoviti, da bo oddelek Evropske unije za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin (EU IRU) v okviru Europola ustanovljen na pravni podlagi, ki ustreza njegovi dejavnosti;
   zagotoviti posebne ukrepe za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in učinkovito sodelovanje med vsemi deležniki, da bi zagotovili pravice in varstvo otrok na spletu ter spodbujali pobude za varen internet za otroke, in
   sodelovati z ustreznimi deležniki pri spodbujanju izobraževanja in kampanj ozaveščanja;

83.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za posodobitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na spletu v zvezi s kršitvami v komercialnem obsegu; meni, da je uveljavljanje avtorskih pravic, kot je določeno v Direktivi 2004/48/ES, izredno pomembno ter da so avtorske in sorodne pravice učinkovite le toliko, kot so učinkoviti izvršilni ukrepi za njihovo zaščito;

84.  opozarja, da se EU sooča s številnimi kršitvami pravic intelektualne lastnine; poudarja vlogo Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine pri zagotavljanju zanesljivih podatkov in objektivnih analiz o učinku kršitev na gospodarske subjekte; zahteva učinkovit, trajnosten, sorazmeren in posodobljen pristop k izvrševanju, izvajanju in varstvu pravic intelektualne lastnine na spletu, zlasti v zvezi s kršitvami komercialnega obsega;

85.  ugotavlja, da lahko v nekaterih primerih do kršitve avtorskih pravic pride zaradi težav pri iskanju želene vsebine, ki je zakonito dana na voljo; zato poziva k širšemu naboru uporabniku prijaznih pravnih ponudb, ki bi jih pripravili in o njih obvestili javnost;

86.  pozdravlja pristop sledenja denarju in spodbuja akterje v dobavni verigi, naj sprejmejo usklajene in sorazmerne ukrepe za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu, pri čemer naj gradijo na praksi prostovoljnih sporazumov; poudarja, da bi morala Komisija skupaj z državami članicami povečati ozaveščenost in primerno skrbnost v celotni dobavni verigi ter spodbujati izmenjavo informacij in dobre prakse, pa tudi večje sodelovanje javnega in zasebnega sektorja; vztraja, da bi morali biti vsi ukrepi utemeljeni, usklajeni, sorazmerni ter vključevati možnost učinkovitega in uporabniku prijaznega pravnega varstva za oškodovane strani; meni, da je treba ozaveščati potrošnike o posledicah kršitev avtorskih in sorodnih pravic;

3.4.Krepitev zaupanja in varnosti na področju digitalnih omrežij, industrije, storitev in pri obdelavi osebnih podatkov

87.  meni, da so za zagotovitev zaupanja v digitalne storitve in njihove varnosti potrebne podatkovno usmerjene tehnologije, IT in plačilni sistemi, kritična infrastruktura in spletna omrežja ter povečana sredstva, kot tudi sodelovanje med evropskim sektorjem kibernetske varnosti ter javnim in zasebnim sektorjem, zlasti prek sodelovanja na področju raziskav, kot je Obzorje 2020, ter javno-zasebnih partnerstev; podpira izmenjavo dobre prakse držav članic v javno-zasebnih partnerstvih na tem področju;

88.  poziva k prizadevanjem za izboljšanje odpornosti proti kibernetskim napadom, zlasti z večjo vlogo Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), za večjo ozaveščenost in boljše poznavanje osnovnih varnostnih postopkov med uporabniki, zlasti malih in srednjih podjetij, da bi v podjetjih zagotovili osnovne ravni varnosti, kot je neprekinjeno šifriranje podatkov in komunikacij, ter spodbudili uporabo vgrajene varnosti;

89.  meni, da bi morali dobavitelji programske opreme pri uporabnikih bolj promovirati prednosti varnostnih elementov odprtokodne programske opreme ter varnostnih nadgradenj programske opreme; poziva Komisijo, naj razišče vseevropski usklajen program za razkrivanje ranljivosti, ki bo vključeval odpravo znanih šibkih točk programske opreme kot sredstvo proti zlorabam šibkih točk programske opreme in kršitvam varnosti podatkov;

90.  meni, da je treba hitro sprejeti ustrezno direktivo o varnosti omrežij in informacij, da bi dobili usklajen pristop EU o kibernetski varnosti; meni, da je za nadaljnjo digitalizacijo industrije bistvena ambicioznejša raven sodelovanja med državami članicami in ustreznimi institucijami in organi v EU ter izmenjava dobrih praks, pri čemer je treba zagotovitvi zaščito temeljnih pravic EU, zlasti varstva podatkov;

91.  opozarja, da je za hitro rastoče število napadov na omrežja in kibernetsko kriminaliteto potreben odločen odziv EU in njenih držav članic, da bi zagotovili visoko raven varnosti omrežij in informacij; meni, da zagotavljanje varnosti na internetu vključuje zaščito omrežij in kritične infrastrukture, kar omogoča organom kazenskega pregona, da se borijo proti kriminalu, vključno s terorizmom, nasilni radikalizaciji ter spolni zlorabi in izkoriščanju otrok na spletu, in uporabljajo podatke, ki so nujni za boj proti kriminalu na spletu in zunaj njega; poudarja, da je tako opredeljena varnost, skupaj z varstvom temeljnih pravic v kibernetskem prostoru, bistvena za okrepitev zaupanja v digitalne storitve in je zato nujna osnova za vzpostavitev konkurenčnega enotnega digitalnega trga;

92.  opozarja, da so orodja, kot je šifriranje, uporabna za državljane in podjetja kot sredstvo za zagotavljanje zasebnosti in vsaj osnovne varnosti komuniciranja; obsoja dejstvo, da se lahko uporabljajo tudi za namene kaznivih dejanj;

93.  pozdravlja Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) pri Europolu, ki v primeru kibernetskih napadov prispeva k hitrejšemu odzivanju; poziva k pripravi zakonodajnega predloga za njegovo okrepitev, in poziva k hitremu prenosu Direktive 2013/40/EU z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme;

94.  je seznanjen, da se je pri elektronskem množičnem nadzoru pokazalo, da je treba ponovno pridobiti zaupanje državljanov v zasebnost, varnost in zaščito digitalnih storitev, in v zvezi s tem poudarja, da je treba pri obdelavi osebnih podatkov za poslovne namene ali namene kazenskega pregona dosledno upoštevati veljavno zakonodajo o varstvu podatkov in temeljne pravice; pri tem želi spomniti, kako pomembna so obstoječa orodja, na primer sporazumi o vzajemni pravni pomoči, ki spoštujejo načelo pravne države in zmanjšujejo tveganje nepooblaščenega dostopa do podatkov, ki so shranjeni na tujem ozemlju;

95.  opozarja, da v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (2000/31/ES) države članice od ponudnikov storitev prenosa, shranjevanja in gostiteljstva ne smejo zahtevati nadzora podatkov, ki jih prenašajo ali shranjujejo, pa tudi ne dejavnega raziskovanja okoliščin, ki kažejo, da gre za nezakonito dejavnost; zlasti opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbah C-360/10 in C-70/10 zavrnilo ukrepe za dejavni nadzor skoraj vseh uporabnikov zadevnih storitev (ponudniki internetnih storitev v prvem primeru in družbenih omrežij v drugem) in pojasnilo, da bi morala biti prepovedana vsaka odredba, ki bi od ponudnika storitev gostiteljstva zahtevala splošni nadzor;

4.ČIM BOLJŠE IZKORIŠČENJE POTENCIALA ZA RAST DIGITALNEGA GOSPODARSTVA

96.  meni, da je ob upoštevanju osrednjega pomena evropske industrije in digitalnega gospodarstva, ki raste veliko hitreje kot ostalo gospodarstvo, digitalna preobrazba industrije bistvena za konkurenčnost evropskega gospodarstva in njegov energetski prehod, vendar je lahko uspešna le, če bodo evropska podjetja razumela njen pomen v smislu povečanja učinkovitosti in dostopa do neizkoriščenega potenciala, kjer se bo lahko več integriranih in povezanih vrednostnih verig hitro in prožno odzivalo na potrebe potrošnikov;

97.  poziva Komisijo, naj nemudoma razvije načrt za digitalno preoblikovanje, vključno s posodobitvijo zakonodaje in uporabo ustreznih instrumentov za naložbe v raziskave in razvoj ter infrastrukturo, da bi podprli digitalizacijo industrije v vseh sektorjih, kot je predelovalna industrija, energetika, promet in trgovina na drobno, tako da bo spodbujal uporabo digitalnih tehnologij in povezljivosti med koncema v vrednostnih verigah ter inovativne storitve in poslovne modele;

98.  meni, da bi moral regulativni okvir posameznim industrijskim sektorjem omogočiti, da upoštevajo in predvidijo te spremembe in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;

99.  poleg tega zahteva, da se posebna pozornost nameni malim in srednjim podjetjem, zlasti v zvezi z morebitnim pregledom Akta za mala podjetja, ker je digitalna preobrazba bistvena za konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvu in za tesnejše sodelovanje med uveljavljenimi podjetij in zagonskimi podjetij, kar bi lahko privedlo do bolj trajnostnega in konkurenčnega industrijskega modela in nastanka podjetij, ki bi bila vodilna na svetovni ravni;

100.  poudarja, kako pomembni so evropski satelitski navigacijski sistemi, zlasti Galileo in Egnos, za razvoj enotnega digitalnega trga, kar zadeva položaj podatkov in časovne žige za aplikacije v zvezi z velepodatki in internetom stvari;

4.1.Oblikovanje podatkovnega gospodarstva

101.  meni, da je podatkovno vodeno gospodarstvo ključno za gospodarsko rast; poudarja možnosti, ki jih lahko nudijo nove tehnologije IKT, kot so velepodatki, internet stvari, 3d-tisk in druge tehnologije za gospodarstvo in družbo, zlasti če so povezane z drugimi sektorji kot so energija, prevoz in logistika, finančne storitve, izobraževanje, trgovina na drobno, proizvodnja, raziskave ali zdravje in storitve v sili, in če jih uporabljajo javni organi za oblikovanje pametnih mest, boljše upravljanje z viri in izboljšanje varstva okolja; zlasti poudarja priložnosti, ki jih nudi digitalizacija energetskega sektorja, saj pametni števci, pametna omrežja in podatkovna središča omogočajo učinkovitejšo in prožnejšo proizvodnjo energije; poudarja pomen javno-zasebnega partnerstva in pozdravlja pobude Komisije v zvezi s tem;

102.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi bile vse znanstvene raziskave, ki so vsaj polovično financirane z javnimi skladi, brezplačno dostopne v digitalni obliki, in sicer v razumnem roku, da to ne bi škodovalo ekonomskim in socialnim koristim, med drugim uporabi zadevnih založb;

103.  poziva Komisijo, naj do marca 2016 izvede široko in pregledno oceno velepodatkov z udeležbo vseh zadevnih strokovnjakov, vključno z raziskovalci, civilno družbo ter javnim in zasebnim sektorjem, da se predvidijo potrebe po velepodatkovnih tehnologijah za računalniško infrastrukturo, zlasti evropskih superračunalnikov, vključno z boljšimi pogoji v neregulativnem in obstoječem regulativnem okviru za rast in inovacije v tem sektorju, ter da bi kar najbolj povečali priložnosti in odpravili morebitna tveganja in izzive za vzpostavitev zaupanja, na primer v zvezi z dostopom do podatkov, varnostjo in varstvom podatkov;

104.  poziva k razvoju evropskega pristopa, ki bo primeren za prihodnost in tehnološko nevtralen, in nadaljnjemu povezovanju enotnega trga v zvezi z internetom stvari in industrijskim internetom, in sicer s pregledno strategijo za določitev standardov in interoperabilnosti, ter krepitvi zaupanja v te tehnologije s pomočjo varnosti, preglednosti ter privzete in vgrajene zasebnosti; pozdravlja pobudo za „prost pretok podatkov“, ki naj bi po izvedbi celovite ocene pojasnila pravila o uporabi podatkov, dostopu do njih in njihovem lastništvu in pri tem upoštevala pomisleke o vplivu zahtev za lokalizacijo podatkov na delovanje enotnega trga, ter olajšala prehajanje med ponudniki podatkovnih storitev, da se prepreči vezava na enega ponudnika in izkrivljanje trga;

105.  meni, da bi morale imeti javne uprave privzeto odprte vladne podatke; poziva, da je treba doseči napredek glede obsega in hitrosti objave informacij v obliki odprtih podatkov, glede opredelitve ključnih zbirnih podatkov, ki jih je treba objaviti in spodbujanja ponovne uporabe odprtih podatkov v odprti obliki, in sicer zaradi njihove vrednosti za razvoj inovativnih storitev, vključno s čezmejnimi rešitvami, preglednostjo ter prednosti za gospodarstvo in družbo;

106.  se zaveda, da so evropski potrošniki vse bolj zaskrbljeni glede uporabe in varstva osebnih podatkov s strani ponudnikov spletnih storitev, ker je to bistveno za vzpostavitev zaupanja potrošnikov v digitalno gospodarstvo; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo aktivni potrošniki za spodbujanje konkurence; zato poudarja, da morajo biti potrošniki bolje obveščeni o uporabi njihovih podatkov, zlasti v primeru storitev, ki jih prejmejo v zameno za podatke, in o njihovi pravici do prenosljivosti podatkov; poziva Komisijo, naj pojasni pravila o nadzoru in prenosljivosti podatkov v skladu s temeljnim načelom, da bi morali imeti državljani nadzor nad svojimi podatki;

107.  meni, da so skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov in učinkoviti zaščitni ukrepi za zasebnost in varnost, kot so določeni v splošni uredbi o varstvu podatkov, vključno s splošnimi določbami o otrocih kot ranljivih potrošnikih, poglavitni za vzpostavitev zaupanja državljanov in potrošnikov v podatkovno vodeni gospodarski sektor; želi poudariti, da je treba potrošnike ozaveščati o vlogi podatkov in izmenjave podatkov za njihove temeljne pravice v gospodarstvu ter določiti pravila o lastništvu podatkov in nadzoru državljanov nad njihovimi osebnimi podatki; poudarja vlogo personalizacije storitev in proizvodov, ki bi jih bilo treba razvijati skladno z zahtevami v zvezi z varstvom podatkov; poziva k spodbujanju privzete in vgrajene zasebnosti, kar bi tudi pozitivno vplivalo na inovacije in gospodarsko rast; želi poudariti, da je treba zagotoviti nedisikriminatoren pristop za vso obdelavo podatkov; poudarja, da je pomemben pristop na podlagi tveganja, ki pripomore h preprečevanju nepotrebnega upravnega bremena in zagotavlja pravno varnost, zlasti za mala, srednja in zagonska podjetja, ter demokratičen nadzor in stalno spremljanje s strani javnih organov; želi poudariti, da osebni podatki potrebujejo posebno zaščito, in priznava, da bi s sprejetjem dodatnih zaščitnih ukrepov, kot sta psevdonimizacija ali anonimizacija, lahko okrepili zaščito, ko aplikacije z masovnimi podatki in ponudniki spletnih storitev uporabljajo osebne podatke;

108.  ugotavlja, da Komisija v oceni direktive o podatkovnih zbirkah navaja, da ta direktiva ovira razvoj evropskega gospodarstva, ki temelji na podatkih; poziva Komisijo, naj izkoristi možnosti politike za odpravo Direktive 96/9/ES;

4.2.Povečanje konkurenčnosti z interoperabilnostjo in standardizacijo

109.  meni, da bi morala biti evropski standardizacijski načrt IKT in pregled okvira interoperabilnosti, vključno s pooblastili, ki jih Komisija podeljuje evropskim organizacijam za standardizacijo, del evropske digitalne strategije, da bi ustvarili ekonomijo obsega, proračunske prihranke in večjo konkurenčnost za evropska podjetja ter povečali medsektorsko in čezmejno interoperabilnost blaga in storitev s hitrejšim opredeljevanjem (na odprt in konkurenčen način) prostovoljnih, tržno spodbujenih in globalnih standardov, ki jih bodo mala in srednja podjetja z lahkoto izvajala; spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bodo postopki standardizacije vključevali vse ustrezne deležnike, pritegnili najboljšo tehnologijo in preprečili tveganje ustvarjanja monopolov ali zaprtih vrednostnih verig, zlasti za mala, srednja in zagonska podjetja, in naj dejavno spodbuja evropske standarde na mednarodni ravni ob upoštevanju globalnega značaja pobud za standardizacijo IKT;

110.  poziva Komisijo in Svet, naj povečata delež brezplačne in odprtokodne programske opreme ter njeno ponovno uporabo v javnih upravah in med njimi kot rešitev za povečanje interoperabilnosti;

111.  ugotavlja, da se Komisija z ustreznimi deležniki trenutno posvetuje o vzpostavitvi avtomobilske interoperabilne, standardizirane in varne platforme z odprtim dostopom za morebitne prihodnje aplikacije ali storitve, kot je zahteval Parlament v uredbi o sistemu eCall; poziva Komisijo, naj zagotovi, da ta platforma ne bo omejevala inovacij, svobodne konkurence in izbire potrošnikov;

112.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju hitrega razvoja inovacij v prometnem sektorju pripravi usklajeno strategijo za povezljivost v tem sektorju, zlasti pa naj oblikuje regulativni okvir za povezana vozila, da bi zagotovili njihovo interoperabilnost za različne vrste storitev, vključno z daljinsko diagnostiko in vzdrževanjem, in aplikacije, s čimer bi ohranili pošteno konkurenco in zadovoljili velike potrebe po izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve glede kibernetske varnosti in varstva podatkov, ter zagotovili fizično varnost potnikov; poudarja, da je treba med avtomobilskim in telekomunikacijskim sektorjem ustvariti partnerstva, s čimer bi zagotovili, da se bodo povezana vozila in infrastruktura zanje razvili na podlagi skupnih standardov po vsej Evropi;

4.3.Vključujoča e-družba

113.  ugotavlja, da internet in IKT zelo močno vplivata na emancipacijo žensk in deklet; potrjuje, da udeležba žensk v digitalnem sektorju EU pozitivno vpliva na evropski BDP; priznava velik potencial inovatork in podjetnic, ki imajo lahko pomembno vlogo pri digitalnem preoblikovanju; poudarja, da je treba odpraviti spolne stereotipe, in v celoti podpira in spodbuja digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej;

114.  priznava, da bi lahko z enotnim digitalnim trgom vsem državljanom, tudi ljudem s posebnimi potrebami, starejšim, manjšinam in drugim državljanom iz ranljivih skupin, zagotovili dostopnost in udeležbo, kar zadeva vse vidike digitalnega gospodarstva, vključno z izdelki in storitvami, ki so zaščiteni z avtorskimi in sorodnimi pravicami, zlasti tako, da bi oblikovali vključujočo e-družbo in zagotovili, da bodo vsi programi e-uprave v celoti dostopni; zelo je zaskrbljen, ker ni napredka v zvezi z ratifikacijo Marakeške pogodbe, in poziva k njeni čimprejšnji ratifikaciji; v zvezi s tem poudarja, da je nujno hitro sprejeti predlagano direktivo o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja;

4.3.1 Digitalne spretnosti in znanje

115.  opozarja, da je neskladje med ponudbo znanja in spretnosti in povpraševanjem po njih problem pri razvoju digitalne ekonomije, ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti Unije, in poziva Komisijo, naj nujno pripravi strategijo za spretnosti, s katero bi odpravili to pomanjkanje; spodbuja Komisijo, naj uporabi sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih za podpiranje združenj (osnovnih organizacij), ki prikrajšane mlade učijo digitalnih spretnosti; spodbuja države članice, naj ta prizadevanja podprejo z zagotovitvijo prostorov v ta namen;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medijsko in internetno pismenost za vse državljane EU, zlasti ranljive skupine, in sicer s pobudami, usklajenim ukrepanjem in vlaganjem v vzpostavljanje evropskih mrež za poučevanje medijske pismenosti; poudarja, da sta razvoj sposobnosti za neodvisno in kritično rabo medijev in obvladovanje prevelike količine informacij zaradi nenehnih sprememb vseživljenjska naloga za vse generacije, da bi jim omogočili ustrezno in samostojno obvladovanje prevelike količine informacij; opozarja, da se zaradi vse kompleksnejših profilov dejavnosti in spretnosti pojavljajo nove potrebe na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, zlasti v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

117.  poziva države članice, naj vključijo pridobivanje digitalnih spretnosti v šolske učne načrte, izboljšajo potrebno tehnično opremo in spodbujajo sodelovanje med univerzami in tehničnimi šolami, da bi oblikovali skupne učne načrte za e-učenje, ki bodo priznani v sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS); poudarja, da morajo biti učni načrti za izobraževanje in usposabljanje usmerjeni v razvoj kritičnega mišljenja pri uporabi in celovitem razumevanju novih medijev ter digitalnih in informacijskih naprav in vmesnikov, da bodo ljudje lahko aktivni uporabniki te nove tehnologije in ne zgolj končni uporabniki; opozarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno usposabljanje učiteljev na področju digitalnih spretnosti, o tem, kako te spretnosti učinkovito poučevati, med drugim ob upoštevanju uspeha pri digitalnem učenju, ki temelji na igranju, in o tem, kako jih na splošno uporabljati kot podporo v učnem procesu, da bi bilo izobraževanje na področju matematike, računalništva in informatike, naravoslovja in tehnologije privlačnejše; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo raziskave o vplivu digitalnih medijev na kognitivne spretnosti;

118.  ugotavlja, da so potrebne javne in zasebne naložbe v poklicno izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter nove možnosti za njihovo financiranje, da bi delavci, zlasti manj kvalificirani, pridobili ustrezne spretnosti za digitalno gospodarstvo; spodbuja Komisijo in države članice, naj skupaj z zasebnim sektorjem oblikujejo lahko dostopne, standardizirane in certificirane spletne tečaje ter inovativne in dostopne programe usposabljanja na področju e-spretnosti, da bi udeleženci pridobili minimalne digitalne spretnosti; spodbuja države članice, naj te spletne tečaje vključijo v jamstvo za mlade kot njegov sestavni del; spodbuja Komisijo in države članice, naj vzpostavijo podlago za vzajemno priznavanje digitalnih spretnosti in kvalifikacij z uvedbo evropskega sistema certifikatov ali ocenjevanja po zgledu skupnega evropskega referenčnega okvira za učenje in poučevanje jezikov; poudarja, da je čezmejni dostop do vsebin koristen za kulturno raznolikost v Evropi in večjezičnost;

119.  pozdravlja veliko vseevropsko koalicijo za digitalna delovna mesta, spodbuja podjetja, naj se ji pridružijo, ter poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo, da bodo v njej dejavno udeležena mala in srednja podjetja; pozdravlja, da Komisija razmišlja o izgradnji sodobnih zakladnic znanja za javni sektor na podlagi tehnologij računalništva v oblaku ter rudarjenja besedil in podatkov, ki bodo certificirane in skladne z zakonodajo o varstvu podatkov; meni, da bo za uporabo teh tehnologij potrebno dodatno usposabljanje na področju knjižničarstva, arhivarstva in dokumentiranja; poziva k poučevanju in uporabi digitalnih oblik sodelovanja in komuniciranja (ob uporabi in nadaljnjemu razvoju licenc CC), ki bi presegalo državne in jezikovne meje, in sicer na področju izobraževanja in usposabljanja ter v javnih raziskovalnih ustanovah, digitalne oblike sodelovanja in komuniciranja pa bi bilo treba spodbujati tudi v postopkih oddaje javnih naročil; opozarja na pomembno vlogo dualnega izobraževanja;

120.  ugotavlja, da so potrebne javne in zasebne naložbe v poklicno izobraževanje in vseživljenjsko učenje, da bo delovna sila v EU, tudi „digitalna delovna sila“ v nestandardnih oblikah zaposlitve, pridobila ustrezne spretnosti za digitalno gospodarstvo; ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle predpise, ki delavcem zagotavljajo minimalne pravice do plačanega študijskega dopusta, da bi tako izboljšale njihov dostop do izobraževanja in usposabljanja;

4.3.2 E-uprava

121.  meni, da je razvoj e-uprave prednostna naloga za inovacije, saj ima učinek vzvoda na vse sektorje gospodarstva in krepi učinkovitost, interoperabilnost in preglednost, zmanjšuje stroške in upravno breme, omogoča boljše sodelovanje med javnimi upravami ter zagotavlja boljše, uporabniku prijaznejše in individualizirane storitve za vse državljane in podjetja glede na priložnosti, ki jih prinašajo digitalne socialne inovacije; poziva Komisijo, naj daje zgled na področju e-uprave in skupaj z državami članicami pripravi ambiciozen in celovit akcijski načrt za e-upravo; meni, da bi moral ta načrt temeljiti na potrebah uporabnikov in dobri praksi ter vključevati primerjalna merila napredka, hkrati pa bi moral temeljiti na postopnem sektorskem pristopu z uporabo načela „samo enkrat“ v javnih upravah, v skladu s katerim od državljanov in podjetij ne bi smeli zahtevati informacij, ki jih že ima javni organ, pri čemer bi bilo treba v skladu z zahtevami in načeli svežnja reform na področju varstva podatkov v EU in povsem v skladu z Listino o temeljnih pravicah zagotoviti zasebnost državljanov in visoko raven varstva podatkov ter visoko stopnjo varnosti glede teh pobud; meni, da bi moral zagotoviti tudi popolno čezmejno uporabo močno šifriranih e-potrdil o istovetnosti in e-podpisov, zlasti s hitrim izvajanjem uredbe o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah in večjo spletno dostopnostjo javnih storitev; poudarja, da so za državljane in podjetja pomembni medsebojno povezani poslovni registri;

122.  poziva k razvoju celovitega in v celoti dostopnega enotnega digitalnega portala, temelječega na obstoječih pobudah in omrežjih, kot enotnega celovitega digitalnega postopka za ustanavljanje in delovanje podjetij po vsej EU, ki bo vključeval spletno ustanavljanje podjetij, ustvarjanje domenskih imen, izmenjavo informacij o skladnosti, priznavanje e-računov, vlaganje davčnih napovedi, poenostavljen spletni sistem za DDV, spletne informacije o skladnosti izdelkov, najemanje virov in napotitev delavcev, pravice potrošnikov, dostop do potrošniških in poslovnih mrež, postopke obveščanja in mehanizme za reševanje sporov;

123.  nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo v celoti izvajale enotne kontaktne točke, kot to določa direktiva o storitvah, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo učinkovito delovanje, da bi tako sprostili njihov celotni potencial;

124.  je zaskrbljen, ker je infrastruktura v oblaku za raziskovalce in univerze razdrobljena; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki oblikuje akcijski načrt, ki bo do konca leta 2016 privedel do vzpostavitve evropskega oblaka za odprto znanost, ki bi moral v okviru skupnih politik, standardov in naložb nemoteno povezovati obstoječa omrežja, podatke ter visoko zmogljive računalniške sisteme in e-infrastrukturne storitve z različnih znanstvenih področjih; meni, da bi moral ta načrt služiti kot spodbuda za razvoj oblakov, ki presegajo področje znanosti, in za med seboj bolje povezana inovacijska središča, ekosisteme zagonskih podjetij ter izboljšano sodelovanje med univerzami in industrijo pri trženju tehnologije v skladu z ustreznimi pravili o zaupnosti, služiti pa bi moral tudi za pospeševanje mednarodnega usklajevanja in sodelovanja na tem področju;

125.  poziva Komisijo in države članice, naj se znova zavežejo ciljem strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja, ki so gradniki konkurenčnega evropskega enotnega digitalnega trga, gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, in sprejmejo celovit pristop k prenosu odprte znanosti, odprtih inovacij ter odprtih podatkov in znanja; meni, da bi bilo treba zato pregledati zakonodajni okvir za rudarjenje besedil in podatkov v znanstvenoraziskovalne namene, okrepiti uporabo brezplačne in odprtokodne programske opreme, zlasti v izobraževalnih ustanovah in javnih upravah, ter malim, srednjim in zagonskim podjetjem omogočiti lažji dostop do financiranja iz programa Obzorje 2020, prilagojenega kratkim ciklom inovacij v sektorju IKT; v zvezi s tem poudarja, kako pomembne so vse ustrezne pobude, od javno-zasebnih partnerstev in inovacijskih grozdov do evropskih tehnoloških in znanstvenih parkov, zlasti v manj industrializiranih evropskih regijah, in programi pospeševanja za zagonska podjetja in skupne tehnološke platforme ter zmožnost učinkovitega licenciranja patentov, bistvenih za standarde, v okviru konkurenčnega prava EU in v skladu z licenčnimi pogoji FRAND, da bi ohranili raziskave in razvoj ter spodbude za standardizacijo in pospeševali inovacije;

126.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na izvajanje določb o elektronskem javnem naročanju in enotni evropski dokument za javno naročanje (potni list za javna naročila), da bi vsem gospodarskim subjektom omogočili, da bi bili deležni splošnih gospodarskih koristi, in jim olajšali dostop do trga EU v skladu z vsemi merili za izbor, izključitev in dodelitev; poudarja, da morajo organi za javno naročanje navesti glavne razloge, zaradi katerih so se odločili, da javnih naročil ne bodo razdelili na sklope v skladu z veljavno zakonodajo, s čimer bi izboljšali dostop inovativnih, malih in srednjih podjetij do trgov javnega naročanja;

4.4.Mednarodna razsežnost

127.  poudarja pomen popolnoma neodvisne strukture za upravljanje interneta, s katero bi ohranjali internet kot pregleden in vključujoč model upravljanja z več deležniki, ki bo temeljil na načelu, da je internet edinstvena, odprta, brezplačna in stabilna platforma; meni, da je bistvenega pomena, da bo zamuda pri prenosu upravljanja organizacije ICANN, izkoriščena v ta namen; je trdno prepričan, da je treba v vseh ustreznih politikah EU upoštevati globalno razsežnost internetnih potreb, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pri oblikovanju skladne zunanje politike v celoti izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, in tako zagotovi, da bo EU zastopana na platformah za upravljanje interneta in bo dejavnejša na globalnih forumih, zlasti kar zadeva določanje standardov, pripravo na uvajanje pete generacije mobilnih omrežij in kibernetsko varnost;

128.  priznava globalni značaj podatkovnega gospodarstva; želi spomniti, da je oblikovanje enotnega digitalnega trga odvisno od prostega pretoka podatkov znotraj in zunaj Evropske unije; zato poziva EU in države članice, naj pri prizadevanjih za sodelovanje s tretjimi državami v okviru strategije za enotni digitalni trg v sodelovanju s tretjimi državami sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile visoke standarde varstva podatkov in varne mednarodne prenose podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov in obstoječo sodno prakso EU;

o
o   o

129.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 318, 4.12.2015, str. 1.
(2) UL L 123, 19.5.2015, str. 77.
(3) UL L 257, 28.8.2014, str. 73.
(4) UL L 86, 21.3.2014, str. 14.
(5) UL L 84, 20.3.2014, str. 72.
(6) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(7) UL L 175, 27.6.2013, str. 1.
(8) UL L 165, 18.6.2013, str. 1.
(9) UL L 95, 15.4.2010, str. 1.
(10) UL L 81, 21.3.2012, str. 7.
(11) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(12) UL L 337, 18.12.2009, str. 1.
(13) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(14) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(15) UL L 77, 27.3.1996, str. 20.
(16) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0273.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0220.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0051.
(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0071.
(21) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.
(22) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0067.
(23) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.
(24) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0535.
(25) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0536.
(26) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0454.
(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0436.
(28) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0377.
(29) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0327.
(30) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0239.
(31) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0215.
(32) UL C 434, 23.12.2015, str. 2.
(33) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.
(34) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 22.
(35) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 64.
(36) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1.
(37) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 33.
(38) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(39) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.
(40) Eurostat 2014: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Information_society_statistics_at_regional_level#People_who_never_used_the_internet (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)
(41) Poročilo o delovnih rezultatih delovne skupine na visoki ravni za prihodnje uporabe pasu UHF.

Pravno obvestilo