Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Izvedbene uredbe Komisije o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 (D044281/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1), ter zlasti člena 20(1) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju člena 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(3),

–  ob upoštevanju sklepov Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o strokovnem pregledu ocene tveganja aktivne snovi glifosat(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker se po svetu med vsemi herbicidi trenutno proizvaja največ sistemskega herbicida glifosata; ker se je njegova uporaba po svetu drastično povečala, in sicer za 260-krat v zadnjih 40 letih (z 3200 ton leta 1974 na 825 000 ton leta 2014)(5);

B.  ker je glifosat neselektivni herbicid, ki uničuje vse zelenje; ker učinkuje tako, da ovira t. i. šikimatno pot, ki je prisotna tudi v algah, bakterijah in glivah; ker je bilo ugotovljeno, da komercialni pripravki glifosata v bakterijah Escherichia coli in Salmonella enterica serovar Typhimurium spreminjajo odziv na antibiotike;

C.  ker se 76 % glifosata po svetu uporablja v kmetijstvu; ker se poleg tega širše uporablja tudi v gozdarstvu ter v urbani in vrtnarski rabi;

D.  ker so prisotnost glifosata in/ali njegovih ostankov zaznali v vodi, prsti, hrani in pijači, neživilskih izdelkih in v človeških telesih (npr. v urinu in materinem mleku);

E.  ker je splošno prebivalstvo izpostavljeno zlasti zaradi bivanja v bližini škropljenih območij, domače uporabe in prehrane; ker se izpostavljenost glifosatu povečuje zaradi povečanja skupne količine glifosata, ki je v uporabi; ker je treba redno spremljati učinek glifosata in najpogostejših dodatkov v njegovi sestavi na zdravje ljudi;

F.  ker se lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 aktivna snov odobri le, če v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 ni razvrščena kot rakotvorna skupine 1A ali 1B, razen če je izpostavljenost ljudi tej aktivni snovi zanemarljiva ali če obstaja resna nevarnost za zdravje rastlin, ki je ni mogoče obvladati na drug način;

G.  ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so „verjetno rakotvorne za ljudi“ (skupina 2A), in sicer na podlagi „omejenih dokazov“ raka pri ljudeh (iz primerov dejanske izpostavljenosti glifosatu), „zadostnih dokazov“ raka pri laboratorijskih živalih (iz študij „čistega“ glifosata) in „trdnih dokazov“ mehanističnih informacij v zvezi z rakotvornostjo „čistega“ glifosata in njegovih pripravkov (glede na genotoksičnost in oksidativni stres);

H.  ker so merila, ki jih Mednarodna agencija za raziskave raka uporablja za skupino 2A, primerljiva z merili za skupino 1B iz Uredbe (ES) št. 1272/2008;

I.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) novembra 2015 kljub temu zaključila medsebojni strokovni pregled glifosata in ugotovila, da glifosat najverjetneje ne predstavlja tveganja za pojav raka pri ljudeh, dokazi pa ne podpirajo razvrstitve glede na morebitno rakotvornost v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008;

J.  ker Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) št. .../... z dne XXX o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 (v nadaljnjem besedilu: osnutek izvedbene uredbe) na podlagi znanstvenega vrednotenja, ki sta ga opravila nemški zvezni inštitut za oceno tveganja in agencija EFSA, predlaga registracijo glifosata za najdaljše možno obdobje – do 30. junija 2031, in sicer za vse rabe, z omejitvijo za enega od dodatkov, predlaga pa tudi, naj države članice pripravijo seznam dodatkov, ki niso odobreni za vključitev v fitofarmacevtska sredstva,, brez pravno zavezujočih pogojev uporabe, upoštevale pa naj bi se samo potrditvene informacije o povzročanju endokrinih motenj;

K.  ker je namen Uredbe (ES) št. 1107/2009 „zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo“;

L.  ker je v besedilu Uredbe (ES) št. 1107/2009 navedeno, da „določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu, da bi zagotovili, da aktivne snovi ali sredstva, dani v promet, nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi, živali ali okolje“; ker je navedeno tudi, da se državam članicam zlasti „ne sme onemogočiti uporabe previdnostnega načela, kadar obstaja znanstvena negotovost glede tveganja za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, ki ga predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, ki naj bi bila odobrena na njihovem ozemlju“;

M.  ker v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 vsaka odločitev o odobritvi ali neodobritvi ali pogojni odobritvi aktivne snovi temelji na poročilu Komisije o pregledu in drugih dejavnikih, povezanih z obravnavano zadevo, in previdnostnem načelu, kadar so pogoji iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 relevantni;

N.  ker člen 7(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 določa, da se lahko „v nekaterih primerih, kadar je po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost neželenih učinkov na zdravje, obstaja pa znanstvena negotovost, [...] sprejmejo začasni ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja, ki jo je Skupnost izbrala, dokler niso na voljo nadaljnje znanstvene informacije za bolj izčrpno oceno tveganja“;

O.  ker so glede na obstoječe polemike o rakotvornosti glifosata očitno izpolnjeni pogoji za uporabo previdnostnega načela iz Uredbe (ES) št. 178/2002;

P.  ker je v skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 najdaljše možno obdobje podaljšanja odobritve aktivne snovi 15 let; ker bi moralo biti zaradi varnosti obdobje odobritve sorazmerno z možnimi tveganji zaradi uporabe teh snovi, obenem pa bi morali pri vseh odločitvah o podaljšanju odobritve upoštevati izkušnje iz dejanske rabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te snovi, ter napredek v znanosti in tehnologiji;

Q.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic v svoji odločitvi v primeru 12/2013/MDC z dne 18. februarja 2016 o praksah Evropske komisije v zvezi z registracijo in dajanjem fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) v promet Komisijo pozvala, naj preveri svoj pristop k opredelitvi in izvajanju ukrepov za zmanjšanje tveganja (pogojev in omejitev) in vanje vključi nadaljnje zahteve, s katerimi bo zagotovila, da se Komisija ne bo izognila svoji odgovornosti zagotavljanja učinkovite zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja, in sicer tako, da državam članicam omogoči skoraj popolno diskrecijsko pravico v zvezi z opredelitvami ukrepov za zmanjšanje tveganja za potencialno nevarne snovi, saj so ustaljena besedila zelo ohlapna in obstaja dvom, ali jih je sploh mogoče pravno opisati kot ukrepe za zmanjšanje tveganja;

R.  ker osnutek izvedbene uredbe ne predvideva pravno zavezujočih ukrepov za zmanjšanje tveganja, čeprav je bilo pri skoraj vseh oblikah uporabe glifosata ugotovljeno visoko dolgoročno tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, vključno s sesalci in pticami; ker uporaba neselektivnega herbicida glifosata poleg neželenega plevela uniči tudi vse ostale rastline, pa tudi alge, bakterije in glive, in ima zato nesprejemljiv vpliv na biotsko raznovrstnost in ekosistem; ker na podlagi navedenega glifosat ne izpolnjuje merila iz člena 4(3)(e)(iii) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

S.  ker je več držav članic že sprejelo previdnostne ukrepe za zaščito javnega zdravja in okolja; ker bi zaradi zagotavljanja enake ravni zaščite v vseh državah članicah morali v primeru odobritve aktivne snovi na ravni Unije določiti jasne in pravno zavezujoče pogoje njene uporabe;

T.  ker je Evropska agencija za varnost hrane na zahtevo Komisije v svoji presoji upoštevala poročilo Mednarodne agencije za raziskave raka, v katerem je glifosat opredeljen kot verjetno rakotvoren za ljudi; ker je pregled Evropske agencije za varnost hrane temeljil na številnih dokazih, tudi več študijah, ki jih Mednarodna agencija za raziskave raka v svojem poročilu ni upoštevala, kar naj bi bil tudi eden od razlogov, da so prišli do različnih zaključkov;

U.  ker je vodja enote za pesticide pri Evropski agenciji za varnost hrane, ki je tudi vodila pregled, nekatere študije, ki jih Mednarodna agencija za raziskave raka ni upoštevala, označil za „ključne“ in „bistvene“; ker je Evropska agencija za varnost hrane doslej zavračala javni dostop do teh študij, saj naj bi njihovo razkritje škodilo poslovnim interesom vlagateljev; ker zaradi tega ni mogoče izvesti neodvisnega znanstvenega nadzora nad temi študijami; ker Evropska agencija za varnost hrane ni podala preverljivih utemeljitev, da bi razkritje škodilo gospodarstvu, kot od agencije zahteva člen 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

V.  ker lahko v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(6) institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo poslovnih interesov, razen če ne prevlada javni interes za razkritje; ker glede na obstoječe polemike med Mednarodno agencijo za raziskave raka in Evropsko agencijo za varnost hrane o javnosti tako pomembnemu vprašanju, kot je rak, in glede na svetovni pomen odločitve o podaljšanju odobritve ali pogojnem podaljšanju odobritve ali zavrnitvi podaljšanja odobritve glifosata nedvomno obstaja javni interes za razkritje teh študij;

W.  ker poleg resnih pomislekov o rakotvornosti glifosata obstajajo tudi dvomi o morebitni vlogi te snovi pri motnjah endokrinega sistema; ker je bilo ugotovljeno, da pripravki na podlagi glifosata motijo delovanje endokrinega sistema v človeških celičnih linijah, ob pomanjkanju ustreznih znanstvenih horizontalnih meril pa ni mogoče izključiti delovanja preko endokrinega sistema; ker bo Komisija do avgusta 2016 določila standarde za opredelitev endokrinih motilcev;

X.  ker je agencija EFSA navedla, da je zaskrbljujoče, da motenj endokrinega sistema ni bilo mogoče izključiti, saj zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče zaključiti ocene; ker je v točki 2.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 določeno, da se aktivna snov odobri le, če se predloži popolna dokumentacija; ker je to še toliko pomembneje glede na to, da Uredba (ES) št. 1107/2009 določa, da se aktivna snov odobri le, če se šteje, da nima lastnosti endokrinih motilcev, ki lahko škodljivo vplivajo na ljudi, razen če je izpostavljenost ljudi tej snovi zanemarljiva ali obstaja resna nevarnost za zdravje rastlin, ki je ni mogoče obvladati na drugačen način;

Y.  ker ni primerno, da Komisija to veliko pomanjkljivost rešuje prek potrditvenih podatkov, ki se posredujejo po odločitvi o ponovni odobritvi, saj naj bi se postopek s potrditvenimi podatki uporabljal le v nekaterih izjemnih primerih, kot je določeno v točki 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, in naj se ne bi nanašal na zahteve po podatkih, ki so obstajale v času predložitve vloge;

Z.  ker se je v zadnjih dvajsetih letih zbralo še več dokazov o škodljivih učinkih, zlasti dejstvo, da glifosat verjetno učinkuje na več metabolnih poti vretenčarjev, vključno s hepatorenalno okvaro in učinki na ravnovesje hranil zaradi kelatnega delovanja glifosata(7);

AA.  ker je država članica poročevalka julija 2015 objavila, da namerava Evropski agenciji za kemikalije kot pristojnemu znanstvenemu organu za harmonizirano razvrščanje kemičnih snovi predložiti dokumentacijo za harmonizirano razvrstitev glifosata po Uredbi (ES) št. 1272/2008; ker naj bi bila vloga vložena konec marca 2016; ker naj bi postopek odločanja trajal 18 mesecev;

AB.  ker se glifosat precej uporablja za t. i. desikacijo, pri čemer se dejanska kmetijska rastlina pred spravilom pridelka izsuši, da se pospeši zorenje in olajša spravilo pridelka („green burndown“); ker ta praksa nima samo zelo škodljivih učinkov na biotsko raznovrstnost, temveč tudi običajno povzroča veliko višje stopnje ostankov v končnem pridelku in s tem večjo izpostavljenost ljudi temu herbicidu v prehrani(8); ker je zaradi te prakse kontaminirana tudi slama tretiranih rastlin, zaradi česar je ta neprimerna za krmo; ker je zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja nesprejemljivo, da se herbicid neselektivno uporablja v te namene;

AC.  ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin odporna proti glifosatu(9); ker se je leta 2012 56 % glifosata v svetovnem merilu uporabilo za gensko spremenjene kmetijske rastline, ki so odporne proti glifosatu(10);

AD.  ker je Evropski parlament leta 2015 in 2016 ugovarjal štirim različnim osnutkom izvedbenih aktov Komisije v zvezi z dajanjem proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjene kmetijske rastline, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, na trg(11), (12), (13), (14); ker so bile vse te rastline gensko spremenjene z namenom, da bi bile odporne proti glifosatu; ker so bile tri od teh rastlin gensko spremenjene tudi z namenom, da bi bile odporne proti drugemu herbicidu, torej da bi združevale odpornost proti več snovem;

AE.  ker je splošna uporaba glifosata za kmetijske rastline, ki so odporne proti njemu, v zadnjih dvajsetih letih privedla do razvoja odpornega plevela, ugotovljeno je namreč bilo, da večkratna uporaba glifosata brez menjavanja herbicidov ali spreminjanja metode za zatiranje plevela, zelo spodbuja razvoj odpornega plevela; ker kmetijsko-biotehnološke družbe zaradi tega kmetijskim rastlinam dodajajo še več lastnosti za odpornost proti herbicidom, kar dokazujejo trije od štirih primerov gensko spremenjenih rastlin, ki jim Evropski parlament nasprotuje, saj lahko ta praksa privede do povečanja večkratne odpornosti plevela(15); ker ta toksična spirala ni trajnostna;

AF.  ker študije dokazujejo, da se lahko z integriranim zatiranjem škodljivcev, ki temelji na diverzifikaciji posevkov, sistemih obdelave tal, obdobjih setve in mehanskem odstranjevanju plevela, zmanjša uporaba herbicidov, obenem pa ohrani pridelek, poleg tega je to tudi bolj trajnostno in okolju prijazno ter pomembno koristi biotski raznovrstnosti(16);

AG.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) leta 2015 ugotovila, da je bilo za nekatere pesticide vključno z glifosatom, število določitev najvišje mejne vrednosti ostankov (MRL) na podlagi poročil bistveno nižje od tega, koliko bi jih potrebovali, da bi lahko prišli do trdnih zaključkov; ker bi morale države poročevalke po mnenju agencije EFSA razširiti obseg uporabljenih analitičnih metod za MRL, da se zagotovi, da stopnja detekcije in stopnja prekoračitve MRL ne bosta neobjektivni zaradi nizkega števila določitev ali pomanjkanja podatkov nekaterih držav(17);

AH.  ker je bilo glasovanje o osnutku izvedbene uredbe o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v stalnem odboru za fitofarmacevtska sredstva marca 2016 prestavljeno;

AI.  ker je ameriški Urad za nadzor javne porabe (GAO) Uradu za prehrano in zdravila (FDA) nedavno izdal priporočilo, naj oceni tveganje in razkrije informacije v zvezi z ostanki glifosata, v povezavi z javnim zdravjem;

1.  meni, da osnutek izvedbene uredbe Komisije ne zagotavlja visoke ravni zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja, ne upošteva previdnostnega načela in presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1107/2009;

2.  poziva Komisijo, naj predloži nov osnutek izvedbene uredbe, v katerem se bo trajnostna raba herbicidov, ki vsebujejo glifosat, bolje obravnavala; poziva Komisijo, naj državam članicam priporoči, da zlasti omejijo ali prepovejo prodajo glifosata nepoklicnim uporabnikom, in naj skupaj s strokovnjaki iz držav članic oceni nepoklicno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in pripravi predloge, razvije usposabljanje in odobritev za poklicne uporabnike, zagotovi boljše informacije o uporabi glifosata in naj uvede stroge omejitve za uporabo sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat, pred spravilom pridelkov;

3.  poziva Komisijo, naj odobritev glifosata podaljša za sedem let; želi spomniti, da lahko Komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 prekliče odobritev aktivne snovi v obdobju njene registracije, če se na podlagi novih znanstvenih dokazov ugotovi, da ta snov ne izpolnjuje več meril za odobritev; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo pripravo seznama dodatkov, ki niso odobreni za vključitev v fitofarmacevtska sredstva; pozdravlja izključitev polietoksiliranega lojevega amina iz uporabe v fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo glifosat;

4.  poziva Komisijo, naj zlasti ne odobri nepoklicne uporabe glifosata;

5.  poziva Komisijo, naj zlasti ne odobri uporabe glifosata v bližini javnih parkov, javnih igrišč in javnih vrtov;

6.  poziva Komisijo, naj zlasti ne odobri kmetijske uporabe glifosata, kjer integrirani sistemi zatiranja škodljivcev zadostujejo za zatiranje pleveli;

7.  poziva Komisijo, naj odobritev ponovno preuči glede na to, da je treba Evropski agenciji za kemikalije še predložiti dokumentacijo v zvezi s harmonizirano razvrstitvijo glifosata v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008;

8.  poziva Komisijo, naj nemudoma zagotovi neodvisen pregled splošne toksičnosti in razvrstitve glifosata na podlagi vseh razpoložljivih znanstvenih dokazov, vključno z dokazi v zvezi z rakotvornostjo glifosata, pa tudi morebitnim povzročanjem endokrinih motenj v skladu s pričakovanimi znanstvenimi horizontalnimi merili za endokrine motilce;

9.  poziva Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane, naj glede na prevladujoči javni interes takoj razkrijeta vse znanstvene dokaze, na katerih temelji pozitivna razvrstitev glifosata in predlagano podaljšanje njegove odobritve; poziva Komisijo, naj si prizadeva za lažje popolno razkritje znanstvenih dokazov, ki se uporabljajo v okviru postopka EU za ocenjevanje;

10.  poziva Komisijo, naj pooblasti Urad za prehrano in veterinarstvo za testiranje in spremljanje ostankov glifosata v hrani in pijači, proizvedeni v Uniji, in v uvoženih pridelkih;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave in inovacije na področju alternativnih trajnostnih in stroškovno učinkovitih rešitev za proizvode za zatiranje škodljivcev in tako zagotovijo visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja;

12.  meni, da je pomembno, da Komisija na podlagi te resolucije sprejme ustrezne ukrepe, če želi doseči zaupanje v institucije Evropske unije in med njimi;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) UL L 31, 1.2.2002, str. 1. (4) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4302 (5) http://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/s12302-016-0070-0 (6) UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (7) http://ehjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12940-016-0117-0 (8) http://ehjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12940-016-0117-0 (9) http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 (10) http://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/s12302-016-0070-0 (11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456). (12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788 (MON-877Ø5-6 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040). (13) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038). (14) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 (MON-877Ø5-9 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039). (15) http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 (16) http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdfherbicide_reduction_can_preserve_crop_yields_as_well_as_biodiversity_benefits_of_weeds_445na2_en.pdf (17) http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/4038.pdf