Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2150(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0208/2015

Predložena besedila :

A8-0208/2015

Razprave :

PV 11/04/2016 - 18
CRE 11/04/2016 - 18

Glasovanja :

PV 12/04/2016 - 5.11
CRE 12/04/2016 - 5.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0104

Sprejeta besedila
PDF 361kWORD 120k
Torek, 12. april 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Program ustreznosti in uspešnosti predpisov
P8_TA(2016)0104A8-0208/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2016 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (2014/2150(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju medinstitucionalnih sporazumov o boljši pripravi zakonodaje(1),

–  ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) PDEU v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22. julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2014 o pametni pravni ureditvi,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (COM(2014)0368),

–  ob upoštevanju predhodnih sporočil Komisije o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (COM(2012)0746) in (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti (Devetnajsto poročilo o boljši pripravi zakonodaje, leto 2011) (COM(2012)0373),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pametna pravna ureditev – odziv na potrebe malih in srednjih podjetij“ (COM(2013)0122),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o spremljanju pametne pravne ureditve za MSP in posvetovanju o njej (SWD(2013)0060),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pametni pravni ureditvi v Evropski uniji (COM(2010)0543),

–  ob upoštevanju smernic Komisije za posvetovanje z deležniki za leto 2014,

–  ob upoštevanju končnega poročila skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni za upravne obremenitve z dne 24. julija 2014 z naslovom „Zmanjšanje birokracije v Evropi – zapuščina in obeti“ in še zlasti ločenega mnenja štirih članov skupine, ki so zastopali interese delavcev, javnega zdravja, okolja in potrošnikov, v Prilogi 12,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Predlog medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju“ (COM(2015)0216),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije o vzpostavitvi platforme REFIT (C(2015)3261) in sporočila Komisije z naslovom „Platforma REFIT – struktura in delovanje“ (C(2015)3260,

–  ob upoštevanju sklepa predsednika Evropske komisije o ustanovitvi neodvisnega odbora za regulativni pregled (C(2015)3263), sporočila Komisije z naslovom „Odbor za regulativni pregled – poslanstvo, naloge in osebje“ (C(2015)3262) in sporočila Komisije z naslovom „Standardni obrazložitveni memorandum“ (C(2015)3264/2),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Smernice za boljše pravno urejanje“ (SWD(2015)0111),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0208/2015),

A.  ker je program ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT) ključni element nove strategije Komisije za boljšo pripravo zakonodaje;

B.  ker naj bi s programom REFIT utrdili postopke za boljšo pripravo zakonodaje, poenostavili pravo EU ter zmanjšali upravno in regulativno obremenitev, obenem pa na z dokazi podprtem oblikovanju politik napredovali v smeri dobrega upravljanja, kjer imata pomembni vlogi ocena učinka in naknadni nadzor, ne da bi nadomestili politično odločanje;

C.  ker je Komisija v podporo svojemu delu v okviru programa REFIT vzpostavila novo platformo REFIT, ki jo sestavljata dve skupini: vladna skupina, v kateri so strokovnjaki na visoki ravni iz javne uprave iz vsake države članice, in skupina deležnikov, v kateri je do 20 strokovnjakov, med njimi dva iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, ostali pa so predstavniki podjetij, tudi MSP, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.

D.  ker letni pregled stanja programa REFIT omogoča, da se oceni napredek, dosežen na vseh področjih politike in za vsako pobudo, ki jo je določila Komisija, vključno z ukrepi Evropskega parlamenta in Sveta;

E.  ker je Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 zaradi trenutnega zakonodajnega okolja, ki ga je prinesla Lizbonska pogodba zastarel;

F.  ker je v preteklih letih načrt za boljšo pravno ureditev vseeno prispeval k izboljšanju zakonodajnih praks; ker veliko število različnih imen in programov, ki jih je Komisija vpeljala na tem področju, na primer „boljša pravna ureditev“, „boljša priprava zakonodaje“, „pametna pravna ureditev“, „ustreznost predpisov“, načelo „najprej pomisli na male“, „preverjanja ustreznosti“ in „program ABR+“, ne zagotavlja ustrezne jasnosti in preglednosti v zvezi s cilji teh ukrepov, zlasti za državljane, in bi jih zato morali združiti;

G.  ker je Komisija s sporočilom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ z dne 19. maja 2015 predlagala skladen in celosten pristop boljši pripravi zakonodaje, ki upošteva celoten cikel priprave politik in zahteva usmerjeno medsebojno delovanje med vsemi institucijami, in ker bo zato Parlament podrobno preučil sporočilo, da bi tako dosegli najboljše možne rezultate v interesu državljanov Unije;

H.  ker so vsi cilji Unije, opredeljeni v členu 3 PEU, enako pomembni; ker Komisija poudarja, da program REFIT ne posega v postavljene cilje politik niti ne bi smel imeti negativnega vpliva na zdravje in varnost državljanov, potrošnikov in delavcev ali okolje;

I.  ker je Komisija v drugi polovici leta 2014 opravila javne posvete o pregledu smernic za oceno učinka in smernic za posvetovanje z deležniki;

J.  ker je Komisija pri pripravi svojega delovnega programa za leto 2015 prvič uveljavila t. i. načelo politične diskontinuitete, da je upravičila umik ogromnega števila zakonodajnih predlogov, ki so bili že v postopku sprejemanja;

K.  ker se je nameravala Komisija v svojem delovnem programu za leto 2015 posvetiti najpomembnejšim gospodarskim in socialnim izzivom, njena nova struktura pa naj bi zagotovila skladnejši pristop politik in tako povečati preglednost v EU ter sprejetost med državljani;

Boljša pravna ureditev

1.  je seznanjen z odločitvijo predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja, da bo resor boljše pravne ureditve poveril prvemu podpredsedniku Komisije, kar je v skladu s pozivi Evropskega parlamenta in še poudarja velik politični pomen te teme; pričakuje, da bo ta odločitev privedla do evropske zakonodaje, ki je čim bolj kakovostna, izpolnjuje pričakovanja državljanov in deležnikov ter zagotavlja, da ne bodo ogroženi cilji javne politike, vključno s potrošniškimi, okoljskimi, socialnimi, zdravstvenimi in varnostnimi standardi;

2.  poudarja, da bi morala boljša pravna ureditev obsegati „kulturo“ javne uprave na vseh ravneh Evropske unije ter upoštevati pretirano birokracijo v EU in potrebo po poenostavitvi zakonodaje, obenem pa bi morala vključevati izvajanje in uporabo aktov Unije na evropski kot tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi na vseh ravneh zagotovili dobro javno upravljanje in „Evropi prijazno ravnanje“;

3.  poudarja, da bi morala Komisija dati prednost razvijanju določenih ukrepov in bi se morala osredotočiti na kakovost in boljše izvrševanje obstoječe zakonodaje kot pa na število zakonodajnih aktov; v zvezi s tem poudarja, da stroški ne bi smeli biti odločujoči dejavnik in je edino ustrezno merilo kakovost zakonodaje ter da s programom REFIT ne bi smeli zniževati trajnosti ali socialnih, delovnih, okoljskih in potrošniških standardov;

4.  predlaga, naj Komisija razmisli o vključitvi klavzul o časovni omejitvi veljavnosti v časovno omejene zakonodajne pobude, pod pogojem, da to ne privede do pravne negotovosti, v zakonodajne ukrepe pa po potrebi vključi klavzule o pregledu, da bi lahko tako redno ocenjevali nadaljnjo ustreznost zakonodajnih ukrepov na evropski ravni;

5.  poudarja, da evropski standard praviloma nadomesti 28 nacionalnih standardov, kar krepi enotni notranji trg in zmanjšuje birokracijo;

6.  pozdravlja sveženj ukrepov z dne 19. maja 2015 za boljše pravno urejanje; podpira vztrajno zavezanost Komisije načrtu za boljšo pripravo zakonodaje; poudarja, da bi bilo treba delo, predvideno v tem sporočilu, obravnavati kot stalen proces ter tako zagotoviti, da zakonodaja, ki velja na evropski ravni, ustreza svojemu namenu, dosega skupni cilj zakonodajalcev in izpolnjuje pričakovanja državljanov, zlasti zaposlenih, podjetij in drugih deležnikov;

7.  je seznanjen z zavezanostjo Komisije novemu medinstitucionalnemu sporazumu o boljši pripravi zakonodaje, v katerem bodo upoštevane spremembe, ki sta jih prinesla Lizbonska pogodba in okvirni sporazum med Parlamentom in Komisijo, in ki konsolidira najboljšo prakso na področjih, kot so zakonodajno načrtovanje, ocene učinka, sistematično naknadno vrednotenje zakonodaje EU ter izvajanje in obravnava delegiranih in izvedbenih aktov ter je seznanjen z zaključkom pogajanj;

8.  pozdravlja potrditev Komisije, da s strategijo za boljšo pravno ureditev nima namena deregulirati določenih področij politik ali vnašati dvoma o pomembnih vrednotah, kot so socialno varstvo, varstvo okolja in temeljne pravice, vključno s pravico do zdravja;

9.  pozdravlja dolgoročno intenzivno delo skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni, ki je Evropski komisiji predložila predloge za zmanjšanje upravnih obremenitev in je opredelila najboljšo prakso, da bi zakonodajo EU v državah članicah izvajali na najbolj nebirokratski način; je seznanjen, da so štirje člani skupine neodvisnih deležnikov na visoki ravni izrazili nestrinjanje s številnimi ugotovitvami iz končnega poročila skupine o upravnih obremenitvah in so pripravili ločeno mnenje; pričakuje, da bo Komisija upoštevala pomisleke vseh deležnikov, ki sodelujejo v postopku;

10.  poudarja pomembnost socialnega dialoga in spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev; poudarja, zlasti v zvezi s členom 9 PDEU, da lahko socialni partnerji v skladu s členom 155 PDEU sklenejo sporazume, ki se lahko na skupno zahtevo podpisnic oblikujejo v zakonodajo EU; pričakuje, da bo Komisija spoštovala avtonomijo pogodbenic in njihovih sporazumov ter upoštevala njihove pomisleke, in poudarja, da načrt za boljšo pravno ureditev ne sme biti pretveza za neupoštevanje sporazumov, doseženih med socialnimi partnerji, ali izogibanje le-tem, zato zavrača ocene učinka sporazumov med socialnimi partnerji;

11.  opozarja, da je v preteklem parlamentarnem obdobju izbira med izvedbenimi in delegiranimi akti povzročila številne medinstitucionalne spore; zato meni, da je pomembno, da se vzpostavijo posebne smernice, kot je to v svoji resoluciji, sprejeti 25. februarja 2014, zahteval Evropski parlament;

12.  pozdravlja napoved Komisije, da namerava poenostaviti upravljanje nepovratnih sredstev v okviru skupne kmetijske politike, evropskih strukturnih in investicijskih skladov in okvirnega programa Obzorje 2020;

Preglednost in posvetovanje z deležniki

13.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala pomembno vlogo posvetovanj v programu REFIT; poudarja, da morajo v skladu s členom 11(2) PEU vse institucije EU vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo, poziva institucije, naj namenijo posebno pozornost obveznemu in rednemu dialogu s predstavniškimi združenji in civilno družbo;

14.  ugotavlja, da bi z večjo preglednostjo lahko izboljšali učinkovitost delovanja EU in okrepili zaupanje civilne družbe v EU;

15.  v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija priznala, da dialog z državljani, socialnimi partnerji in drugimi deležniki iz gospodarstva in civilne družbe prispeva k zagotavljanju pregledne, učinkovite in usklajene zakonodaje EU, in podpira namero Komisije, da bo natančneje opredelila, kako oblikuje svoje predloge, na primer v obliki zakonodajnih besedil ali sporočil Komisije;

16.  ugotavlja, da je Komisija v svoji strategiji za boljšo pripravo zakonodaje občutno okrepila vlogo javnih posvetovanj; je seznanjen, da bo Komisija v prihodnje izvedla 12-tedensko javno posvetovanje (a) pred pripravo novih zakonodajnih predlogov, (b) pri oceni veljavnih zakonskih določb in presojanju njihove ustreznosti in (c) pri časovnih načrtih in predhodnih ocenah učinka; nadalje ugotavlja, da bo Komisija poleg tega po sprejetju predloga državljanom in deležnikom omogočila, da v roku osmih tednov predložijo pripombe na predlog Komisije, ki jih bo nato posredovala Svetu in Parlamentu;

17.  v skladu s tem poziva Komisijo, naj uravnoteženo in pregledno oceni stališča in odzive vseh udeležencev posvetovanj in naj zlasti zagotovi, da dobro financirane in dobro organizirane organizacije deležnikov ne bodo mogle izkoristiti javnih posvetovanj v lastne namene; poziva Komisijo, naj objavi svoje zaključke glede posvetovanj;

18.  meni, da bi morali oceno učinka objaviti šele po tem, ko je Komisija sprejela zadevno politično pobudo; meni, da je zaradi preglednosti sklepov Komisije treba ocene učinka objaviti tudi takrat, ko se Komisija odloči, da ne bo predložila zakonodajnega predloga;

19.  ugotavlja, da ima Evropski ekonomsko-socialni odbor, ki je posvetovalno telo, pomembno vlogo pri zastopanju civilne družbe; ugotavlja, da ima Odbor regij, ki je tudi posvetovalno telo, pomembno vlogo pri zastopanju regionalnih in lokalnih oblasti v EU in pri ocenjevanju izvajanja zakonodaje EU; ugotavlja, da lahko Parlament, Svet in Komisija v skladu z veljavnim pravom obe posvetovalni telesi upoštevajo tudi vnaprej, če Parlament in Svet ocenita, da je to potrebno; meni, da bi pravočasno posvetovanje z odboroma o posebnih vprašanjih in njuno specifično strokovno znanje lahko prispevala k ciljem boljše pravne ureditve;

20.  meni, da bi morale imeti regionalne in lokalne oblasti močnejšo vlogo v oblikovanju politik EU, zlasti z vključitvijo strokovnega znanja in izkušenj držav članic na regionalni in lokalni ravni v zgodnji fazi postopka priprave zakonodaje; poudarja, da morajo vse institucije v svojem zakonodajnem delu upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

21.  pozdravlja namero Komisije, da bo izboljšala preglednost zakonodajnega postopka in v njega bolj vključila javnost in predstavnike deležnikov;

22.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo v prihodnje izvajala štiritedenska javna posvetovanja o osnutkih delegiranih aktov in pomembnejših izvedbenih aktih, preden bodo države članice v pristojnih odborih glasovale o svojih stališčih;

23.  poziva Komisijo, naj ponovno pregleda svoje smernice za ocenjevanje in naj okrepi sodelovanje in posvetovanje z deležniki ter naj evropskim državljanom na čim bolj neposreden način omogoči sodelovanje pri postopkih odločanja;

24.  je seznanjen z novo rubriko „Lighten the Load – Have Your Say“ na spletnih straneh Komisije o boljši pripravi zakonodaje in poziva, naj Komisija in nova platforma REFIT uravnoteženo in pregledno preučita pripombe iz te rubrike; meni, da strokovna skupina za program REFIT ne bi smela biti preveč toga pri svojih postopkih in posvetovanjih, temveč bi morala biti organ, ki je sposoben hitrih odzivov, obenem pa tudi podrobnejšega dela v evropskem zakonodajnem postopku; meni, da posvetovanja v okviru te spletne strani Komisije ne morejo nadomestiti javnih posvetovanj z deležniki;

Ocena učinka in evropska dodana vrednost

25.  ugotavlja, da so ocene učinka pomembno orodje, ki je v podporo odločanju v vseh institucijah EU, in imajo znatno vlogo pri boljši pravni ureditvi; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj dosledneje izpolnjujejo svoje obveznosti in strožje ocenjujejo učinek prihodnje in veljavne zakonodaje; poudarja pa, da te ocene ne morejo nadomestiti politične presoje in odločitev ter da svoboda poslancev Evropskega parlamenta v okviru njihovega političnega delovanja nikakor ne sme biti omejena;

26.  meni, da bi morala biti ocena učinka na konkurenčnost pomemben del postopka ocenjevanja učinka; meni tudi, da bi moral osnutek revidiranih smernic vsebovati napotke, kako v končni analizi ocenjevati in presojati učinek na konkurenčnost; podpira uveljavljeno predpostavko, da Komisija ne bi smela sprejeti predlogov z negativnim učinkom na konkurenčnost, razen če se dokaže, da imajo pomembne koristi, ki se ne morejo količinsko ovrednotiti;

27.  meni, da bi bilo treba pri odločanju o sekundarni, pa tudi o primarni zakonodaji, uporabljati načela boljše pravne ureditve; poziva Komisijo, naj delegiranim in izvedbenim aktom po potrebi priloži oceno učinka, vključno s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi in deležniki;

28.  meni, da mora biti ocena učinka celovita, da je treba uravnoteženo ovrednotiti zlasti ekonomske, socialne in okoljske posledice ter oceniti učinek na temeljne pravice državljanov in enakost med ženskami in moškimi; poudarja, da je analiza stroškov in koristi le eno od mnogih meril;

29.  poudarja, da neodvisni organi v mnogih državah članicah, denimo na Švedskem, v Češki republiki, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji, vladam zagotavljajo konstruktivno mnenje o zakonodajnem procesu, da bi se zmanjšala birokracija za podjetja in državljane ter bi se merljivo in preverljivo zmanjšali stroški v zvezi z obveznostjo poročanja; ugotavlja, da bi lahko upoštevali prakso in izkušnje obstoječih organov za boljšo pravno ureditev; je seznanjen s preoblikovanjem odbora Komisije za oceno učinka v neodvisen odbor za regulativni nadzor (RSB) in pričakuje, da bo vključitev neodvisnih strokovnjakov ugodno vplivala na postopek Komisije za ocenjevanje učinka; vztraja, da ima odbor za regulativni nadzor izključno svetovalno vlogo in ne sme dajati zavezujočih mnenj; vztraja, da morajo biti ocene učinka dosledne in upoštevati spremembe, uvedene v fazi medsektorskega posvetovanja, ter med drugim temeljiti na oceni dodatnih stroškov za države članice, če ne bi bilo rešitve na evropski ravni; meni, da bi moral biti na podlagi mnenja odbora za regulativni nadzor podan zakonodajni predlog; predlaga, naj se v prihodnjih pogajanjih o medinstitucionalnemu dogovoru razpravlja o zamisli, ali bi bila ustanovitev sveta za regulativni nadzor kot izključno svetovalnega organa v skupnem interesu institucij;

30.  pozdravlja dejstvo, da morajo delovne skupine Sveta že sedaj v zgodnji fazi razprave o konkretnih zakonodajnih predlogih preučiti ustrezne ocene učinka Komisije na podlagi kontrolnega seznama; vseeno pa obžaluje, da generalni sekretariat Sveta še nima lastnega oddelka za oceno učinka, in meni, da bi lahko omenjena rešitev prispevala k temu, da Svet oceni obsežnejše spremembe predlogov Komisije in tako izpolni svoje obveznosti;

31.  poudarja, da je Parlament ustanovil direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, notranjo službo, ki izvaja predhodne in naknadne ocene učinka za parlamentarne odbore, ocenjuje dodano vrednost prihodnjih ali sedanjih politik EU in presoja znanstvene in tehnološke izbire politike; ugotavlja, da naj bi bilo po podatkih Komisije v Parlamentu izvedenih skoraj 20 ocen učinka v zvezi s spremembami predlogov Komisije; poziva svoje pristojne odbore, naj dosledneje uporabljajo notranje instrumente za oceno učinka, zlasti če nameravajo prvotni predlog Komisije precej spremeniti; vendar opozarja, da to ne sme omejevati manevrskega prostora poslancev;

32.  poudarja, da je treba upoštevati vsa načela, na katerih temelji Unija, tudi načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva vse institucije EU, naj vedno pretehtajo kratkoročne in dolgoročne učinke zakonodaje;

33.  ugotavlja, da bi lahko obdobje mirovanja, ki traja od zaključka pogajanj do končnega glasovanja in v katerem pravniki lingvisti izvajajo pregled, izkoristili za zaključek ocene učinka in analizo subsidiarnosti;

34.  meni, da bi morale vse institucije EU razviti skupen metodološki pristop za ocene učinka; poudarja, da se zakonodajne pristojnosti Parlamenta in Sveta, da spreminjata predloge Komisije, ne smejo zmanjšati;

35.  poziva Komisijo, naj se pri pripravi delegiranih in izvedbenih aktov več posvetuje z vsemi deležniki, tudi potrošniki, in sicer tako javno kot nejavno, da bo tako preverila, kako bi lahko povečali ozaveščenost o predlogih v fazi njihove priprave;

Mala in srednja podjetja ter načelo „najprej pomisli na male“

36.  je seznanjen, da se je Komisija zavezala, da bo še izboljšala test za mala in srednja podjetja, zlasti ker več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij ustreza 99 % vseh podjetij v EU in ker so torej ta podjetja temelj gospodarske dejavnosti, rasti in zaposlovanja; podpira oblikovanje prilagojenih rešitev in preprostejše ureditve za mala in srednja podjetja pri oceni učinka, če je mogoče dokazati, da to ne zmanjšuje učinkovitosti zakonodaje ter da izjeme ali manj stroge pravne določbe ne spodbujajo drobljenja notranjega trga oziroma ne ovirajo dostopa do njega; zato pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo preučila možnost prožnejših pravil za mala in srednja podjetja, vključno s popolnim izvzetjem mikropodjetij, če to ne bi otežilo dejanskega doseganja ustreznih in izvedljivih socialnih, ekoloških in gospodarskih ciljev predlaganih pravnih določb;

37.  poziva Komisijo, naj ne popušča pri cilju, da bi z zmanjšanjem upravnih obremenitev za mala in srednja podjetja ustvarila podlago za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, in zahteva, da se ne ogrozijo cilji javne politike, vključno s potrošniškimi, okoljskimi, socialnimi, zdravstvenimi in varnostnimi standardi ter standardi na področju enakosti spolov; poudarja, da zmanjšanje upravnih obremenitev ne sme povzročiti znižanja zaposlitvenih standardov ali povečanja števila negotovih pogodb o zaposlitvi in da morajo biti delavci v malih in srednjih podjetjih in mikropodjetjih deležni enakega obravnavanja in enakih standardov o zaščiti delavcev kot delavci v velikih družbah;

38.  poudarja, da ocene učinka novih predpisov na mala in srednja podjetja nikakor ne smejo škoditi pravicam delavcev;

39.  poudarja, da morajo biti predpisi bolj jasno napisani, da se bodo lahko enostavno izvajali in bodo pripomogli, da bodo vsi subjekti delovali v okviru načela pravne države; poudarja, da lahko enostavnejša in pametnejša pravna ureditev privede do doslednega prenosa ter učinkovitejšega in enotnejšega izvrševanja v državah članicah;

Naknadno vrednotenje

40.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija naknadno vrednotenje uporabljala kot sestavni del boljše pravne ureditve; poudarja, da bi morali v interesu pravne varnosti za državljane in podjetja tovrstne analize izvajati v ustreznem časovnem obdobju, najbolje nekaj let po roku za prenos v nacionalno zakonodajo; vendar opozarja, da naknadno vrednotenje ne bi smelo nikoli nadomestiti vloge Komisije kot varuhinje pogodb, da učinkovito in pravočasno spremlja uporabo prava Unije v državah članicah in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zakonodaja ustrezno uporablja;

41.  izpostavlja pomen naknadne ocene in ocene uspešnosti politike za vrednotenje izvajanja in učinkovitosti zakonodaje in politik EU v luči tega, kar je zakonodajalec želel doseči;

42.  meni, da bi morali nacionalni parlamenti sodelovati v naknadnem vrednotenju nove zakonodaje, saj bi bilo to tudi koristno za poročila Komisije in bi pomagalo raziskati različne nacionalne izzive, ki jih povzročajo posamezni zakoni in predpisi;

Izvajanje zakonodaje EU v državah članicah

43.  je seznanjen, da po navedbah Komisije tretjina regulativnih in upravnih obremenitev zakonodaje EU izhaja iz ukrepov za prenos, ki jih sprejmejo države članice;

44.  priznava, da je v večini primerov pravica držav članic, da se odločijo, ali bodo na nacionalni ravni sprejele višje standarde na področju socialne varnosti, varovanja okolja in varstva potrošnikov, kot so bili sprejeti na ravni EU, in pozdravlja vse takšne odločitve; ponovno poudarja, da višjih standardov na teh področjih ne bi smeli obravnavati kot čezmerno urejanje; vseeno pa pristojne nacionalne organe poziva, naj se zavedajo morebitnih posledic prakse t. i. čezmernega urejanja, s katerim se zakonodaji EU dodajajo nepotrebne birokratske obremenitve, saj lahko to privede do napačnega dojemanja zakonodajnih dejavnosti EU in bi lahko prispevalo k evroskepticizmu; poziva države članice, naj ne uvajajo nepotrebnih upravnih pravil pri izvajanju direktiv in uredb, da bo ureditev bolj uporabniku prijazna;

45.  spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo najboljše prakse na področju izvajanja in uporabe direktiv EU; meni, da bi to deležnike ter lokalne in regionalne oblasti spodbudilo k sodelovanju pri prepoznavanju težav, s katerimi se srečujejo pri izvajanju politik EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

46.  poudarja, da je Parlamentu kot enemu od zakonodajalcev v interesu, da pozna, kakšen je dejanski učinek zakonodaje EU po njenem izvajanju; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu omogoči neoviran dostop do morebitnih ocen v zvezi s tem, vključno z zbranimi izvornimi podatki in pripravljalnimi dokumenti;

47.  poziva Komisijo, naj glede na resne in trajne težave, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, vključno s težavo izkrivljanja konkurenčnosti, preveri znanstveno podlago uredbe, kako uporabna in realna je, ter po potrebi odstrani pojem hranilne sestave; meni, da so cilji Uredbe (ES) št. 1924/2006, kot sta zagotavljanje, da so navedeni resnični podatki o živilih in da so navedeni specifični podatki o vsebnosti maščob, sladkorja in soli, doseženi z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom;

48.  opozarja na skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih in skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o istem vprašanju ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da ima Parlament dostop do obrazložitvenih dokumentov;

Umik zakonodajnih predlogov Komisije v postopku sprejemanja

49.  je seznanjen, da je novoizvoljena Komisija v svojem delovnem programu za leto 2015 zaradi načela politične diskontinuitete pregledala vse zakonodajne pobude, ki so v pripravi;

50.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 14. aprila 2015(9) potrdilo, da lahko Komisija predlog o aktu Unije, ki se sprejema v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, v kateri koli fazi umakne, če še Svet ni ukrepal; zato poziva Komisijo, naj se v primeru umika predloga zaradi medinstitucionalnega ravnovesja najprej posvetuje s Parlamentom, zlasti po prvi obravnavi, in naj ustrezno upošteva njegovo stališče; se v zvezi s tem sklicuje zlasti na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2015;

51.  poleg tega poudarja, da je Sodišče v tej sodbi prevzelo utemeljitev Sveta, da mora Komisija v primeru umika zakonodajnega predloga ravnati v skladu z načelom prenosa pristojnosti, načelom institucionalnega ravnovesja in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 13(2) PEU in v skladu z načelom demokracije iz člena 10(1) in (2) PEU;

52.  poudarja, kako pomembno se je izogibati podvajanju zakonodaje;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 321, 31.12.2003, str. 1; Sprejeta besedila z dne 9. marca 2016, P8_TA(2016)0081.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0061.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0127.
(5) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.
(6) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87;
(7) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.
(8) Dokument EESO INT/750.
(9) Sodba Sodišča z dne 14. aprila 2015 v zadevi C-409/13, Svet proti Komisiji [ECLI:EU:C:2015:217]

Pravno obvestilo