Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2897(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0441/2016

Predložena besedila :

B8-0441/2016

Razprave :

PV 13/04/2016 - 20
CRE 13/04/2016 - 20

Glasovanja :

PV 14/04/2016 - 7.11
CRE 14/04/2016 - 7.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0135

Sprejeta besedila
PDF 299kWORD 135k
Četrtek, 14. april 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015
P8_TA(2016)0135B8-0441/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Bosni in Hercegovini za leto 2015 (2015/2897(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino (BiH) na drugi(1),

–  ob upoštevanju prošnje Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji z dne 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 21. aprila 2015 o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Bosno in Hercegovino,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Zahodnem Balkanu z dne 19. in 20. junija 2003 ter njihove priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Bosni in Hercegovini z dne 16. marca, 12. oktobra in 15. decembra 2015,

–  ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-BiH, ki je potekala 5. in 6. novembra 2015 v Sarajevu, in prvega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-BiH, ki je potekalo 11. oziroma 17. decembra 2015,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu, ki je potekalo 27. avgusta 2015 na Dunaju, in priporočil organizacij civilne družbe za to vrhunsko srečanje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 z naslovom Strategija širitve EU (COM(2015)0611), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015 (SWD(2015)0214),

–  ob upoštevanju pisne zaveze o vključevanju v EU, ki jo je predsedstvo Bosne in Hercegovine sprejelo na seji dne 29. januarja 2015, parlamentarna skupščina BiH pa potrdila dne 23. februarja 2015, ter programa reform za obdobje 2015–2018, sprejetega na vseh treh vladnih ravneh julija 2015,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi, vključno z resolucijo z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici(2) in z dne 17. decembra 2015 o 20. obletnici daytonskega mirovnega sporazuma(3),

–  ob upoštevanju konference v Evropskem parlamentu o evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine, ki je potekala 9. decembra 2015 pod naslovom 20 let od podpisa daytonskega/pariškega mirovnega sporazuma,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Bosno in Hercegovino Cristiana Dana Prede,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU ostaja zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti;

B.  ker je pristop k EU vključujoč proces, ki zahteva soglasje o programu reform; ker morajo biti državljani Bosne in Hercegovine v središču institucionalnih, gospodarskih in socialnih reform;

C.  ker je EU začela do Bosne in Hercegovine uporabljati nov pristop, da bi ta napredovala na poti k EU in se lotila reševanja odprtih socialnih in gospodarskih izzivov ter izzivov, povezanih s pravno državo, s čimer je tej državi omogočila, da se bo lahko pripravi na prihodnje članstvo; ker je v skladu s tem pristopom 1. junija 2015 začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

D.  ker je potreben učinkovit mehanizem za usklajevanje evropskih zadev med različnimi ravnmi upravljanja, da bi zagotovili boljšo interakcijo z EU ter olajšali usklajevanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU, pa tudi za to, da bi bilo prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU ugodeno; ker je svet ministrov Bosne in Hercegovine 26. januarja 2016 sprejel sklep o usklajevalnem sistemu v procesu evropske integracije v Bosni in Hercegovini; ker ji bo napredek na tem področju omogočil, da bo lahko dodobra izkoristila finančna sredstva EU;

E.  ker je v državi še vedno 84 500 notranje razseljenih oseb, poleg tega pa v sosednjih državah, po vsej Evropi in po svetu živi veliko število beguncev iz Bosne in Hercegovine;

F.  ker je močna politična podpora odločilnega pomena, da bo institucionalna ureditev države postala učinkovitejša;

1.  pozdravlja prvo bolj ugodno poročilo Komisije o Bosni in Hercegovini ter ponavlja, da je brezpogojno zavezan evropski perspektivi te države; poziva oblasti k odločnim prizadevanjem za institucionalne, socialne in gospodarske reforme, vključno z njihovim resničnim izvajanjem, ter za stabilno napredovanje v smeri priključevanja k EU; poziva, naj bo postopek načrtovanja in izvajanja reform pregleden; pozdravlja skupni akcijski načrt države in entitet za izvajanje programa reform za obdobje 2015–2018 in poziva k usklajenemu izvajanju, da bo v vsej državi prišlo do resničnih in vidnih sprememb in da se bo vsem prebivalcem izboljšal življenjski standard;

2.  pozdravlja, da je Bosna in Hercegovina 15. februarja 2016 vložila prošnjo za članstvo v EU; poziva Svet, naj jo čim prej preuči in jo nato nemudoma posreduje Komisiji, da bo začela postopek za pripravo mnenja;

3.  je seznanjen, da je svet ministrov Bosne in Hercegovine 26. januarja 2016 sprejel sklep o vzpostavitvi usklajevalnega mehanizma za vprašanja, povezana z EU, 9. februarja 2016 pa pogajalsko stališče o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma po pristopu Republike Hrvaške k EU; želi spomniti, da so poleg smiselnega napredka pri izvajanju programa reform potrebni tudi ti elementi, da je prošnja za članstvo v EU verodostojna; poziva, naj entitete nemudoma harmonizirajo svoja stališča o sprejetem usklajevalnem mehanizmu, in spodbuja sodelovanje med vsemi deležniki, da bi mehanizem še izboljšali; poziva, naj se mehanizem začne čim prej izvajati, poziva pa tudi h konstruktivnemu sodelovanju pri vprašanjih, povezanih z EU; poudarja, da je ta mehanizem nujen za učinkovito odločanje v procesu pristopanja k EU; pozdravlja prve konkretne posvete na parlamentarni ravni za polno izvajanje usklajevalnega mehanizma in močno spodbuja, naj se ta srečanja med institucionalnimi deležniki še bolj okrepijo; še vedno vztraja, da je treba prilagoditi trgovinske koncesije, podeljene v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; meni, da je polno izvajanje sporazuma, vključno z njegovo prilagoditvijo, pomemben del zavez, ki jih ima Bosna in Hercegovina do EU in eden od pogojev za pozitivno oceno njene kandidature za članstvo; priporoča ji, naj za napredovanje proti članstvu v EU sodeluje tudi z državami članicami;

4.  ponovno poudarja, da je treba nadaljevati tudi ustavne in politične reforme, da bi se Bosna in Hercegovina preoblikovala v povsem učinkovito, vključujočo in delujočo državo, ki bo zagotavljala enakost in demokratično zastopanost vseh svojih narodov in državljanov ter da lahko vsi državljani kandidirajo, so izvoljeni in se udejstvujejo na vseh političnih ravneh pod enakimi pogoji in ne glede na etnično ali versko pripadnost, in sicer v skladu z načeli, izraženimi v prejšnji resoluciji Evropskega parlamenta, vključno s köbenhavnskimi merili, pravnim redom EU, priporočili Beneške komisije in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter ustreznimi odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva oblasti, naj dejavno spodbujajo načela legitimnega zastopanja, federalizma, decentralizacije in subsidiarnosti ter evropske vrednote in pomen evropske perspektive; poziva institucije EU, naj dejavno sodelujejo pri prizadevanjih, da bi trajno rešili ustavno ureditev Bosne in Hercegovine;

5.  poziva politične voditelje, naj ne uporabljajo razdiralnega nacionalističnega in separatističnega govora, ki polarizira družbo, ter naj nadaljujejo politični dialog in dejavnosti za medsebojno spoštovanje, konsenz in sodelovanje med legitimnimi političnimi predstavniki ter za varovanje svoje raznolike družbe; poziva vse državljane, naj se zavzemajo za spravo in sodelovanje, ki sta nujna za izpolnjevanje evropske perspektive;

6.  poudarja, da ima lokalna civilna družba pomembno vlogo v procesu vzpostavljanja miru in sprave, zlasti pa je pomembna udeležba mladih v medkulturnem dialogu in medkulturni izmenjavi ter na političnem področju; opozarja tudi na pomembno vlogo kulturnih aktivistov, umetnikov, pisateljev in predstavnikov akademskega sveta pri spodbujanju dialoga in vzajemnega razumevanja med različnimi skupinami v družbi; poziva k spodbujanju izobraževanja na področju demokracije, temeljnih pravic in državljanstva v Bosni in Hercegovini;

7.  izraža zadovoljstvo, da je predsednik Republike Srbske napovedal odložitev načrtovanega referenduma v Republiki Srbski o reformi pravosodja Bosne in Hercegovine na državni ravni; obžaluje pa, da narodna skupščina Republike Srbske te odločitve ni potrdila; poziva, naj se zamisel o referendumu povsem opusti, saj pomeni izziv za kohezijo, suverenost in celovitost države in bi lahko ogrozila prizadevanja za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja vseh državljanov Bosne in Hercegovine ter za napredek pri vključevanju v EU; poudarja, da je treba pomanjkljivosti v pravosodju Bosne in Hercegovine v okviru strukturiranega dialoga o pravosodju obravnavati v duhu sodelovanja, ne pa z enostranskimi pobudami; želi spomniti, da Republika Srbska po določbah daytonskega sporazuma nima pravice do odcepitve;

8.  je globoko zaskrbljen zaradi izjave ministra za notranje zadeve Republike Srbske o prihodnjem usposabljanju tamkajšnjih posebnih policijskih enot v Ruski federaciji, poglabljanju sodelovanja, zlasti na področju izmenjave informacij, in nameri, da kupi rusko vojaško opremo; poziva oblasti Republike Srbske, naj si ne prizadevajo za samostojno zunanjo in varnostno politiko, saj bi lahko ogrozila politiko na državni ravni;

9.  pozdravlja, da je začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in da je bil na njegovi podlagi kot prvi skupni organ ustanovljen stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor; vseeno pa globoko obžaluje, da ni sprejel poslovnika, in sicer zaradi poskusov, da bi v pravila stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora o glasovanju uvedli nacionalni veto; želi spomniti, da je treba v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom sprejeti poslovnik in da njegovo nesprejetje pomeni neposredno kršitev izvajanja sporazuma; v zvezi s tem poziva bosensko delegacijo, naj si konstruktivno prizadeva za to in poslovnik nemudoma sprejme na naslednji seji stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora; pozdravlja prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Bosno in Hercegovino in EU, ki so potekale 11. decembra 2015;

10.  obžaluje, da je še vedno vsesplošno razširjena korupcija, tudi politična korupcija na najvišji ravni, in da se politične zaveze niso zares udejanjile; je še vedno zaskrbljen zaradi šibkega pravnega in institucionalnega okvira za boj proti korupciji, saj omogoča nekaznovano sodelovanje v koruptivnih praksah, in majhnega števila pravnomočnih obsodb v sodnih zadevah o tem; poziva, naj se poveča število učinkovitih preiskav in kazenskega pregona v odmevnih primerih korupcije, v katere so vpleteni politiki, visoki uradniki in regulativni organi, pa tudi na področju javnih naročil in privatizacije; pozdravlja sprejetje protikorupcijske strategije in akcijskega načrta za obdobje 2015–2019 ter poziva, naj se za njegovo izvajanje namenijo zadostna finančna sredstva; poziva, naj se močno okrepi sodelovanje med agencijami na državni ravni; poziva, naj se vzpostavijo namenske strukture za preprečevanje in spremljanje korupcije ter sprejmejo politične smernice za preprečevanje korupcije na vseh ravneh upravljanja; poziva k takojšnjemu polnemu izvajanju priporočil skupine držav proti korupciji (GRECO);

11.  poudarja, da je delujoče in stabilno pravosodje bistvenega pomena za zagotavljanje pravne države ter nadaljnje napredovanje Bosne in Hercegovine v smeri priključevanja k EU; je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega pritiska političnih akterjev na pravosodje; izjavlja, da je treba v Bosni in Hercegovini nujno okrepiti neodvisnost pravosodja; je zaskrbljen zaradi primerov političnega vmešavanja v sodne postopke, politiziranja postopkov imenovanja v pravosodju, še vedno trajajoče razdrobljenosti na štiri različne pravne sisteme ter odsotnosti učinkovitega in objektivnega sistema za ocenjevanje sodniških strokovnih kvalifikacij; pozdravlja, da je bila v obdobju 2014–2018 posodobljena strategija za reformo pravosodja, in poziva k pripravi akcijskega načrta za njeno izvajanje z velikim poudarkom na vsedržavnem usklajevanju prizadevanj; meni, da je treba poskrbeti za bolj strokoven, neodvisen in odgovoren pravosodni sistem ter za sistematično uporabo objektivnih meril za imenovanja; pozdravlja protokol za reformo pravosodja na državni ravni ter visokega sodnega in tožilskega sveta, ki so ga podpisali pravosodni ministri na državni ravni in ravni entitet; pozdravlja imenovanje varuhov človekovih pravic, a je zaskrbljen zaradi nenehnih finančnih in kadrovskih težav njihovega urada; poziva k hitremu sprejetju zakonodaje o reformi instituta varuha človekovih pravic;

12.  je še vedno zaskrbljen, ker je dostop do brezplačne pravne pomoči zelo omejen; odločno poziva pristojne organe, naj sprejmejo zakonodajo o brezplačni pravni pomoči na državni ravni, kar je osnovni pogoj za zagotovitev enakega, učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva; meni, da bo izvajanje te zakonodaje bistveno za okrepitev zaupanja državljanov v pravno državo;

13.  ostro obsoja še vedno veljavni zakon o javnem redu in miru v Republiki Srbski, ki spodkopava temeljne demokratične pravice svobode zbiranja, svobode združevanja in svobode medijev; poziva k polnemu izvajanju zakona o prostem dostopu do informacij, ki je še vedno neuravnotežen, pogosto pa ga omejuje sklicevanje na pravico do zasebnosti ter varstvo poslovnih interesov podjetij, ki sodelujejo z vlado, zaradi česar državljani nimajo učinkovitih sredstev za pritožbo, kadar jim je zavrnjen dostop do informacij; izraža pohvale za sprejetje sprememb kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, tako da so določbe o mučenju, prisilnem izginotju in posilstvu usklajene z mednarodnimi standardi; poziva oblasti, naj v kazenski zakonik vključijo kazniva dejanja, navedena v dodatnem protokolu k mednarodni konvenciji o kibernetski kriminaliteti;

14.  meni, da je treba izboljšati sodelovanje med parlamenti na ravni države, entitet in okrožja Brčko ter organizirati skupne seje; je seznanjen z zavezami, danimi v okviru tesnega parlamentarnega sodelovanja, ter poziva k uresničevanju sprejetih priporočil ter k praktičnemu izvajanju dogovorjenega okvira za sodelovanje; ob tem pozdravlja podpis dokumenta Koncept mehanizma za sodelovanje parlamentov v Bosni in Hercegovini pri dejavnostih, povezanih s procesom pridruževanja EU; poziva k boljšemu splošnemu usklajevanju s kantonskimi skupščinami;

15.  je seznanjen z vlogo skupnega parlamentarnega odbora za varnost in obrambo pri zagotavljanju demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami Bosne in Hercegovine; je zaskrbljen zaradi velike razširjenosti orožja, ki ga ima prebivalstvo nezakonito v lasti, ter še vedno velikih zalog streliva in orožja, za katere so odgovorne oborožene sile; izreka pohvalo oboroženim silam za napredek pri uničevanju najbolj nestabilnega streliva ter za vzpostavitev vzdržnih zmogljivosti za upravljanje preostalih zalog; poziva, naj se za reševanje preostalih izzivov pri odstranjevanju min v državi do leta 2019 uporabi celostni pristop; poziva Komisijo in visoko predstavnico/podpredsednico, naj povečata pomoč za te dejavnosti;

16.  poziva člane delovne skupine za pripravo sprememb volilne zakonodaje Bosne in Hercegovine, naj zagotovijo, da bodo spremembe zakona omogočile podlago za dejanske demokratične volitve kot izraz suverenosti; poudarja, da demokratične volitve niso mogoče, če ni mogoče redno uveljavljati vrste drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin brez diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spola, političnega in drugega prepričanja, premoženja, rojstva ali drugega statusa ter brez samovoljnih in nerazumnih omejitev;

17.  meni, da bosta razdrobljenost in spolitiziranost javne uprave ter neustrezno usklajevanje politik ovirala institucionalne in zakonodajne reforme ter vplivala na zagotavljanje javnih storitev za državljane; poziva pristojne organe na vseh ravneh, naj okrepijo načrtovanje srednjeročne politike in razvijejo celovit strateški okvir za reformo javne uprave in upravljanje javnih financ za vso državo v skladu z evropskimi načeli javne uprave, ki jih je za kandidatke za članstvo v EU opredelil program OECD/SIGMA;

18.  priznava, da je kmetijstvo eden od poglavitnih gospodarskih sektorjev Bosne in Hercegovine, saj je od njega neposredno ali posredno odvisnih 20 % prebivalstva; zato pozdravlja doseženi napredek na področju varnosti hrane in veterinarske politike ter odločitev Komisije, da odobri izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Bosne in Hercegovine v EU; spodbuja k večjim prizadevanjem za uskladitev sistema uradnega veterinarskega in fitosanitarnega nadzora z evropskimi standardi ter k vzpostavitvi potrebnih institucionalnih struktur, ki bi omogočile uporabo instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja; poziva vlado, naj podpre ustanovitev ministrstva za kmetijstvo na državni ravni ter pripravo spremljevalne strategije za razvoj;

19.  izraža zaskrbljenost, da mehanizmi za sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe niso zadovoljivi, tudi zaradi omejenih zmogljivosti za sodelovanje v političnem dialogu o programu reform; meni, da je nujno treba okrepiti vlogo civilne družbe ter v proces pristopanja k EU pritegniti državljane; ponovno poziva k oblikovanju in izvajanju preglednih in vključujočih mehanizmov za javno posvetovanje; poziva pristojne organe na vseh ravneh, naj izboljšajo ustrezni pravni in finančni okvir, sprejmejo nacionalno strategijo za organizacije civilne družbe in jim zagotovijo pregledno javno financiranje, da bi v državi ustvarili bolj participativno in vključujočo demokracijo; poziva organizacije in aktiviste civilne družbe, naj močno okrepijo svoje zmogljivosti in strukture ter sodelujejo z oblastmi v Bosni in Hercegovini, EU in mednarodno skupnostjo; slednje poziva, naj jim pri teh prizadevanjih pomagajo;

20.  je seznanjen z neusklajenim izvajanjem strategije boja proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2014–2016; poziva k sprejetju in izvajanju nove strategije in akcijskega načrta o pranju denarja v skladu s priporočili skupine Moneywal; poudarja, da je potreben pristop, osredotočen na žrtve, ter večdisciplinarna in celovita strategija za boj proti trgovini z drogami in ljudmi; poziva organe EU ter Bosne in Hercegovine, naj sodelujejo, da bodo učinkovito preprečevali trgovino z ljudmi in nudili zaščito žrtvam; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi v Bosni in Hercegovini za obdobje 2016–2019, tudi poudarek načrta na problemih glede delavcev migrantov in prisilnega beračenja otrok, ter poziva k njegovemu učinkovitemu izvajanju; ostaja zaskrbljen zaradi velike količine nezakonitega orožja v Bosni, ki ga je mogoče zlahka prenesti v EU; poziva pristojne organe, naj si bolj prizadevajo za pregon posrednikov in tihotapcev orožja ter naredijo več za preprečevanje nenadzorovanega širjenja orožja in nedovoljenega prometa z njim, zlasti osebnega in lahkega orožja, tudi s pomočjo tesnejšega regionalnega sodelovanja in sodelovanja med Bosno in Hercegovino in EU;

21.  poziva oblasti, naj pripravijo akcijski načrt izvajanja strategije za preprečevanje terorizma in boj proti njemu za obdobje 2015–2020; poziva oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev učinkovitejšega sodelovanja med policijo, obveščevalnimi in varnostnimi službami v boju proti terorizmu ter nasilnemu ekstremizmu na ravni vse države; poziva h krepitvi zmogljivosti Bosne in Hercegovine za boj proti terorizmu; poziva pristojne oblasti, naj si bolj prizadevajo v boju proti financiranju terorizma, vključno z vzpostavitvijo pravnega okvira, ki bi omogočal zamrznitev premoženja terorističnih skupin; meni, da je bistvenega pomena, da so varnostne operacije v državi usklajene in da poteka izmenjava podatkov; poudarja, da je tudi tesnejše sodelovanje med regionalnimi varnostnimi službami izrednega pomena in v tem pogledu spodbuja nadaljnje sodelovanje;

22.  poudarja, da je Bosno in Hercegovino močno prizadel pojav tujih bojevnikov in radikalizacije; je zaskrbljen zaradi radikalizacije mladih, med katerimi se jih je veliko – v primerjavi z drugimi državami v tej regiji – pridružilo Daišu; poziva k nadaljevanju in krepitvi ukrepov za boj proti radikalizaciji in terorizmu; pozdravlja prizadevanja za okrepitev medverskega dialoga, tudi skupno izjavo političnih in verskih voditeljev, v kateri obsojajo terorizem in nasilni ekstremizem; pozdravlja prve obsodbe tujih bojevnikov zaradi kaznivih dejanj financiranja teroristične dejavnosti, javnega napeljevanja k terorističnim dejavnostim ter organizacije in sodelovanja v silah Daiša; poziva k razvoju učinkovitih programov za deradikalizacijo in ter k nujnim prizadevanjem za zagotovitev boljših gospodarskih možnosti za mlade v Bosni in Hercegovini v skladu s pozitivno agendo za mlade na Zahodnem Balkanu, s čimer bi jih odvračali od tega, da bi se zatekali k radikalnim in skrajnim ideologijam; spodbuja prizadevanja, da bi medije, akademsko skupnost in civilno družbo pripravili do tega, da bi pomagali ozaveščati o dejavnikih tveganja, ki omogočajo, da se radikalizacija razvije v nasilni ekstremizem; spodbuja ustanavljanje nacionalnih in regionalnih omrežij za ozaveščanje o radikalizaciji, ki bi temeljila na najboljših praksah in orodjih, kar jih je na voljo v mreži EU za ozaveščanje o radikalizaciji; spodbuja k tesnejšemu sodelovanju z varnostnimi službami EU in sosednjih držav, tudi za izmenjavo informacij; spodbuja policijske operacije v vsej Bosni in Hercegovini, da bi aretirali vse, ki so osumljeni organiziranja, podpiranja in financiranja terorističnih dejavnosti;

23.  ugotavlja, da je treba precej izboljšati pravni in institucionalni okvir za spoštovanje človekovih pravic; poziva k razvoju vsedržavne protidiskriminacijske strategije v sodelovanju z organizacijami civilne družbe; znova poziva, naj se v protidiskriminacijsko zakonodajo vključi jasna opredelitev spolne identitete, spolne usmerjenosti, starosti in invalidnosti kot razlogov za diskriminacijo; poziva k njenemu učinkovitemu izvajanju in okrepitvi vloge varuhov človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi diskriminacije invalidov pri zaposlovanju, izobraževanju, dostopu do zdravstvene oskrbe ter zagotavljanju drugih storitev; je zaskrbljen zaradi poročanja o sovražnem nasilju, sovražnem govoru in povečanju groženj proti osebam LGBTI; spodbuja vlado, naj se tega loti med drugim z izvajanjem ukrepov za boljše ozaveščanje sodstva, organov kazenskega pregona in širše javnosti o pravicah oseb LGBTI; ugotavlja, da je bil dosežen znaten napredek pri dokončanju procesa civilne registracije za Rome, vendar je še naprej zaskrbljen zaradi omejenega ukrepanja za izboljšanje njihovih možnosti glede zdravja, izobraževanja in zaposlitve; poziva oblasti, naj se borijo zlasti proti diskriminaciji na podlagi spola; odločno poziva k razveljavitvi določbe o smrtni kazni v ustavi Republike Srbske;

24.  obžaluje, da ni bilo napredka pri izvrševanju razsodbe v zadevah Sejdić-Finci in Zornić in opozarja, da Bosna in Hercegovina glede tega še naprej krši sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice; znova poudarja, da zaradi neizvrševanja teh sodb še naprej prihaja do diskriminacije državljanov Bosne in Hercegovine, kar bi državo lahko oviralo pri pristopanju k EU;

25.  odločno poziva k bolj prepričljivi obravnavi in pregonu ter ustrezni preiskavi primerov kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, tudi če do njih prihaja zaradi etnične pripadnosti, pa tudi širjenja skrajnih ideologij prek družbenih medijev; obžaluje, da Federacija ostaja edino ozemlje na Zahodnem Balkanu, kjer kazenska zakonodaja ne ureja kaznovanja kaznivih dejanj iz sovraštva, ter poziva k vključitvi take določbe; ravno tako poziva k vključitvi določbe o sovražnem govoru v kazensko zakonodajo obeh entitet;

26.  ponavlja, da morata volilna zakonodaja in volilni sistem vsem trem konstitutivnim narodom in vsem drugim državljanom omogočati, da svobodno in neodvisno volijo svoje legitimne politične predstavnike v institucijah in organih;

27.  poudarja pomembno vlogo civilne družbe pri zaščiti in spodbujanju pravic manjšin v državi ter pri spodbujanju družbene harmonije in strpnosti ter povečanju razumevanja ljudi za koristi, ki jih prinaša raznolikost; zato poziva k nadaljnjemu vključevanju civilne družbe v reševanje izzivov etnične razdeljenosti, s čimer bi državi pomagali pri približevanju EU; poziva tudi k boljšemu usklajevanju med pristojnimi organi in organizacijami civilne družbe, da bi zagotovili boljše izvrševanje zakona o etničnih manjšinah;

28.  pozdravlja sprejetje strategije za obdobje 2015–2018 o izvajanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva k takojšnjemu sprejetju in uporabi okvirne strategije za izvajanje Istanbulske konvencije; je zaskrbljen, ker na državni ravni ni celovitega pravnega okvira o spolnem napadu in ustreznega mehanizma za odškodnine žrtvam; poziva pristojne organe, naj zagotovijo ustrezno financiranje in izboljšanje zakonodaje o varnih hišah ter uvedejo harmoniziran sistem spremljanja in zbiranja podatkov o primerih nasilja nad ženskami; poziva jih tudi, naj si še naprej prizadevajo za povečanje udeležbe žensk v politiki in zaposlovanju, izboljšanje njihovega socialnega in ekonomskega položaja, zlasti kar zadeva pravico do porodniškega dopusta in dodatkov, ter spodbujanje, varstvo in krepitev pravic žensk; poziva vlado, naj s pomočjo civilne družbe ozavešča o teh vprašanjih, da bodo ženske uveljavljale zaščito, ki jim je na voljo po zakonu;

29.  poudarja bistveno vlogo izobraževanja pri ustvarjanju in spodbujanju strpne in vključujoče družbe ter pri pospeševanju sodelovanja in kohezije na kulturnem, verskem in etničnem področju; ugotavlja počasen napredek pri reševanju pojava „dve šoli pod isto streho“ in drugih oblik segregacije in diskriminacije v šolah, ter obžaluje, da se še vedno ne pripravlja skupni osnovni učni načrt; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, da bi začeli odpravljati segregacijo v izobraževalnem sistemu; poudarja, da si je treba zelo prizadevati za izboljšanje učinkovitosti razdrobljenega izobraževalnega sistema, obenem pa zagotoviti pravico do enakih možnosti pri izobraževanju v vseh treh uradnih jezikih Bosne in Hercegovine in pravico vseh skupnosti do izobraževanja v njihovem jeziku; poziva oblasti, naj učinkovito uveljavijo načela vključujočega izobraževanja za otroke invalide;

30.  pozdravlja aktivno udeležbo te države v zahodnobalkanski platformi za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi njeno nadaljnjo udeležbo v programu Erasmus+ in ukrepu Okno za mlade Zahodnega Balkana, ki je zelo pomembna v boju proti zelo visoki brezposelnosti mladih; pozdravlja, da si Bosna in Hercegovina prizadeva sodelovati v študiji OEDC PISA; meni, da je ta študija koristen instrument za razpravo o kakovosti izobraževanja in potrebnih reformah; izreka pohvalo vsem 13 ministrstvom za izobraževanje in vsem s tem povezanim agencijam, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje v teh skupnih prizadevanjih; poziva Komisijo, naj preuči možnosti financiranja udeležbe Bosne in Hercegovine v študiji s sredstvi predpristopnih skladov;

31.  poudarja, da so neodvisne in strokovne medijske hiše eden od najpomembnejših sestavnih delov uspešne demokratične družbe; je zaskrbljen zaradi nazadovanja na področju svobode izražanja, primerov političnega pritiska in ustrahovanja novinarjev, med drugim tudi zaradi neutemeljenih finančnih in drugih inšpekcijskih pregledov, ki jih lokalni in nacionalni politični organi izvajajo v nekaterih medijskih hišah, ter nadaljnje polarizacije medijev vzdolž političnih in etničnih ločnic; poziva oblasti, naj zagotovijo temeljito preiskavo napadov na novinarje ter oblikujejo pravni okvir za njihovo zaščito; prav tako poziva k nujnim ukrepom, da se odpravijo luknje v zakonodaji, ki sistematično ovirajo popolno preglednost, s čimer bi zagotovili politično, institucionalno in finančno neodvisnost nadzornega organa za komunikacijske dejavnosti in preglednost medijskega lastništva; ugotavlja, da je izvajanje teh ukrepov nadvse pomembno, da se prepreči neprimerno politično vplivanje; poziva k ukrepom za zagotavljanje pluralnosti medijev in oddajanja v vseh uradnih jezikih; poziva k okrepitvi uredniške neodvisnosti in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, saj je obstoj javne radiotelevizije pomemben za enotnost Bosne in Hercegovine; je zaskrbljen, ker se načrtni kibernetski napadi na informativna spletna mesta ne preganjajo;

32.  pozdravlja doseženi napredek pri zmanjševanju sodnih zaostankov v zadevah vojnih zločinov; je seznanjen s pomisleki, ki jih ima Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo zaradi nezadostnega ukrepanja državnega tožilstva po večkratnih zahtevah, naj zaključi zadeve vojnih zločinov; poziva k reviziji nacionalne strategije za obravnavo vojnih zločinov, učinkovitejšemu pregonu med vojno storjenih dejanj spolnega nasilja in boljši zaščiti žrtev; poziva k ukrepom za zagotavljanje njihove pravice do primerne odškodnine;

33.  je seznanjen z nekaterimi ukrepi in poziva k večjemu napredku na področju trajnega vračanja notranje razseljenih oseb in beguncev, med drugim na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne zaščite, vračanja lastnine in zdravstvenega varstva na lokalni ravni; ponovno poudarja pomen spodbujanja njihove trajne vrnitve v Bosno in Hercegovino, zlasti v Republiko Srbsko; poziva vse ravni oblasti, naj jih zaščitijo in pospešijo vračanje razseljenih oseb s sprejetjem in izvajanjem vseh potrebnih zakonodajnih in upravnih ukrepov; poziva k učinkovitemu izvajanju prenovljene strategije glede priloge VII daytonskega mirovnega sporazuma; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno finančno in projektno pomoč, ki bi olajšala ta proces; je seznanjen s še vedno visokim številom pogrešanih oseb in poziva oblasti, naj poglobijo sodelovanje in si bolj prizadevajo, da bi našli 7019 oseb, ki so od vojne še vedno pogrešane; poudarja, da je treba nadalje razviti alternativne pristope k sodstvu, med drugim z nadgradnjo strategije o tranzicijski pravičnosti iz programa Združenih narodov za razvoj; poziva oblasti Bosne in Hercegovine, naj vložijo znatna sredstva v s tem povezane programe;

34.  ugotavlja, da je bila povojna rehabilitacija in obnova v Bosni in Hercegovini v glavnem uspešna in je državo pripeljala bližje EU, kljub temu pa je trajnost procesa sprave še vedno na preizkušnji; zato poudarja, da je za spravo in vzajemno razumevanje v družbi pomembno izobraževanje;

35.  pozdravlja povečanje števila registriranih zaposlitev ter prve ukrepe za večjo usklajenost politik in izboljšanje poslovnega ozračja; ostaja zaskrbljen zaradi vpliva države na gospodarstvo, kakovosti javnih financ, visoke stopnje odvisnosti od sredstev iz mednarodnih kreditnih naložb, nejasnega porekla mednarodnih naložb in težkih razmer na trgu dela; poudarja, da se je treba lotiti reševanja še vedno visoke dolgotrajne brezposelnosti (27,6 %), vključno z zelo visoko stopnjo brezposelnosti mladih (62,7 %) ter obsežne sive ekonomije, izboljšati pa je treba tudi delovanje trga dela;

36.  pozdravlja sprejetje nove delovne zakonodaje v obeh entitetah; obžaluje pomanjkanje enotnega gospodarskega prostora, kar ovira poslovno okolje; poziva k nadaljnjemu izboljšanju poslovnega okolja z okrepitvijo pravne države, poenostavitvijo izvrševanja pogodb in bojem proti korupciji; obžaluje, da Bosna in Hercegovina na državni ravni ni oblikovala strategije za mala in srednja podjetja;

37.  poudarja, da je treba reformirati in harmonizirati razdrobljeni sistem socialnega varstva, in sicer na podlagi potreb državljanov, da se zagotovi enako obravnavanje za vse; ugotavlja, da so sindikalne pravice in pravice delavcev, vključno z zdravstveno in varnostno zakonodajo, še vedno omejene, in poudarja, da je pomembno te zakone še okrepiti in harmonizirati po vsej državi;

38.  poziva, naj se sprejmejo vsedržavne sektorske strategije na področju prometa, energije in okolja; meni, da so te strategije med drugim potrebne zaradi polnega črpanja predpristopne pomoči EU;

39.  pozdravlja udeležbo Bosne in Hercegovine v pobudi zahodnobalkanske skupine šestih držav; poudarja pomen dveh večjih naložbenih projektov, Stara Gradiška in Svilaj, ki bosta olajšala trgovino, regionalno povezovanje in trajnostno rast; poziva oblasti, naj pred naslednjim vrhom, ki bo leta 2016 v Parizu, poskrbijo, da se bodo tehnični standardi in mehki ukrepi na področju prometa, ki so bili dogovorjeni leta 2015 na dunajskem vrhu (npr. prilagoditev/poenostavitev postopkov ob prehodu meje, železniške reforme, informacijski sistemi, načrti vzdrževanja, razvezan dostop in dostop tretjih strank do mrež), začeli hitro in v celoti izvajati;

40.  poziva k takojšnji objavi rezultatov popisa prebivalstva in stanovanj, saj so ključni za gospodarsko in družbeno načrtovanje; poleg tega želi spomniti, da bodo morali biti pri izpolnjevanju vprašalnika, ki ga bo Bosna in Hercegovina prejela od Komisije, na voljo podatki popisa iz leta 2013;

41.  poziva agencije Bosne in Hercegovine za statistiko, naj svojo statistiko prilagodijo standardom Eurostata;

42.  je zaskrbljen zaradi nazadovanja na področju informacijske družbe; poziva k nujnemu prehodu na digitalno tehnologijo; poziva k ustanovitvi nadzornega organa za potrditev zakonov o e-trgovini in e-podpisih na državni ravni, saj se oba zakona zaradi odsotnosti tega organa še nista začela izvajati; poziva odgovorne organe, naj pospešijo sicer uspešno uveljavljanje evropske številke za klic v sili 112, ki je bila uvedena leta 2009;

43.  ugotavlja, da so bili sprejeti omejeni ukrepi in dejavnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in da so bili storjeni prvi koraki za razvoj omrežja Natura 2000 o varstvu narave; poziva oblasti, naj uvedejo harmoniziran pravni okvir za varstvo okolja in podnebne ukrepe ter okrepijo strateško načrtovanje in usklajevanje s pravnim redom EU na teh področjih; poziva pristojne organe, naj preprečujejo prekomerno onesnaževanje v skladu z okoljskimi standardi EU, tudi onesnaženje, ki ga povzroča rafinerija nafte v Bosanskem Brodu; ponovno poudarja, da mora Bosna in Hercegovina v celoti izvajati svoje obveznosti v zvezi s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991) in Protokolom o strateški presoji vplivov na okolje (Kijev, 2003);

44.  poziva vlado Bosne in Hercegovine, naj uredi in spremlja razvoj hidroelektrarn na okoljsko občutljivih območjih ter na zavarovanih in potencialno zavarovanih območjih, ohrani pa naj tudi celovitost obstoječih narodnih parkov, kot sta narodna parka Sutjeska in Una; priporoča, naj se izboljšajo presoje okoljskih vplivov, tako da bodo upoštevani standardi EU iz direktiv o pticah in habitatih ter okvirne direktive o vodi; spodbuja vlado Bosne in Hercegovine, naj poveča preglednost z javno udeležbo in posvetovanjem o načrtovanih projektih z lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki iz znanosti in civilnim sektorjem;

45.  čestita Bosni in Hercegovini ob prevzemu predsedovanja Energetski skupnosti v letu 2016; vseeno izraža zaskrbljenost zaradi sankcij, ki jih je Energetska skupnost uvedla zoper Bosno in Hercegovino; ponovno poziva to državo, naj se poveže z energetskimi infrastrukturami v sosednjih državah in spoštuje vse svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o Energetski skupnosti;

46.  obsoja zakon o javnem redu in miru, ki so ga februarja 2015 sprejeli v Republiki Srbski in ki kriminalizira objave v socialnih medijih, če motijo javni red ali vsebujejo neprimerne ali žaljive vsebine, saj ta zakon utira pot pravnemu omejevanju svobodnega spletnega izražanja in svobodnih medijev ter lahko privede do samocenzure uporabnikov socialnih medijev;

47.  pozdravlja konstruktivno in proaktivno držo Bosne in Hercegovine pri spodbujanju regionalnega sodelovanja; meni, da bi lahko konkretno sodelovanje na področjih skupnega interesa prispevalo k stabilizaciji Zahodnega Balkana; pozdravlja sporazum o meji s Črno goro; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, tudi glede določitve meje s Srbijo in Hrvaško, ter za obravnavanje težav čezmejnega onesnaževanja okolja; pozdravlja prvo skupno zasedanje Sveta ministrov Bosne in Hercegovine in srbske vlade, ki je potekalo 4. novembra 2015 v Sarajevu;

48.  pozdravlja povečanje stopnje usklajevanja s sklepi skupne zunanje in varnostne politike, in sicer s 52 % na 62 %; meni, da je treba zaradi vloge Bosne in Hercegovine za članstvo v EU v veliki meri uskladiti zunanjo politiko s skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

49.  poziva oblasti Bosne in Hercegovine, naj v okviru skorajšnjih lokalnih volitev izvedejo ustrezna priporočila mednarodnih in lokalnih opazovalcev in OVSE/ODHIR in tako zagotovijo verodostojnost in poštenost volilnega procesa; poziva oblasti, naj čim prej pravno uredijo izvedbo lokalnih volitev v Mostarju;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, predsedstvu Bosne in Hercegovine, svetu ministrov Bosne in Hercegovine, parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, vladama in parlamentoma Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srbske ter vladam vseh desetih kantonov.

(1) UL L 164, 30.6.2015, str. 2.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0276.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0471.

Pravno obvestilo