Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2898(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0442/2016

Predložena besedila :

B8-0442/2016

Razprave :

PV 13/04/2016 - 17
CRE 13/04/2016 - 17

Glasovanja :

PV 14/04/2016 - 7.9
CRE 14/04/2016 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0133

Sprejeta besedila
PDF 389kWORD 154k
Četrtek, 14. april 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Poročilo o Turčiji za leto 2015
P8_TA(2016)0133B8-0442/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Turčiji za leto 2015 (2015/2898(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Turčiji za leto 2015 (SWD(2015)0216),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih ter prejšnjih ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji širitve EU (COM(2015)0611),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

–  ob upoštevanju skupne izjave po vrhunskem srečanju med EU in Turčijo dne 29. novembra 2015 in akcijskega načrta EU-Turčija,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(1),

–  ob upoštevanju medvladne konference dne 14. decembra 2015, na kateri je bilo uradno odprto 17. poglavje o ekonomski in monetarni politiki,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(2), z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije za leto 2010(3), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011(4), z dne 18. aprila 2013 o poročilu o napredku Turčije za leto 2012(5), z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji(6), z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013(7), z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper(8), z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji(9) ter z dne 10. junija 2015 o poročilu Komisije o napredku Turčije za leto 2014(10),

–  ob upoštevanju poziva Komisiji v resoluciji Evropskega parlamenta o poročilu o napredku Turčije za leto 2014, naj ponovno oceni, kako so doslej potekala pogajanja in kako bi bilo mogoče izboljšati in okrepiti odnose in sodelovanje med EU in Turčijo,

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju izjave Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005, ki zajema določbo, v skladu s katero je priznanje vseh držav članic nujni del pristopnega procesa, in o tem, da mora Turčija polno izvajati dodatni protokol k sporazumu iz Ankare tako, da odpravi vse ovire za prosti pretok blaga brez predsodkov in diskriminacije,

–  ob upoštevanju dejstva, da je v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 pristop Turčije k EU pogojen s popolno usklajenostjo s københavnskimi merili in zmogljivostjo EU za vključevanje novih članic,

–  ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju krize v Siriji, prizadevanj za prekinitev ognja in miroljubno rešitev ter obveznosti Turčije, da v skladu z določbami Ustanovne listine OZN ter vrednotami in načeli, na katerih temelji EU, povečuje stabilnost ter spodbuja dobre sosedske odnose s trdnimi prizadevanji za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, sporov in konfliktov s sosednjimi državami zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora,

–  ob upoštevanju, da je v jedru pogajalskega procesa spoštovanje načel pravne države, predvsem načela delitve oblasti, demokracije, svobode izražanja, človekovih pravic, pravic manjšin in svobode veroizpovedi,

–  ob upoštevanju dejstva, da so bile odobrene 3 milijarde EUR za obvladovanje begunske krize v Turčiji, pri čemer 1 milijarda EUR izhaja iz proračuna EU, preostanek pa iz držav članic,

–  ob upoštevanju dela Kati Piri, ki ga je opravila v Odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve kot stalna poročevalka za Turčijo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005 in je bil njihov začetek izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa, temelječega na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformam;

B.  ker mora EU ostati sidrišče za reforme v Turčiji, saj imajo pristopna pogajanja in proces širitve preobrazbeno moč;

C.  ker je treba v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 zagotoviti popolno izpolnjevanje vseh københavnskih meril in zmožnost EU za vključevanje; ker je Turčija predana izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi s pravnim redom EU; ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za krepitev institucij in nadaljevanje procesa demokratizacije in modernizacije;

D.  ker so v pogajalskem procesu izjemno pomembna načela pravne države, predvsem delitev oblasti, svoboda izražanja in svoboda medijev, človekove pravice in demokracija, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, dobri sosedski odnosi, svoboda veroizpovedi, svoboda zbiranja in miroljubnega protestiranja, pravice manjšin in žensk ter boj proti diskriminaciji zoper ranljive skupine, kot so Romi, invalidi ter lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne (LGBTI) osebe;

E.  ker se je na področju političnih meril upočasnilo izvajanje reform in je prišlo do velikega nazadovanja na področju svobode izražanja in svobode združevanja;

F.  ker ima Turčija v svetovnem merilu še zmeraj največje število novinarjev v zaporu;

G.  ker je organizacija za svobodo tiska in medijev Turčijo na svoji lestvici uvrstila med države, kjer ni svobode tiska, svoboda interneta pa je le delna;

H.  ker se notranje in zunanje varnostne razmere v Turčiji hitro slabšajo;

I.  ker se je Turčija soočila s številnimi terorističnimi napadi v krajih Diyarbakir, Suruc, Ankara in Istanbul, ki naj bi jih izvedla t.i. Islamska država Iraka in Levanta (ISIL)/Daiš in ki so terjali 150 nedolžnih smrtnih žrtev;

J.  ker je rusko bombardiranje Aleppa in drugih delov Sirije povzročilo dotok velikega števila dodatnih beguncev, ki so se zatekli v Turčijo;

K.  ker sta se EU in Turčija dogovorili, da bosta oživili pogajalski proces in intenzivno sodelovali na področju migracij;

L.  ker je bilo turško prebivalstvo doslej izjemno gostoljubno do velikega števila beguncev, ki živijo med njimi; ker po podatkih UNHCR Turčija gosti največjo begunsko skupnost na svetu, ki šteje približno 2,7 milijona registriranih sirskih, iraških in afganistanskih beguncev;

M.  ker se turške oblasti niso strinjale s ponovnim odprtjem pravoslavnega semenišča na otoku Heybeliada (Halki);

I.Stanje odnosov med EU in Turčijo

1.  je močno zaskrbljen, ker spoštovanje demokracije in pravne države v Turčiji nazaduje, zaradi česar se je splošna hitrost izvajanja reform v tej državi v preteklih letih zelo upočasnila, in ker je na nekaterih poglavitnih področjih, kot so neodvisnost pravosodja in svoboda združevanja in svoboda izražanja, spoštovanje človekovih pravic in pravne države prišlo do nazadovanja in vse večjega odmika od københavnskih meril, ki jih morajo države kandidatke izpolnjevati;

2.  poudarja, da je Turčija ključna strateška partnerica EU in da bi z dejavnimi in verodostojnimi pogajanji začrtali ustrezen okvir za izkoriščanje celotnega potenciala odnosov med EU in Turčijo; je seznanjen, da je EU ponovno oživila pogajalski proces in upa, da bo odprtje poglavij prineslo konkreten napredek; v zvezi s tem Turčijo poziva k dejanskemu napredku in iskreni zavezanosti; ponavlja poziv Komisiji, naj ponovno oceni, kako so doslej potekala pogajanja in kako je mogoče izboljšati in okrepiti odnose in sodelovanje med EU in Turčijo; močno podpira strukturiran, pogostejši in odprt politični dialog na visoki ravni o ključnih vprašanjih v skupnem interesu, kot so migracija, boj proti terorizmu, energija, gospodarstvo in trgovina;

3.  meni, da odločitev o preložitvi poročila Komisije o napredku za leto 2015 na obdobje po turških volitvah novembra 2015 ni pravilna, saj daje vtis, da je EU pripravljena obmolkniti o kršitvah temeljnih pravic v zameno za sodelovanje turške vlade pri vprašanju beguncev; poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo objavila letna poročila o napredku po točno določenem časovnem razporedu; poziva Komisijo in Svet, naj ne zanemarita notranjega dogajanja v Turčiji in naj jasno zagovarjata pravno državo in temeljne pravice v tej državi, kot določeno v københavnskih merilih, ne glede na druge interese;

4.  je seznanjen z izidom parlamentarnih volitev dne 1. novembra 2015 in sestavo nove vlade; ponovno poziva k znižanju 10-odstotnega volilnega praga in k preglednosti financiranja političnih strank in volilnih kampanj; pozdravlja dejavno sodelovanje prostovoljcev civilne družbe med volitvami in visoko volilno udeležbo; vendar obsoja ustrahovanje in nadlegovanje medijev ter diskriminacijo opozicijskih strank pri predvolilnem poročanju, nasilno in ustrahovalno vzdušje, ki mu botrujejo zlasti napadi varnostnih sil in skrajnih nacionalističnih skupin na posamezne kandidate in urade strank, zlasti Ljudske demokratske stranke HDP, ter močno politično polarizacijo; pozdravlja, da je Velika narodna skupščina Turčije zaradi zadnjih dveh volitev in kljub 10-odstotnemu volilnemu pragu postala bolj vključujoča do manjšinskih skupin v Turčiji;

5.  poziva k posodobitvi carinske unije in njeni razširitvi na nove sektorje, vključno s kmetijskimi proizvodi, storitvami in javnimi naročili; je seznanjen, da naj bi se pogajanja o tem začela v drugi polovici leta 2016; opozarja, da se lahko potencial carinske unije v celoti izkoristi le, če Turčija v celoti izvaja dodatni protokol v povezavi z vsemi državami članicami; meni, da bi bilo treba v prihodnjih prostotrgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami, zlasti pri pogajanjih med EU in ZDA o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, upoštevati interese Turčije; poziva k izboljšanju prostega gibanja oseb in povečanju medkulturnih izmenjav;

6.  z odobravanjem ugotavlja, da se je politični dialog med EU in Turčijo na področju zunanje in varnostne politike poglobil in da je Turčija leta 2015 bolje podprla izjave EU in sklepe Sveta; obžaluje, da Turčija ni podprla sklepa, ki ga je Svet sprejel, ko je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in po dogodkih v vzhodni Ukrajini, vključno z omejevalnimi ukrepi;

7.  ponavlja, da bi morala Turčija v skladu z določbami pogajalskega okvira še bolj uskladiti svojo zunanjo politiko s politiko EU; meni, da je ključno povečati izmenjavo informacij o zunanjepolitičnih zadevah in poziva turškega zunanjega ministra k udeležbi na sejah Sveta za zunanje zadeve, ko je to ustrezno; opozarja na strateški pomen Turčije za energetsko varnost EU, saj je izredno pomembna tranzitna država; meni, da je hitri razvoj sodelovanja na področju energetike in širjenje koridorja za tranzit energentov prek Turčije v Evropsko unijo bistvenega pomena;

8.  ponavlja, da je treba okrepiti dobre sosedske odnose, ki so temeljni del pogajalskega okvira in bistveni element širitvenega procesa; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj okrepi prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov z neposrednimi sosedami zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora, v skladu z določbami Ustanovne listine OZN in mednarodnim pravom; poziva turško vlado, naj podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS); poziva turško vlado, naj preneha s ponavljajočimi se kršitvami grškega zračnega prostora in teritorialnih voda, pa tudi preleti turških vojaških letal nad grškimi otoki; izraža obžalovanje, da velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji; poziva Turčijo in Armenijo, naj uredita medsebojne odnose z vzpostavitvijo brezpogojnih diplomatskih odnosov, in poziva k odprtju meje med Turčijo in Armenijo, s čimer bi se lahko odnosi izboljšali, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem povezovanju;

II.Spoštovanje pravne države, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin

9.  meni, da so za upoštevanje zavezanosti EU pravni državi in temeljnim vrednotam v Turčiji nujno potrebne reforme na področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti; brez poseganja v stališča držav članic poziva Svet EU, naj po izpolnitvi uradnih meril uspešnosti predlaga odprtje poglavij 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) ter zagotovi, da bo proces reform v Turčiji oblikovan na podlagi vrednot in standardov EU; poziva Turčijo, naj na področju pravosodnih reform v celoti sodeluje s Svetom Evrope in Beneško komisijo;

10.  obžaluje resno nazadovanje v zadnjih dveh letih na področju svobode govora, izražanja in mnenja, tako na spletu kot zunaj njega, v Turčiji, ki se v indeksu svobode tiska na svetu, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, uvršča na 149. mesto med 180 državami; opozarja, da je Turčija – po podatkih samih turških oblasti – država z rekordno visokim številom novinarjev za zapahi; znova poudarja, da so svoboda mnenja, izražanja in govora skupaj z neodvisnimi mediji bistvene evropske vrednote; pozdravlja sodbo ustavnega sodišča, da so bile kršene človekove pravice Cana Dündarja in Erdema Güla; opominja, da ju še vedno čaka sojenje in da tožilci zahtevajo večkratne dosmrtne zaporne kazni, je zaskrbljen nad odločitvijo, da se javnost izključi iz celotnega trajanja sojenja, ter poziva k temeljiti in objektivni preiskavi obtožb novinarjev glede prevoza orožja v Sirijo; obsoja nedavne izjave turškega predsednika proti ustavnemu sodišču; poziva k takojšnji izpustitvi vseh zaprtih novinarjev in spodbuja evropske diplomate, naj še naprej tesno spremljajo vse kazenske zadeve proti novinarjem; obžaluje osebne napade vodilnih vladnih uradnikov na novinarje in nasprotnike ter vse bolj avtoritarno vedenje turških voditeljev; poziva Turčijo, naj takoj ukrepa proti vsem oblikam zastraševanja novinarjev, predvsem naj razišče vse telesne napade nanje in grožnje proti njim, hkrati pa naj dejavno preprečuje napade na medijske hiše, pa tudi umiri napeto politično ozračje, s katerim se ustvarja okolje, ki omejuje svobodo govora v medijih in na internetu;

11.  opaža, da indeks zaznave korupcije za leto 2015, ki ga je 27. januarja 2016 objavila organizacija Transparency International, kaže na povečanje korupcije v zadnjem letu v Turčiji, ki je sicer sedaj po tem indeksu na 66. mestu; poudarja, da mora turška vlada jasno in dosledno izraziti, da se resnično namerava spopasti s korupcijo na vseh ravneh oblasti;

12.  opozarja, da bi moral biti boj proti korupciji ena prednostnih nalog Turčije; zato poziva Turčijo, naj posodobi strategijo in akcijski načrt za boj proti korupciji, ustanovi neodvisen organ za boj proti korupciji ter pokaže verodostojne rezultate preiskav, pregona in obsodb, tudi v primerih na visoki ravni;

13.  poziva, naj se ponovno vzpostavi neodvisnost medijev v lasti holdinga Koza Ipek ter medijske skupine Feza in naj se predstavniki vlade odstranijo iz upravnih odborov, več deset odpuščenih delavcev, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi vladnega prevzema, pa naj se vrne na svoja delovna mesta in umaknejo naj se obtožbe o terorizmu;

14.  obsoja nasilni in nezakoniti prevzem številnih turških časopisov, nedavno tudi Zamana, in je zaskrbljen zaradi odločitve Digiturka, ki je domnevno tudi politično motivirana, da preneha s televizijskim oddajanjem; poziva turško vlado, naj preneha s političnim in gospodarskim pritiskom na neodvisne medije; ostro obsoja verbalne in fizične napade ter naraščajočo uporabo zakonodaje o obrekovanju in protiteroristične zakonodaje proti novinarjem; je seznanjen s prepovedjo spletnega in običajnega poročanja o določenih vsebinah ter blokiranjem spletnih strani, kar vodi do samocenzure med novinarji, ki se bojijo, da bi kritiziranje oblasti še povečalo povračilne ukrepe; je močno zaskrbljen zaradi blokiranja na desettisoče spletnih strani, sprememb zakona o reguliranju internetnih medijev, sprejetih marca 2015, ter oblasti direktorata za telekomunikacije (TIB), ki iz najrazličnejših nejasnih razlogov dovoljuje blokiranje spletnih strani v štirih urah; je zaskrbljen, ker je turški satelitski ponudnik Turksat v petek, 26. februarja 2016, prekinil oddajanje kanala IMC TV, ker je to zahteval ankarski državni tožilec, ki preiskuje, ali ta kanal podpira „teroristično“ skupino; je zaskrbljen zaradi izredno visokih davčnih kazni za medijske organizacije; poziva k reviziji zakona o internetu, da bi podprli okolje, ki bo spodbujalo svobodo govora na internetu ter varstvo zasebnosti in osebnih pravic; obsoja, da poskušajo turški vladni uradniki ustrahovati številne mednarodne novinarje in jih v nekaterih primerih celo izseliti; poziva k neodvisni preiskavi umorov novinarjev Nadžija Džerfa, Ibrahima Abdela Kadra ter Faresa Hamadija z bloga o Siriji „Tihi pokol Rake“ (Raqqa is Being Slaughtered Silently) na turških tleh; poleg tega obžaluje preiskave, aretacije, zaporne kazni in globe na podlagi člena 299 kazenskega zakonika zaradi domnevne žalitve predsednika države; poziva turško vlado, naj ta vprašanja obravnava nujno in prednostno, da bi zaščitila pluralizem v skladu z mednarodnimi standardi; meni, da je odprta javna razprava osrednji sestavni del vsake zdrave demokracije;

15.  poziva turško vlado, naj sprejme tehten zakon o varstvu podatkov in ustanovi neodvisen organ za varstvo podatkov v skladu z evropskimi standardi, s čimer bo ustvarila potrebne pogoje za učinkovito in uspešno mednarodno policijsko in pravosodno sodelovanje ter izmenjavo informacij, hkrati pa bo prispevala k izpolnjevanju meril za liberalizacijo vizumskega režima; poziva turške oblasti, naj jasno opredelijo izjeme pri področju uporabe zakona, zlasti glede obdelave zdravstvenih podatkov, ter naj uvedejo izbirni postopek, ki bo zagotavljal neodvisnost članov organa za varstvo podatkov;

16.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zakona o boju proti terorizmu, zlasti zaradi široke in nejasne opredelitve terorizma, organiziranega kriminala in propagande, ki jo določa, s čimer je nemogoče določiti jasno naravo tovrstnih kaznivih dejanj; vztraja, da mora biti kazenska in protiteroristična zakonodaja v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo mora Turčija v celoti spoštovati in izvajati; poziva Turčijo, naj ustvari politično in pravno okolje, kjer bo lahko sodstvo tudi v praksi neodvisno in nepristransko opravljalo svoje naloge, da ne bi postalo instrument za zatiranje notranjega nasprotovanja; poziva Turčijo, naj izvaja vse sodbe evropskih sodišč; je zaskrbljen zaradi številnih prerazporeditev, neprostovoljnih premeščanj in odpuščanja sodnikov in tožilcev, ki ogrožajo neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost pravosodja ter spoštovanje načela dolžnega pravnega postopanja in delitve oblasti; poziva, naj se nemudoma spet vzpostavi ločitev oblasti in se s pomenljivimi koraki zagotovi popolna neodvisnost pravosodja; obžaluje izkrivljanje sodnih postopkov v korist nekaterih politikov, kar je postalo običajna praksa v Turčiji po korupcijskem škandalu leta 2013; poudarja, da je treba omejiti vlogo in vpliv izvršne oblasti v okviru visokega sveta sodnikov in tožilcev in da so potrebna zadostna zagotovila za preprečevanje neprostovoljne premestitve sodnikov;

17.  opozarja, da je izjemna gospodarska rast Turčije v zadnjem desetletju privedla do gradnje stanovanj in širitve infrastrukture brez primere, pogosto na račun ohranjevanja in varstva okolja; je posebej zaskrbljen zaradi številnih megaprojektov v tej državi in vlado Turčije nujno poziva, naj uporabi presoje vpliva na okolje in socialnega vpliva ter pravočasno vključi lokalno prebivalstvo v zasnovo projekta, da bo lahko kar najbolj preprečila dolgoročne negativne učinke urbanizacije, porabe prostora in degradacije okolja;

18.  meni, da bi moral proces ustavnih reform voditi v sekularno, pluralistično, vključujočo in strpno družbo; poudarja, da bi morala nova ustava temeljiti na širokem soglasju celotnega političnega spektra in družbe kot celote, ob polnem spoštovanju pravic manjšin, ne glede na njihovo kulturno ali versko ozadje, ter zagotavljati trdno podlago za temeljne svoboščine in pravno državo; poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje pravno državo ter temeljne pravice in svoboščine, zlasti svobodo verske in etnične manjšine; poudarja, da mora sprejeti celovito protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo vključevala prepoved diskriminacije in sovražnega govora na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola ali spolne identitete, in naj vključi prepoved takšne diskriminacije v novo ustavo; poudarja, da ta pristop Turčije ne bi smel odvrniti od zagotavljanja posebnih pravic državljanom na podlagi narodnosti, veroizpovedi ali jezika, da lahko ohranijo svojo identiteto; vendar v zvezi s tem ugotavlja, da so potrebni nadaljnji koraki za reševanje težav grške manjšine, zlasti v zvezi z njeno pravico do izobraževanja in lastninskimi pravicami; poziva turške oblasti, naj uvedejo sodne ukrepe proti osebam in organom, odgovornim za kakršno koli kaznivo dejanje iz sovraštva, tudi antisemitizem, kot je objavljeno v vladnem svežnju za demokratizacijo iz leta 2013; obsoja pasiven odnos turške vlade do resnih groženj kristjanom in njihovim duhovnikom v socialnih medijih; pričakuje, da bo turška vlada vse turške državljane obravnavala brez predsodkov zaradi njihovega verskega prepričanja; poziva turške organe, naj glede na to, da v Turčiji živi najštevilčnejša romska manjšina na svetu, s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi dosežejo dejansko enake pravice za Rome v turški družbi in izboljšajo njihov položaj, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo romskim otrokom in vključevanju romskih žensk;

19.  poziva Turčijo, naj še naprej tesno sodeluje z Komisijo pri pripravljanju nove in izvajanju veljavne zakonodaje, da bi zagotovila združljivost s pravnim redom EU;

20.  poudarja, da je treba v skladu z evropskimi vrednotami v celoti spoštovati pravico do različnih življenjskih slogov, tako laičnih kot temelječih na veri, in ohranjati ločitev države in vere;

21.  poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces reform na področju svobode misli, vesti in vere, in sicer tako, da verskim skupnostim omogoči pridobitev statusa pravne osebe, z odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovnikov, z upoštevanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil Beneške komisije ter z odpravljanjem vseh vrst diskriminacije ali ovir na podlagi vere; poziva Turčijo, naj spoštuje poseben značaj in pomen ekumenskega patriarhata ter mu prizna status pravne osebe; ponavlja, da je treba dovoliti ponovno odprtje semenišča Halki in odpraviti ovire za njegovo ustrezno delovanje ter omogočiti javno uporabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh;

22.  poziva turško vlado, naj ustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poudarja, da je predvidena lokacija na zelo potresnem področju, zato predstavlja veliko nevarnost ne samo za Turčijo, ampak za vso sredozemsko regijo; zato poziva turško vlado, naj se pridruži konvenciji iz Espooja, ki od podpisnic zahteva, da druga drugo obvestijo o možnih večjih projektih, ki bi verjetno imeli velik negativen čezmejni vpliv na okolje, in se o njih medsebojno posvetujejo; poziva turško vlado, naj vlade sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, vključi nadaljnje korake v zvezi s projektom Akkuyu ali naj se z njimi o njem vsaj posvetuje;

23.  izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nasilja nad ženskami in pomanjkljivega izvajanja nacionalnega prava za preprečevanje nasilja in varovanje žensk pred nasiljem; poleg tega vztraja, naj oblasti učinkovito izvršujejo veljavne zakone o nasilju nad ženskami ter zlorabi v družini, ki sta močno razširjena na podeželju in v mestih, obravnavajo naj nezadostno prijavljanje nasilja na podlagi spola, žrtvam takega nasilja naj zagotovijo podporne storitve in zatočišče, storilcem pa naložijo kazni, poleg tega pa naj povečajo družbeno ozaveščenost ter obravnavajo družbeno sprejemanje nasilja na podlagi spola; močno priporoča vladi, naj spodbuja enakost spolov na političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, državljanskem in vseh drugih področjih;

24.  poziva Turčijo, naj si resno prizadeva za varstvo pravic skupnosti LGBTI; izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja varstva oseb LGBTI pred nasilnimi dejanji; v zvezi s tem poudarja, da je razočaran, ker zaščita pred kaznivimi dejanji iz sovraštva na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ni vključena v zakon o kaznivih dejanjih iz sovraštva; obžaluje, da ostajajo kazniva dejanja iz sovraštva do oseb LGBTI pogosto nekaznovana ali da so kazni storilcem znižane, ker naj bi bili „žrtve krivičnih provokacij“;

III.Kurdski mirovni proces in razmere na jugovzhodu Turčije

25.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer na jugovzhodu Turčije; opozarja na odgovornost turške vlade, da zaščiti vse ljudi, ki živijo na njenem ozemlju, ne glede ne njihovo kulturno ali versko poreklo; priznava, da ima Turčija legitimno pravico do boja proti terorizmu v skladu z mednarodnim pravom; vendar poudarja, da je treba varnostne ukrepe izvajati ob spoštovanju pravne države in človekovih pravic; poudarja, da morajo biti vse dejavnosti varnostnih sil sorazmerne in ne smejo biti zasnovane kot kolektivno kaznovanje; obsoja neustrezno ravnanje posebnih varnostnih sil in poziva, naj se storilce kazensko preganja; poziva k izvrševanju humanitarnega prava, da bi bili vsi ranjeni deležni oskrbe, do katere so upravičeni;

26.  obsoja in ne more upravičiti, da Kurdska delavska stranke (PKK), ki je v EU na seznamu terorističnih organizacij, znova uporablja nasilje; poudarja, da nasilje ni rešitev za kurdsko vprašanje, in odločno poziva turško vlado, naj prevzame odgovornost za obnovitev pogajanj, da bi dosegli celovito in trajno rešitev tega vprašanja; poziva stranko PKK, naj odloži orožje, opusti teroristično taktiko ter svoja pričakovanja izraža na miren in zakonit način; odločno obsoja napade na varnostne sile in civiliste; v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost, ker pripadniki Domoljubnega revolucionarnega gibanja mladine (YDG–H) postavljajo barikade in kopljejo obrambne jarke; vendar vztraja, da je treba dovoliti mirne proteste;

27.  poziva turške oblasti, naj nemudoma odpravijo policijsko uro, ki je bila uvedena s kršitvijo turške ustave; izraža posebej resno zaskrbljenost zaradi razmer v krajih Cizre in Sur/Diyarbakır in obsoja, da tam pobijajo civiliste ali jih puščajo ranjene, brez vode, hrane in zdravstvene oskrbe; poziva Turčijo, naj Mednarodnemu rdečemu polmesecu omogoči lajšanje humanitarne krize v teh krajih; poziva vlado, naj v skladu z začasnimi ukrepi Evropskega sodišča za človekove pravice omogoči sprejem ranjenih v bolnišnicah, civilistom pa zagotovi varen izhod iz mest, kjer je uvedena policijska ura; je globoko zaskrbljen zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti, kar je treba temeljito preiskati, in zaradi dejstva, da je približno 400 000 oseb notranje razseljenih; poudarja, da je treba družinam omogočiti, da kot dejanje človekovega dostojanstva z ulic odnesejo trupla svojcev in jih pokopljejo; opozarja na odgovornost turške vlade za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in varnosti ter dostop do blaga in storitev za vse civilno prebivalstvo v pretežno kurdskih območjih Turčije, kjer potekajo spopadi; poziva turško vlado, naj vzpostavi formalni mehanizem za zagotavljanje nujne pomoči in nadomestil tistim, ki so morali zapustiti svoje domove, postali brezposelni in izgubili vir preživljanja; obžaluje uničenje zgodovinske dediščine;

28.  je zaskrbljen zaradi nedavno razkritih projektov turške vlade za preoblikovanje mest in premestitve na območjih, ki so jih prizadeli spopadi, in obžaluje sklep o obsežni razlastitvi v okrožju Sur province Diyarbakir, ki vključuje občinska in tudi cerkvena posestva ter bi pomenila kršitev pravic verskih manjšin; poziva turško vlado, naj spoštuje kulturno edinstvenost regije in naj centraliziranim lokalnim vladnim strukturam ne dodeli še večjih pristojnosti v njej; poziva k reviziji sklepa o razlastitvi in načrtih obnove na podlagi dialoga in sodelovanja z okrožnimi in mestnimi občinami ter spoštovanja pravic prebivalcev in lastnikov;

29.  je zgrožen zaradi dejanj policijskih sil za posebne operacije, znanih kot „enote Esedullah“, ki naj bi bile odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, med drugim tudi za nameren uboj civilistov na jugovzhodu Turčije; zahteva, da turške oblasti temeljito preiščejo dejanja teh enot, kršitelji človekovih pravic pa morajo v celoti prevzeti odgovornost in biti kaznovani;

30.  poziva k takojšnjemu premirju in obnovitvi mirovnega procesa, da bi dosegli sporazumno rešitev kurdskega vprašanja; poudarja, da si je treba prednostno prizadevati za napredek pri demokratizaciji in spravi; v zvezi s tem poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj ustanovi posebni odbor za rešitev kurdskega vprašanja, da bi s povrnjenim občutkom pravičnosti in ozdravitvijo od travm, ki se lahko politično zlorabljajo, pomagal doseči trajni mir; poziva EU, naj nemudoma prevzame dejavno vlogo v mirovnem procesu; poudarja, da je treba dati prednost krepitvi socialnih, kulturnih in političnih pravic ter enakopravni obravnavi oseb kurdskega porekla; ponovno poziva Turčijo kot članico Sveta Evrope, naj umakne pridržke glede Evropske listine lokalne samouprave, da bi zagotovila celovito izvajanje vseh njenih vidikov;

31.  močno obžaluje ustrahovanje in pregon več kot 1000 članov akademskega sveta, ki so podpisali peticijo za mir; obsoja dejstvo, da je bilo 50 izmed njih odpuščenih ali začasno odstavljenih, štirje podpisniki pa so bili zaprti; poudarja, da je treba kazensko preganjati odgovorne za uboj odvetnika Tahirja Elçija, ki je svoje življenje posvetil miru in človekovim pravicam; izraža resno zaskrbljenost glede sodnih preiskav, katerih tarča so bili predvsem člani Ljudske demokratične stranke (HDP), glede potekajočega zapiranja in odpuščanja lokalnih županov, vključno s 25 sožupani, ter glede groženj, ki so jih deležni številni kurdski politiki;

32.  obsoja teroristične napade, ki naj bi jih izvedel ISIL/Daiš v Diyarbakirju, Surucu, Ankari in Carigradu; izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami ter državljani Turčije, ki so v boju proti ekstremizmu najbolj na udaru; prav tako odločno obsoja bombne napade v Ankari 17. februarja 2016, za katere je prevzela odgovornost militantna skupina Sokoli za svobodo Kurdistana (TAK), kot tudi napad v Ankari 13. marca 2016, in izraža sožalje družinam žrtev in drugim žalujočim; poudarja, da je treba opraviti temeljito preiskavo teh napadov, da bi kršitelje privedli pred sodišče; meni, da je tesnejše sodelovanje med Europolom in turškimi organi kazenskega pregona ključno za učinkovit boj proti terorizmu;

33.  pozdravlja sodelovanje Turčije v svetovni koaliciji za boj proti Isilu in odprtje njenih baz ZDA in koalicijskim silam; poziva Turčijo, naj ravna ustrezno zadržano in v polni meri sodeluje z zahodnimi zaveznicami;

34.  poziva jo tudi, naj še naprej krepi prizadevanja pri preprečevanju, da bi tuji bojevniki, denar ali oprema dosegli ISIL/Daiš in druge ekstremistične skupine na njenem ozemlju; je zaskrbljen, da turške oblasti morda niso sprejele vseh možnih ukrepov za ustavitev in preprečitev dejavnosti ISIL/Daiša, zlasti za boj proti nezakonitemu tihotapljenju nafte prek turških meja; poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za izmenjavo informacij in tesno sodeluje s turškimi oblastmi v tej zadevi, da bi dodatno podprla boj proti tihotapskim mrežam; opozarja na pomanjkljivosti pri aretacijah tujih bojevnikov ter nadzoru meja z Irakom in Sirijo;

35.  pozdravlja podporo in prispevek Turčije k sporazumu, doseženemu med velesilami, za prekinitev sovražnosti v Siriji in zagotavljanje humanitarne pomoči ljudem v stiski; to pozdravlja kot pomemben korak k razrešitvi sirske krize; ugotavlja, da bi morala prekinitev sovražnosti veljati za vse strani v spopadu, razen za skupine, ki jih je Varnostni svet OZN opredelil kot teroristične organizacije; poziva vse strani, naj te zaveze hitro in v celoti izpolnijo; ponovno izraža mnenje, da ni vojaške rešitve za sirski spor, in vztraja, da je treba doseči politično rešitev; obsoja turško vojaško posredovanje proti kurdskim silam v severni Siriji, ki spodkopava boj proti ISIL/Daišu ter ogroža prizadevanja za mir in varnost;

IV.Sodelovanje med EU in Turčijo na področju begunske/migracijske krize

36.  podpira novo politično sodelovanje EU in Turčije pri geopolitičnih izzivih, zlasti pri begunski in migracijski krizi; priznava velik humanitarni prispevek Turčije, saj gosti največje število beguncev na svetu; poziva EU in Turčijo, naj združita moči pri izboljšanju in zagotavljanju dostojnih življenjskih pogojev in osnovnih zmogljivosti v begunskih taboriščih ter olajšata delo Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), da bi preprečili množično odhajanje migrantov; spodbuja EU, naj še naprej sodeluje s turškimi vladnimi uradniki, da bi zagotovili pravilno dokumentiranje migrantov; želi spomniti, da je Turčija ena ključnih tranzitnih držav, za begunce in migrante, ki potujejo v EU ne le iz Sirije, ampak tudi iz številnih drugih držav; poudarja, da je sodelovanje s Turčijo pomembno za upravljanje begunske krize in preprečevanje smrtnih žrtev na morju; pozdravlja Natovo nadzorno misijo v Egejskem morju;

37.  pozdravlja zagon skupnega akcijskega načrta EU in Turčije za begunce in upravljanje migracij 29. novembra 2015, ki je del celovitega programa za sodelovanje na podlagi skupne odgovornosti ter vzajemnih zavez in njihovega izpolnjevanja, in vztraja, da ga je treba takoj začeti izvajati; poudarja, da sodelovanje med EU in Turčijo v zvezi z migracijami ne bi smelo biti odvisno od časovnega razporeda, vsebine in pogojenosti pogajalskega procesa; meni, da prenos upravljanja begunske krize na Turčijo ni verodostojna dolgoročna rešitev tega vprašanja; poziva države članice EU k solidarnosti, da bi več držav v duhu delitve bremena in odgovornosti sprejelo begunce za preselitev;

38.  poudarja, da je treba 3 milijarde EUR in dodatna sredstva iz instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji ustrezno uporabiti z izvajanjem projektov za zadovoljevanje takojšnjih potreb po hrani, zdravstvenem varstvu, sanitarni oskrbi in izobraževanju, da bo to pravočasno in neposredno koristilo beguncem in gostiteljskim skupnostim; poziva k polnemu sodelovanju Parlamenta kot sozakonodajalca in proračunskega organa v postopku odločanja; poziva k hitrejšemu izplačevanju obljubljenih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s Turčijo zagotovijo, da bo vzpostavljen mehanizem za preverjanje, ali se sredstva ustrezno uporabljajo v ta namen, da bo ta mehanizem pod strogim nadzorom in da bo Komisija o uporabi sredstev redno obveščala Evropski parlament; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, kot so ženske in otroci, zlasti sirote, ter verske manjšine, med katerimi so kristjani in jazidi; poudarja, da je nujno treba ukrepati proti nasilju na podlagi spola in zlorabi žensk in deklet na migracijskih poteh preko Turčije;

39.  pozdravlja nedavno odločitev turške vlade, da bo odprla svoj trg dela za sirske begunce; poziva k nujnim ukrepom, da bi zagotovili izobraževanje vseh 700 000 sirskih otrok; izraža pohvalo turški vladi, ker sirskim beguncem zagotavlja brezplačne zdravstvene storitve in izobraževanje; obžaluje, da poziv Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce k povečanju financiranja ni bil uspešen in da je moral Svetovni program za hrano zaradi zmanjšanih sredstev znižati delež prehrane na 80 %; izraža pohvalo Turčiji, ker je enostransko zapolnila to finančno vrzel, ter poziva države članice in EU, naj povečajo finančna sredstva za agencije OZN in njihove partnerske nevladne organizacije v Turčiji;

40.  izreka pohvalo Turčiji, ker je do nedavnega ohranjala politiko odprtih meja za sirske begunce; odobrava začetek veljavnosti novih pravil turškega vizumskega režima, zaradi katerih so se nedovoljeni prehodi že močno zmanjšali; kljub temu poudarja, da je treba za države, iz katerih prihaja veliko število nezakonitih migrantov, uporabljati veliko strožjo vizumsko politiko, skladno z vizumsko politiko EU, da bi zajezili pritok migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, prek Turčije v Evropo; poudarja, da Turčija potrebuje vso podporo za izboljšanje varnosti svojih meja in krepitev boja proti tihotapljenju ljudi; poziva Turčijo, naj pokaže nično toleranco in sprejme učinkovite ukrepe za zaustavitev trgovcev z ljudmi in toka beguncev proti grškim otokom, ki povzroča hude humanitarne, politične, socialne in varnostne probleme v EU; spodbuja Turčijo, Bolgarijo in Grčijo, naj bolj sodelujejo pri operacijah za iskanje in reševanje v Egejskem morju, agencijo Frontex pa poziva, naj nudi podporo turški obalni straži in okrepi dvostransko izmenjavo informacij z njo; priznava, da so lahko ukrepi proti tihotapljenju učinkoviti le skupaj z vzpostavitvijo varnih in zakonitih poti v Evropsko unijo za begunce in prosilce za azil;

41.  poudarja, da omejevanje priseljevanja v EU ne bi smelo privesti do prisilnega vračanja beguncev ali nezakonitega odvzema prostosti; poziva Komisijo, naj v zvezi s skupnim akcijskim načrtom EU in Turčije razišče navedbe iz poročila organizacije Amnesty International z dne 1. aprila 2016, da Turčija izvaja prisilna vračanja sirskih beguncev; vztraja, da je treba pri izvajanju vseh postopkov prisilnega vračanja iz Grčije v Turčijo dosledno upoštevati mednarodno pravo in pravo EU s področja dostopa do azila in mednarodne zaščite ter izvajanje temeljnih pravic in procesnih jamstev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj tesno spremlja način izvajanja sporazuma s strani turških oblasti in upoštevanje načela nevračanja v primeru oseb, vrnjenih v Turčijo; ponovno poziva turško vlado, naj umakne geografski pridržek pri izvajanju Ženevske konvencije iz leta 1951; vztraja, da je izjemno pomembno vzpostaviti varne in zakonite poti za begunce, in države članice poziva, naj znatno okrepijo prizadevanja za njihovo preselitev; meni, da je nujno treba najti politično rešitev sirske krize; poziva Turčijo, naj znatno okrepi svoja prizadevanja za iskanje politične rešitve, kar pomeni, da mora premagati svoje zadržke v zvezi s sodelovanjem Kurdov pri mirovnih pogovorih v Ženevi;

42.  pozdravlja, da turške oblasti in Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce v Turčiji usklajujejo podatkovne baze za registracijo beguncev v enoten registracijski sistem; meni, da je treba preučiti tehnične načine, da bi bila ta podatkovna baza interoperabilna in združljiva z evropsko podatkovno bazo za registracijo prosilcev za azil (Eurodac); poudarja, da je pomembno tudi to, da so begunci, ki zapustijo Turčijo in gredo v Evropo, izpisani iz turške podatkovne baze;

43.  poudarja, da je izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu v razmerju do vseh držav članic izjemno pomembno za EU, saj ponuja možnost za bolj učinkovito politiko vračanja migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite; pozdravlja politični dogovor, ki sta ga EU in Turčija strani sprejeli na njunem vrhunskem srečanju 29. novembra 2015, da se bo sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo začel v celoti izvajati junija 2016; poziva vse strani, naj medtem v celoti in učinkovito izvajajo obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu ter zagotovijo polno spoštovanje temeljnih pravic vrnjenih migrantov;

44.  spodbuja vlado, naj v celoti in brez diskriminacije izpolni merila, določena v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumske ureditve, v razmerju do vseh držav članic; opozarja, da je liberalizacija vizumske ureditve proces, ki temelji na dosežkih, in da bodo potovanja brez vizuma turškim državljanom omogočena šele, ko bodo izpolnjene zahteve; poziva Komisijo, naj zagotovi več tehnične pomoči za izpolnjevanje pogojev iz načrta za liberalizacijo vizumske ureditve;

V.Napredek pri pogovorih o ponovni združitvi Cipra

45.  pozdravlja znatni napredek, ki je bil dosežen pri pogovorih o ponovni združitvi Cipra pod okriljem OZN; pozdravlja skupno izjavo dveh voditeljev z dne 11. februarja 2014 kot osnovo za rešitev vprašanja; podpira, da bi se Republika Ciper oblikovala v federacijo dveh skupnosti in dveh območij z enotno suverenostjo, enotno mednarodno pravno osebnostjo in enim samim državljanstvom, pri čemer bi bili obe skupnosti politično enakovredni, vsi državljani pa bi imeli enake možnosti, hkrati pa ta ureditev ne bi prejudicirala končnega sporazuma ter bi bila v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN in mednarodnim pravom; pozdravlja konstruktiven pristop voditeljev grško-ciprske in turško-ciprske skupnosti na Cipru ter njuno odločenost in neutrudna prizadevanja, da bi čim prej dosegli pravično, celovito in izvedljivo rešitev vprašanja; poudarja, kako pomembna bi bila rešitev desetletja trajajočega ciprskega problema za celotno regijo in Evropo/Evropsko unijo; zato pozdravlja možnost ponovnega referenduma o ponovni združitvi ter vse strani poziva, naj prispevajo k pozitivnemu izidu;

46.  poudarja, da nerešeno ciprsko vprašanje vpliva na razvoj odnosov med EU in Turčijo, zato poziva vse vpletene strani, naj si prizadevajo za njegovo rešitev;

47.  poziva Turčijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo v celoti in brez diskriminacije izvajala dodatni protokol k pridružitvenemu sporazumu v razmerju do vseh držav članic, vključno z Republiko Ciper, saj bi to znatno spodbudilo pogajalski proces;

48.  obžaluje turško politiko nezakonitega naseljevanja in Turčijo poziva, naj na zasedenih območjih Cipra ne naseljuje novih turških državljanov, saj je to v nasprotju z Ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava; poziva Turčijo, naj konča vse ukrepe, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in tako ovirajo rešitev v prihodnosti;

49.  poziva Turčijo, naj se v izključni ekonomski coni Cipra vzdrži vsakršnih dejanj, ki bi lahko povzročila napetosti in krizo na tem zelo občutljivem območju ter negativno vplivala na pogajanja za demokratično rešitev, s katero bi se končalo nesprejemljivo obstoječe stanje ločenosti; priznava pravico držav članic, da v okviru svojih suverenih pravic sklepajo dvostranske in druge sporazume za izkoriščanje svojih naravnih virov znotraj svoje izključne ekonomske cone;

50.  pozdravlja sporazum, ki sta ga sprejela voditelja glede vrste ukrepov za krepitev zaupanja, vključno z odprtjem dveh novih mejnih prehodov in povezavo elektroenergetskih omrežij; ugotavlja pa, da je na področju interoperabilnosti mobilne telefonije napredek zanemarljiv oziroma ga sploh ni; zato poziva obe strani, naj začneta brez odlašanja izvajati vse sprejete ukrepe; poziva EU, naj v celoti podpre rešitev vprašanja, tako politično kot finančno; poziva Turčijo, naj aktivno podpre pogajanja in njihov pozitiven izid; jo tudi poziva, naj začne umikati svoje vojake s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda OZN v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 550 (1984); pozdravlja, da je Odboru za pogrešane osebe (ki se ukvarja s turško-ciprskimi in grško-ciprskimi pogrešanimi osebami) omogočen dostop na vsa ustrezna območja, tudi vojaška; vendar pa poziva Turčijo, naj dovoli dostop do ustreznih arhivov, kar bi v najbolj povečalo učinkovitost odbora;

51.  pozdravlja pobudo predsednika Nikosa Anastasiadesa, naj turški jezik postane uradni jezik EU, in vse strani poziva k pospešitvi tega procesa; ugotavlja, da bo treba do datuma začetka veljavnosti sporazuma o rešitvi vprašanja že dodobra pripraviti izvajanje pravnega reda EU v prihodnji turško-ciprski zvezni državi; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev ad hoc odbora obeh skupnosti za pripravo na EU; spodbuja Evropski parlament in Komisijo, naj okrepita prizadevanja za sodelovanje s turškimi Ciprčani v pripravah na polno vključitev v EU; poziva predsednika Evropskega parlamenta, naj v primeru rešitve vprašanja sprejme potrebne ukrepe;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0094.
(2) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 59.
(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 98.
(4) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 38.
(5) UL C 45, 5.2.2016, str. 48.
(6) UL C 65, 19.2.2016, str. 117.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0235.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0052.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0014.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0228.

Pravno obvestilo