Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 4. februar 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Razmere na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov
 Bahrajn: primer Mohameda Ramadana
 Primer pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu
 Poročilo o napredku Srbije za leto 2015
 Proces vključevanja Kosova v Evropsko unijo
 Razmere v Libiji
 Posebni položaj otokov
 Vloga lokalnih in regionalnih organov v evropskih strukturnih in investicijskih skladih
 Sistematični množični poboji verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS

Razmere na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov
PDF 260kWORD 82k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov (2016/2556(RSP))
P8_TA(2016)0043RC-B8-0173/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o vzhodnem partnerstvu, Ukrajini in Ruski federaciji,

–  ob upoštevanju poročil misije za spremljanje stanja na področju človekovih pravic na Krimu, ki sta jo izvedla urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (ODIHR) in visoka komisarka OVSE za narodne manjšine,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. marca, 27. junija in 16. julija 2014 o izvajanju sankcij proti Rusiji po nezakoniti priključitvi Krima;

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Ukrajini za obdobje od 16. avgusta do 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o svobodi v svetu 2016, ki je stanje političnih in državljanskih svoboščin na nezakonito priključenem Krimu ocenila kot „nesvobodno“,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in Sevastopol, s čimer je prekršila mednarodno pravo, tudi ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte iz leta 1994 in sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Rusko federacijo in Ukrajino iz leta 1997;

B.  ker so med nezakonito priključitvijo Krima, ki jo je marca 2014 izvedla Ruska federacija, Ukrajinci, vključno s krimskimi Tatari, pa tudi krimska vojska pokazali velik pogum in predanost Ukrajini ter se miroljubno uprli sovražnemu dejanju priključitve; ker je več mednarodnih organizacij in skupin za človekove pravice javno obsodilo, da je Ruska federacija na začetku leta 2014 po zasedbi in nezakoniti priključitvi polotoka resno okrnila varstvo človekovih pravic na Krimu;

C.  ker so bile zabeležene ciljne zlorabe tatarske skupnosti, ki je večinsko nasprotovala ruskemu prevzemu in bojkotirala tako imenovani referendum 16. marca 2014, in sicer z izvajanjem ruske nejasne in preohlapne „protiekstremistične“ zakonodaje z namenom, da bi ustrahovali in utišali kritike; ker te zlorabe vključujejo ugrabitve, prisilna izginotja, nasilje, mučenje in zunajsodne poboje, ki jih dejanske oblasti niso preiskale in preganjale;

D.  ker so vodjem krimskih Tatarov, na primer Mustafi Džemiljevu, poslancu ukrajinske vrhovne rade (parlamenta) in predsedniku medžlisa (tatarskega predstavniškega telesa) Refatu Čubarovu prepovedali vstop na Krim; ker jima je vstop sedaj dovoljen, vendar jim stalno grozi prijetje; ker je rusko sodišče nedavno izdalo nalog za prijetje Mustafe Džemiljeva, ki je v preteklosti prestal 15 let v sovjetskih zaporih zaradi prizadevanj, da bi se njegovo ljudstvo smelo vrniti na svojo rodno zemljo na Krimu;

E.  ker so omejili dejavnost vseh verskih skupnosti, tudi krščanskih cerkva, ki so neodvisne od Moskve; ker so za vse te težave krive stroge omejitve svobode združevanja, razlastitve, nepodaljševanje dokumentov in redne preiskave preostalih nepremičnin teh verskih organizacij;

F.  ker posamezniki, ki po priključitvi niso želeli prevzeti ruskega državljanstva, doživljajo diskriminacijo in se soočajo z resnimi težavami na vseh področjih političnega, družbenega in gospodarskega življenja;

G.  ker je Rusija omejila dostop do Krima OVSE, OZN in Svetu Evrope, da ne omenjamo nevladnih organizacij za človekove pravice in neodvisnih novinarjev; ker je zaradi nedostopnosti zelo oteženo spremljanje človekovih pravic na Krimu in poročanje o njih;

H.  ker je bila vsa populacija krimskih Tatarov, avtohtonih prebivalcev Krima, leta 1944 deportirana v druge dele nekdanje ZSSR ter se je na Krim lahko vrnila šele leta 1989; ker so 12. novembra 2015 v ukrajinski vrhovni radi sprejeli resolucijo, s katero so priznali deportacijo krimskih Tatarov leta 1944 kot genocid in proglasili 18. maj za dan spomina;

1.  ponavlja svojo odločno zavezanost suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah in njeno svobodno in suvereno odločitev, da bo sledila evropski poti; želi spomniti na svojo odločno obsodbo nezakonite ruske priključitve Krimskega polotoka in zavezanost EU, njenih držav članic in mednarodne skupnosti, da bodo v celoti izvajali politiko nepriznanja nezakonite priključitve Krima; prav tako poudarja, da je ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad polotokom pogoj za obnovo odnosov sodelovanja z Rusko federacijo, vključno z ukinitvijo s tem povezanih sankcij;

2.  odločno obsoja doslej najobsežnejše kršitve človekovih pravic, ki so jih utrpeli prebivalci Krima, med katerimi so zlasti krimski Tatari, ki se ne pokoravajo pravilom tako imenovanih lokalnih oblasti, vsiljenih pod pretvezo boja proti ekstremizmu ali terorizmu;

3.  obsoja hude omejitve svobode izražanja, združevanja in miroljubnega zbiranja, tudi ob tradicionalnih spominskih slovesnostih, kot so obletnica deportacije krimskih Tatarov v času Stalinovega totalitarnega režima v Sovjetski zvezi in kulturna srečanja krimskih Tatarov; poudarja, da imajo Tatari kot avtohtoni prebivalci Krima v skladu z mednarodnim pravom pravico ohranjati in krepiti svoje posebne politične, pravne, gospodarske, družbene in kulturne institucije; poziva k spoštovanju medžlisa kot legitimnega predstavniškega telesa krimske tatarske skupnosti ter k preprečevanju vseh primerov nadlegovanja in sistematičnega preganjanja njegovih poslancev; izraža zaskrbljenost zaradi kršenja njihove pravice do lastnine in svoboščin, ustrahovanja, zapiranja ter nespoštovanja njihovih državljanskih, političnih in kulturnih pravic; prav tako je zaskrbljen zaradi omejevalnih zahtev za medijske hiše in organizacije civilne družbe, da se morajo ponovno registrirati;

4.  odločno poziva ruske in dejanske lokalne oblasti, naj učinkovito, nepristransko in pregledno raziščejo vse primere izginotja, mučenja in zlorabe človekovih pravic, ki jih izvajajo policija in paravojaške sile, ki so na Krimskem polotoku dejavne od februarja 2014;

5.  želi spomniti, da ima ruska federacija kot okupacijska sila odgovornost, da zagotovi varnost vsega prebivalstva in spoštovanje človekovih, kulturnih in verskih pravic avtohtonih Tatarov in vseh drugih manjšin na Krimu ter ohrani pravno ureditev na Krimu;

6.  opominja, da je bil za institucije in neodvisne strokovnjake OVSE, OZN in Sveta Evrope v celoti ali delno omejen dostop do Krimskega polotoka, zato kljub njihovemu mandatu za izvajanje takih dejavnosti na Krimu niso mogle spremljati razmer na področju človekovih pravic;

7.  poziva oblasti Ruske federacije in dejanske oblasti na Krimu, ki so zavezane mednarodnemu humanitarnemu pravu in mednarodnemu pravu na področju človekovih pravic, naj zagotovijo neoviran dostop na Krim za mednarodne institucije in neodvisne strokovnjake OVSE, OZN in Sveta Evrope, pa tudi za vse nevladne organizacije za človekove pravice ali medijske hiše, ki želijo obiskati Krim ter oceniti tamkajšnje razmere ter o njih poročati; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj glede tega izvajata pritisk na Rusijo; pozdravlja odločitev generalnega sekretarja Sveta Evrope, da bo poslal na Krim svojega posebnega predstavnika za človekove pravice, saj je bil to prvi obisk po ruski priključitvi, ki naj bi omogočil svežo oceno razmer na terenu; se veseli njegovih ugotovitev; poudarja, da bi morala biti vsakršna mednarodna prisotnost na terenu usklajena z Ukrajino;

8.  pozdravlja pobudo Ukrajine, da vzpostavi mednarodni pogajalski mehanizem za ponovno vzpostavitev ukrajinske suverenosti nad Krimom v formatu „Ženeva +“, pri katerem bi bila neposredno vključena EU; poziva Rusijo, naj začne pogajanja z Ukrajino in drugimi stranmi o odpravi zasedbe Krima, ukinitvi trgovinskega in energijskega embarga ter odpravi izrednega stanja na Krimu;

9.  obžaluje ovire, ki preprečujejo, da bi se tatarski vodje vrnili na Krim, ter njihovo preganjanje, pa tudi vse večji in nesprejemljiv pritisk na ostale poslance medžlisa; obžaluje tudi nedopustno zaprtje medijske hiše ATR, ki je pomembna zaradi obveščanja tatarske skupnosti na Krimu; poziva Evropsko komisijo, naj poveča finančno pomoč, ki je nujna za zagotovitev delovanja tega in drugih medijev, ki so v izgnanstvu v Ukrajini; meni, da pomenijo ukinitev tatarskih šol in predavanj na Krimu ter omejitve glede uporabe jezika resno omejevanje osnovnih pravic članov skupnosti, saj je tatarski jezik dejansko izbrisan iz javnega življenja;

10.  poziva k ohranitvi večkulturnega okolja Krima in popolnemu spoštovanju ukrajinskega, tatarskega in drugih manjšinskih jezikov in značilnih kultur;

11.  obžaluje dejanja, s katerimi želi dejanska uprava ovirati delovanje medžlisa krimskih Tatarov, ki je njihov najvišji izvršilni in predstavniški organ, in sicer z zaprtjem njegovega sedeža, zasegom nepremičnin in ustrahovanjem;

12.  obsoja redne represivne ukrepe, katerih tarča so neodvisni mediji, novinarji in aktivisti civilne družbe na Krimu; obžaluje, da Ruska federacija ukrajinskim državljanom na Krimu prisilno izdaja ruske potne liste; obsoja tudi prakso dejanskih oblasti, da prebivalcem Krima vsiljujejo rusko državljanstvo;

13.  ponovno potrjuje podporo sklepu EU, da prepove uvoz s Krima, razen če je pospremljen s potrdilom o poreklu, ki so ga izdali ukrajinski organi, pa tudi omejevalnim ukrepom, ki so povezani z izvozom določenega blaga in tehnologije, naložbami, trgovino in storitvami na Krimu; poziva Svet, naj nadaljuje sankcije, vse dokler ne bo Krim ponovno in v celoti vključen v pravni red Ukrajine;

14.  poziva Rusko federacijo, naj razišče vse primere mučenja zapornikov, ki so bili nezakonito ujeti na Krimu, izpusti zapornike, med drugimi Olega Sencova in Oleksandra Kolčenka, pa rudi Ahtema Čiigoza, podpresednika medžlisa, Mustafo Degermendžija in Alija Asanova, ki so bili prijeti na Krimu zaradi miroljubnih protestov proti okupaciji, ter jim zagotovi varen povratek v Ukrajino; poziva Rusko federacijo, naj konča politično motivirano preganjanje disidentov in civilnih aktivistov; obsoja njihovo poznejšo premestitev v Rusijo in prisilno podelitev ruskega državljanstva;

15.  obsoja militarizacijo Krimskega polotoka in hude negativne posledice, ki jih je imela za gospodarsko in družbeno življenje, pa tudi grožnje Rusije, da bo na Krimu namestila jedrsko orožje, kar je velika grožnja za regionalno, evropsko in globalno varnost; ponavlja svoj poziv k umiku vseh ruskih enot s Krima in iz vzhodne Ukrajine;

16.  poudarja, da bi bilo treba gospodarsko sodelovanje, pa tudi dobavo blaga in storitev med Ukrajino in začasno okupiranim Krimskim polotokom izvajati ob upoštevanju pravnega okvira Ukrajine, kar bi morale upoštevati vse strani, da bi se izognili morebitnim negativnim posledicam za prebivalstvo na Krimu; v primeru, da strani ne bi ravnale v skladu s tem, poziva oblasti, naj preiščejo in preprečijo kršitve;

17.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja oseb LGBTI na Krimu, ki se po ruski priključitvi precej poslabšal, ter zaradi represivnih ukrepov in groženj dejanskih oblasti in paravojaških skupin;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, OVSE, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije in medžlisu tatarskih prebivalcev Krima.


Bahrajn: primer Mohameda Ramadana
PDF 168kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o Bahrajnu: primer Mohameda Ramadana (2016/2557(RSP))
P8_TA(2016)0044RC-B8-0174/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bahrajnu, predvsem tiste z dne 9. julija 2015 o Bahrajnu, zlasti o primeru Nabila Radžaba(1),

–  ob upoštevanju, da je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena s kraljevim ukazom za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in njihovih posledicah in poročanje o njih, novembra 2011 objavila svoje poročilo;

–  ob upoštevanju drugega letnega poročila za leto 2014, ki ga je predsednik nacionalnega inštituta za človekove pravice, dr. Abdulaziz Abul, dne 27. januarja 2016 predstavil notranjemu ministru, generalpodpolkovniku Šejku Rašidu Bin Abdulahu Al Kalifi;

–  ob upoštevanju skupne izjave o Bahrajnu, ki jo je na 30. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice dne 14. septembra 2015 dalo 33 držav,

–  ob upoštevanju skupne izjave posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic, posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja ter posebnega poročevalca OZN o pravici do svobodnega in miroljubnega zbiranja in združevanja o Bahrajnu z dne 16. julija 2015,

–  ob upoštevanju poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije iz novembra 2011,

–  ob upoštevanju poziva k takojšnji izpustitvi zapornika vesti dr. Abdulžalila Al Singaceja, ki gladovno stavka,

–  ob upoštevanju sklepa ministrskega sveta Arabske lige, sprejetega 1. septembra 2013 v Kairu, o vzpostavitvi vsearabskega sodišča za človekove pravice v bahrajnski prestolnici Manama,

–  ob upoštevanju sporazuma iz leta 1988 o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, kot so bile spremenjene dne 12. aprila 2013,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnik je Bahrajn,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/178 in resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 25/7 o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri boju proti terorizmu,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Bahrajn pomemben partner Evropske unije v Perzijskem zalivu, tudi na področju političnih in gospodarskih odnosov, energije in varnosti; ker je nadaljnje poglabljanje partnerstva v našem skupnem interesu za boljše odzivanje na prihodnje izzive;

B.  ker so bahrajnske oblasti od začetka vstaje leta 2011 na podlagi obtožbe terorizma povečale uporabo represivnih ukrepov, tudi uporabo smrtne kazni, proti miroljubnim protestnikom; ker so bahrajnska sodišča leta 2015 izrekla sedem novih smrtnih obsodb;

C.  ker so bahrajnske oblasti dne18. februarja 2014 prijele 32-letnega letališkega varnostnika Mohameda Ramadana, ker naj bi skupaj s Huseinom Ali Muso, ki so ga prijeli že prej, domnevno sodeloval pri bombnem napadu 14. februarja 2014 v Al Dajru, v katerem je bil ubit nek varnostni uradnik, številni drugi pa so bili ranjeni;

D.  ker je bil Mohamed Ramadan domnevno prijet brez naloga za prijetje, oba moška pa poročata, da so ju nasilno tepli in mučili, dokler se nista strinjala s priznanjem, vendar sta kasneje umaknila izjave pred državnim tožilcem; ker so priznanja, domnevno pridobljena z mučenjem, glavni dokaz v sojenju zoper Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muso;

E.  ker je bahrajnsko kazensko sodišče dne 29. decembra 2014 Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muso obsodilo na smrt; ker sta bila obsojena skupaj z desetimi drugimi obtoženci, od katerih jih je devet obsojenih na šest let zaporne kazni, eden pa na dosmrtno kazen; ker je za utemeljitev smrtne kazni uporabljen bahrajnski protiteroristični zakon;

F.  ker je kasacijsko sodišče, ki je najvišje pritožno sodišče v Bahrajnu, dne 16. novembra 2015 potrdilo smrtni obsodbi Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muse, čeprav sta obtožena umaknila priznanje in znova zatrjevala, da je bilo izsiljeno z mučenjem; ker bahrajnsko sodišče ni obravnavalo njunih trditev ali sploh začelo preiskave;

G.  ker je Mohamed Ramadan le eden od desetih posameznikov, ki so obsojeni na smrt v Bahrajnu in prvi, ki je bil obsojen na smrt po letu 2011; ker je Mohamed Ramadan eden od prvih, ki so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo in mu grozi skorajšnja usmrtitev; ker po znanih podatkih v njegovi zadevi niso opravili nobene preiskave domnevnega mučenja;

H.  ker je dne 14. avgusta 2014 pet strokovnjakov OZN s področja človekovih pravic bahrajnsko vlado seznanilo s svojo zaskrbljenostjo zaradi domnevnih samovoljnih aretacij, pridržanj in mučenja devetih bahrajnskih državljanov, tudi Mohameda Ramadana, in njihovih kasnejših obsodb po sojenjih, ki niso izpolnjevala mednarodnih standardov pravičnega sojenja in dolžnega pravnega postopanja;

I.  ker so številne nevladne organizacije za človekove pravice dokumentirale nepoštena sojenja, uporabo mučenja in smrtnih obsodb v Bahrajnu, ki kršijo različne mednarodne konvencije, vključno z Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah, h kateremu je Bahrajn pristopil leta 2006;

J.  ker je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena dne 29. junija 2011 s kraljevim ukazom št. 28 za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in poročanje o njih, podala številna priporočila o človekovih pravicah in političnih reformah;

K.  ker je med 26 priporočili neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije tudi priporočilo, naj umaknejo vse izrečene smrtne kazni za dejanja, storjena med dogodki februarja in marca 2011; ker je to eno od dveh priporočil, ki so bila v celoti izvršena, kar je pozitiven premik k odpravi smrtne kazni;

L.  ker je zaradi teh priporočil bahrajnska vlada od leta 2012 ustanovila tri organe – urad varuha človekovih pravic pri ministrstvu za notranje zadeve, enoto za posebne preiskave pri uradu generalnega tožilca in komisijo za pravice zapornikov in pripornikov –, katerih skupna naloga je odpraviti uporabo mučenja v centrih za zasliševanje in pridržanje;

M.  ker številna nedavna dejanja bahrajnskih oblasti še vedno kršijo in omejujejo pravice in svoboščine dela ljudstva, zlasti pravico posameznikov do miroljubnega protesta, svobodo izražanja in digitalno svobodo; ker se borci za človekove pravice soočajo s sistematičnimi napadi, nadlegovanjem in aretacijami;

N.  ker je po poročilih v Bahrajnu še vedno veliko število zapornikov vesti;

O.  ker po poročilih bahrajnske varnostne sile še naprej izvajajo mučenje pripornikov;

1.  izraža zaskrbljenost in razočaranje, ker se Bahrajn znova zatekel k praksi smrtne kazni; poziva k ponovni uvedbi moratorija za smrtno kazen kot prvi korak k njeni odpravi; poziva bahrajnsko vlado, zlasti njegovo veličanstvo Šejka Hamada Bin Iso Al Khalifo, naj izreče kraljevo pomilostitev za Mohameda Ramadana ali omili njegovo kazen;

2.  odločno obsoja, da varnostne sile še naprej uporabljajo mučenje in druge oblike krutega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja zapornikov; je izredno zaskrbljen zaradi telesne in duševne integritete zapornikov;

3.  izraža zaskrbljenost, ker v Bahrajnu uporabljajo protiteroristično zakonodajo za kaznovanje političnih prepričanj in preprečevanje državljanom, da bi bili politično dejavni;

4.  poudarja, da je treba zagovornikom človekovih pravic zagotoviti zaščito in omogočiti nemoteno delovanje, brez ustrahovanja ali nadlegovanja;

5.  ugotavlja, da si bahrajnska vlada prizadeva za reformo kazenskega zakonika in sodnih postopkov, ter spodbuja nadaljevanje tega procesa; poziva bahrajnsko vlado, naj spoštuje mednarodne standarde o pravici do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja in izpolnjuje minimalne mednarodne standarde, določene v členih 9 in 14 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

6.  poziva pristojne oblasti, naj začnejo hitro in nepristransko preiskavo vseh domnevnih primerov mučenja in kazenski pregon domnevnih storilcev mučenja ter odpravijo vse obsodbe, sprejete na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem;

7.  opominja bahrajnske oblasti, da člen 15 Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju prepoveduje uporabo kakršne koli izjave, pridobljene z mučenjem, kot dokaza v katerem koli postopku; poziva k takojšnji ratifikaciji opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugega opcijskega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni;

8.  poziva bahrajnsko vlado, naj izda takojšnjo in odprto povabilo poročevalcu OZN o mučenju za obisk države in mu omogoči neoviran dostop do pridržanih, in sicer v vseh prostorih za pridržanje;

9.  je seznanjen s priporočili varuha človekovih pravic, komisije za pravice zapornikov in pripornikov in nacionalnega instituta za človekove pravice, zlasti glede pravic pridržanih in pogojev v zaporih, vključno glede domnevnega slabega ravnanja in mučenja; bahrajnsko vlado vseeno poziva, naj zagotovi neodvisnost urada varuha človekovih pravic ter komisije za pravice zapornikov in pripornikov, pa tudi enote za posebne preiskave pri uradu javnega tožilca;

10.  poudarja, da ima podpora Bahrajnu, zlasti njegovemu pravosodnemu sistemu, velik pomen za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; odločno spodbuja ustanovitev delovne skupine EU-Bahrajn za področje človekovih pravic;

11.  poziva bahrajnske oblasti, naj odpravijo samovoljno prepoved potovanja za Nabila Radžaba in umaknejo vse obtožbe proti njemu, povezane s svobodo govora;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0279.


Primer pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu
PDF 260kWORD 82k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu (2016/2558(RSP))
P8_TA(2016)0045RC-B8-0175/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(1) in z dne 13. marca 2014 prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice(2),

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 7. januarja 2016 o izginotju oseb, povezanih z založbo Mighty Current, v Hongkongu;

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 29. januarja 2016 o zaskrbljenosti EU zaradi razmer na področju človekovih pravic na Kitajskem,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije za leto 2014 o posebnem upravnem območju Hongkong, objavljenega aprila 2015,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko 6. maja 1975,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo izvajati leta 2003,

–  ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020, o katerem je bil dogovor dosežen 21. novembra 2013,

–  ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil začasno prekinjen,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel nov zakon o nacionalni varnosti in da je bil 5. maja 2015 objavljen drugi osnutek novega zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 34. kroga tega dialoga v Pekingu 30. novembra in 1. decembra 2015,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice o tretjem rednem poročilu o Hongkongu, Kitajska, ki ga je odbor sprejel na svojem 107. zasedanju (od 11. do 28. marca 2013),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN proti mučenju o petem rednem poročilu o Kitajski, sprejetem na njegovi 1391. in 1392. seji 2. in3. decembra 2015,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona posebnega upravnega območja Hongkong Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon), zlasti členov o osebnih svoboščinah in svobodi tiska, in odloka o pravicah Hongkonga,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je v zadnjih štirih mesecih v skrivnostnih okoliščinah izginilo pet knjigarnarjev (Lui Bo, Gui Minhai, Zhang Zhiping, Lin Rongji in Lee Po), štirje rezidenti Hongkonga in en nerezident, povezanih z založbo Mighty Current in njeno knjigarno, kjer so prodajali literarna dela, ki so kritizirala vlado v Pekingu; ker sta med njimi dva državljana EU – Gui Minhai je švedski državljan in Lee Po britanski; ker je bilo leta 2016 potrjeno, da sta državljana EU v celinski Kitajski, in ker se domneva, da so tam tudi ostali trije; ker se je 23. januarja 2016 v neznanem kraju v celinski Kitajski Leeju Poju začasno pridružila njegova žena; ker je stalno pomanjkanje informacij o tem, kako in kje so, zelo zaskrbljujoče;

B.  ker naj bi po prepričljivem poročanju medijev teh pet knjigarnarjev dale ugrabiti oblasti v celinski Kitajski, kar skrbi tudi zakonodajalce, organizacije za človekove pravice in številne državljane; ker so Lee Poja ugrabili v Hongkongu, Giu Minhai pa je izginil s svojega doma na Tajskem;

C.  ker se je 10. januarja 2016 na hongkonških ulicah zbralo na tisoče protestnikov, ki so od mestne vlade zahtevali, naj ukrepa in razišče izginotje petih knjigarnarjev; ker je do teh izginotij prišlo po vrsti silovitih napadov v letih 2013 in 2014 na hongkonške novinarje, ki so kritizirali vlado v Pekingu;

D.  ker Hongkong zagotavlja in ščiti svobodo govora, izražanja in objavljanja; ker je v Hongkongu objavljanje prispevkov, ki kritizirajo kitajsko vodstvo, zakonito, v celinski Kitajski pa je prepovedano; ker glede teh svoboščin in kot je določeno v členu 27 temeljnega zakona načelo „ena država, dva sistema“ zagotavlja Hongkongu avtonomijo od Pekinga;

E.  ker so bila objavljena razkritja, da je komunistična partija v nekem notranjem dokumentu iz aprila 2015 načrtovala strategijo, v skladu s katero naj bi v Hongkongu in Macau pri viru uničila prepovedane knjige, tarča pa naj bi bilo 14 založnikov in 21 publikacij; ker so nekateri knjigarnarji v Hongkongu iz strahu pred nasilnimi dejanji s polic umaknili knjige, ki kritizirajo Kitajsko;

F.  ker vlada celinske Kitajske strogo omejuje in kriminalizira svobodo izražanja, zlasti s cenzuro; ker „veliki kitajski protipožarni zid“ interneta omogoča, da vlada cenzurira vse politično nesprejemljive informacije; ker Kitajska ohranja strogo omejevanje svobode izražanja, priljubljenost knjig, ki so kritične do Kitajske, med bralci celinske Kitajske pa velja za grožnjo družbeni stabilnosti;

G.  ker je Gui Minhai 17. januarja 2016 na celinski Kitajski podal izjavo za medije, v kateri trdi, da je prostovoljno odpotoval na celinsko Kitajsko in priznava preteklo obsodbo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kar se zdi izsiljeno priznanje;

H.  ker so švedski in britanski organi zahtevali popolno podporo kitajskih oblasti, da bi zaščitili pravice svojih dveh državljanov ter drugih „izginulih“ posameznikov;

I.  ker je Odbor Združenih narodov proti mučenju poročal o resni zaskrbljenosti zaradi nenehnih poročil iz različnih virov o stalni praksi nezakonitega pridržanja v nepriznanih in neuradnih priporih, tako imenovanih „črnih ječah“; ker je izrazil tudi resno zaskrbljenost zaradi nenehnih poročil, da je v tem kazenskopravnem sistemu še vedno globoko zakoreninjena praksa mučenja in slabega ravnanja, in da se preveč zanaša na priznanja kot podlago za obsodbe;

J.  ker je Kitajska uradno in formalno sprejela univerzalnost človekovih pravic in se je v zadnjih treh desetletjih s podpisom vrste sporazumov na tem področju vključila v mednarodno strukturo človekovih pravic ter tako postala del mednarodnega pravnega in institucionalnega okvira človekovih pravic;

K.  ker člen 27 temeljnega zakona, ki je de facto ustava Hongkonga, zagotavlja „svobodo govora, tiska in publikacij, svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij“; ker temeljni zakon, o katerem sta se dogovorili Kitajska in Združeno kraljestvo, zagotavlja te pravice za obdobje 50 let, ki se bo končalo leta 2047;

L.  ker so se na 17. vrhu med EU in Kitajsko 29. junija 2015 dvostranski odnosi dvignili na novo raven, in ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami;

M.  ker sta EU in Kitajska dialog o človekovih pravicah vzpostavili že leta 1995, in ker obe strani menita, da so človekove pravice pomemben del njunih dvostranskih odnosov;

N.  ker je bilo v skladu z 21. letnim poročilom hongkonškega združenja novinarjev (julij 2014), leto 2014 za svobodo tiska v Hongkongu eno najtemnejših let v zadnjih desetletjih; ker so nekatere novinarje fizično napadli ali odpustili, druge, ki so izrazili kritične poglede, pa so premestili na manj občutljiva območja;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja podatkov o tem, kje je in kako se počuti pet pogrešanih knjigarnarjev; poziva k takojšnji objavi podrobnih informacij o lokaciji in dobrem počutju Lee Poa in Gui Minhaia, in poziva k njuni takojšnji varni izpustitvi in omogočenju pravice do informacij; poziva k takojšnji izpustitvi vseh drugih oseb, ki so samovoljno pridržane zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in objavljanja v Hongkongu, tudi treh drugih knjigarnarjev;

2.  poziva kitajsko vlado, naj nemudoma poroča o podatkih v zvezi s pogrešanimi knjigarnarji ter takoj vzpostavi vključujoč in pregleden dialog ter poda sporočilo v zvezi s to zadevo med celinskimi in hongkonškimi organi; pozdravlja sporočilo Lee Poa in njegovo ponovno združitev s soprogo;

3.  poziva pristojne oblasti na Kitajskem, v Hongkongu in na Tajskem, naj raziščejo in razjasnijo okoliščine izginotja v skladu z načelom pravne države in, kolikor je mogoče, pomagajo pri varni vrnitvi založnikov domov;

4.  izraža zaskrbljenost zaradi obtožb organov kazenskega pregona celinske Kitajske, ki delujejo v Hongkongu; opozarja, da je kršitev temeljnega zakona, če so celinski organi kazenskega pregona delovali v Hongkongu; meni, da bi bilo to v nasprotju z načelom „ena država, dva sistema“; poziva Kitajsko, naj spoštuje jamstva neodvisnosti, ki jih Hongkongu podeljuje temeljni zakon;

5.  odločno obsoja vse primere kršitev človekovih pravic, zlasti samovoljne aretacije, izročitve, prisilna priznanja, tajno pridržanje, pridrževanje v osamitvi in kršitve svobode objavljanja in izražanja; opozarja, da je treba varovati neodvisnost knjižnih urednikov, novinarjev in blogerjev; poziva k takojšnjemu prenehanju kršenja človekovih pravic in političnega ustrahovanja;

6.  obsoja omejitve in kriminalizacijo svobode izražanja ter obžaluje zaostrovanje omejitev svobode izražanja; poziva kitajsko vlado, naj preneha omejevati prosti pretok informacij, vključno z omejevanjem uporabe interneta;

7.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skorajšnjega sprejetja osnutka zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij, saj utegne drastično ovirati dejavnosti kitajske civilne družbe in resno omejiti svobodo združevanja in izražanja v državi, vključno s prepovedjo, da bi nevladne organizacije iz tujine, ki niso registrirane pri kitajskem ministrstvu za javno varnost in regionalnih oddelkih za javno varnost, financirale kitajske posameznike ali organizacije, ter prepovedjo za kitajske skupine, da bi izvajale „dejavnosti“ v imenu ali s pooblastilom neregistriranih nevladnih organizacij iz tujine, kar vključuje tudi tiste s sedežem v Hongkongu in Macau; poziva kitajske oblasti, naj osnutek zakona bistveno spremenijo in ga uskladijo z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, vključno z mednarodnimi obvezami Ljudske Republike Kitajske;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi novega osnutka zakona o kibernetski varnosti, ki bi še okrepil in institucionaliziral prakse cenzure in nadzora kibernetskega prostora, ter zaradi sprejetega zakona o nacionalni varnosti in osnutka zakona o boju proti terorizmu; je seznanjen z bojaznimi kitajskih reformističnih odvetnikov in zagovornikov državljanskih pravic, da bodo ti zakoni še bolj omejili svobodo izražanja in da bo samocenzura še večja;

9.  meni, da morajo trdni in stalni odnosi med EU in Kitajsko zagotoviti učinkovito platformo za zrel, smiseln in odprt dialog o človekovih pravicah, ki bo temeljil na vzajemnem spoštovanju;

10.  poudarja zavezo Evropske unije krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske Republike Kitajske ter izvršnemu predsedniku in svetu Posebnega upravnega območja Hongkong.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0458.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0252.


Poročilo o napredku Srbije za leto 2015
PDF 358kWORD 115k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o poročilu o Srbiji za leto 2015 (2015/2892(RSP))
P8_TA(2016)0046B8-0166/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES(1),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208),

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine OZN št. A/RES/64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju deklaracije in priporočil s četrtega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija, ki je potekalo 7. in 8. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju izidov konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski/zahodnobalkanski poti, ki je potekala 8. oktobra 2015 v Luxembourgu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve o ukrepih za reševanje begunske in migracijske krize z dne 9. novembra 2015 ter sklepov Sveta za zunanje zadeve o migracijah z dne 12. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju načrta s sedemnajstimi točkami, ki so ga sprejeli voditelji držav članic EU in držav nečlanic, ki se soočajo s pritokom beguncev in migrantov, na srečanju o zahodnobalkanski migracijski poti 25. oktobra 2015;

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Srbije za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0211),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o poročilu o napredku Srbije za leto 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – o rasnem sovraštvu do Romov v Evropi in priznanju, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravil stalni poročevalec Odbora za zunanje zadeve za Srbijo David McAllister,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Evropski svet 28. junija 2013 sklenil, da bo začel pristopna pogajanja s Srbijo; ker je prva medvladna konferenca potekala 21. januarja 2014; ker je bil pregled usklajenosti zakonodaje končan marca 2015; ker je Srbija septembra 2015 dokončno oblikovala svojo pogajalsko ekipo;

B.  ker je Komisija v poročilu o Srbiji za leto 2015 poročala o napredku, ki ga je ta država dosegla na področju evropskega približevanja, in ocenila njena prizadevanja za izpolnitev københavnskih meril ter pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; ker je Komisija sprejela nov pristop do poročanja, ki pristopnim državam zagotavlja precej jasnejše smernice, čemu morajo nameniti pozornost;

C.  ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po lastnih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in ker je časovni načrt za pristop določen na podlagi kakovosti nujnih reform in predanosti njim;

D.  ker je Srbija sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo odnosov s Kosovom, kar je 19. aprila 2013 privedlo do sklenitve prvega sporazuma o načelih normalizacije odnosov; ker so bili 25. avgusta 2015 doseženi štirje pomembni sporazumi; ker mora napredek Srbije v okviru pristopnih pogajanj potekati vzporedno z njenim napredkom v procesu normalizacije odnosov s Kosovom v skladu s pogajalskim okvirom; ker so nujna nadaljnja prizadevanja za trajno pomiritev teh odnosov; ker je izredno pomembno, da obe strani sporazume izvajata dosledno;

E.  ker je julija 2015 Srbija postala 33. država, ki sodeluje pri mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

F.  ker je Komisija poudarila, da je treba okrepiti ekonomsko upravljanje, pravno državo in zmogljivosti javne uprave v vseh državah Zahodnega Balkana;

G.  ker Evropska unija v središče svoje politike širitve postavlja načelo pravne države;

H.  ker je januarja 2015 Srbija prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

1.  pozdravlja začetek pogajanj in odprtje poglavij 32 (finančni nadzor) in 35 (druga vprašanja – točka I – normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom) na medvladni konferenci v Bruslju 14. decembra 2015; pozdravlja stalno zavezanost Srbije procesu evropskega združevanja; poziva Srbijo, naj med svojim prebivalstvom dejavno promovira to strateško odločitev; pozdravlja začetek izvajanja ambicioznega programa reform v tej državi; poziva Srbijo, naj se odločno loti sistemskih, socialnih in gospodarskih reform; poziva jo, naj pri izvajanju reform posebno pozornost nameni mladim;

2.  pozdravlja priprave Srbije, da bo ob koncu pregleda usklajenosti zakonodaje učinkovito začela pristopna pogajanja, ter pripravo in predložitev obsežnih akcijskih načrtov za poglavji 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost); upa, da se bodo lahko pogajanja o teh poglavjih začela na začetku leta 2016; poudarja, da so temeljita pogajanja o poglavjih 23 in 24 bistvena za obravnavo reform, ki jih je treba izvesti na področju pravosodja in temeljnih pravic ter pravic, svobode in varnosti; želi opomniti, da mora napredek na teh področjih potekati vzporedno s splošnim napredkom v okviru pogajanj; poudarja, da so pogajanja o poglavju 35 bistvenega pomena za napredek Srbije na njeni poti do članstva v EU; meni, da je v zvezi s tem pomemben pogoj za njeno članstvo v EU vsesplošna normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom;

3.  poudarja, da je temeljito izvajanje zakonodaje in politik še vedno bistveni kazalnik uspešnega procesa vključevanja; spodbuja srbske politične voditelje, naj nadaljujejo reforme, ki so potrebne za uskladitev s standardi EU; poziva Srbijo, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik;

4.  pozdravlja, da je Srbija napredovala na področju poslovnega okolja, zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in na trgu dela, vključno z delovno zakonodajo in politiko zaposlovanja; spodbuja srbske oblasti, naj dodatno izboljšajo naložbeno okolje v Srbiji in zmanjšajo gospodarske in socialne razlike med regijami, zagotovijo varstvo tujih naložb in rešijo dolgotrajne naložbene spore, ter ob upoštevanju doseženega napredka pri prestrukturiranju javnih podjetij opozarja na pomen nadaljnjega doseganja napredka na tem področju in preglednosti privatizacijskega procesa; poudarja, da mora Srbija uskladiti svojo zakonodajo o nadzoru državne pomoči s pravnim redom;

5.  pozdravlja napredek na področju gospodarskih reform, ki so izboljšale proračunski položaj Srbije, ter poziva Komisijo, naj še naprej podpira vlado pri njenih načrtih za izvedbo nadaljnjih reform, zlasti za odpravo fiskalnih neravnovesij in reform glavnih gospodarskih sektorjev;

6.  izreka pohvalo Srbiji za njen konstruktiven pristop pri reševanju migracijske krize; obenem meni, da bi bilo treba spodbujati tudi konstruktiven pristop v odnosih s sosednjimi državami; ugotavlja, da je Srbija ključna in koristna partnerica EU na Balkanu, zato ji mora EU zagotoviti vire in ustrezno finančno pomoč; z zadovoljstvom ugotavlja, da si Srbija močno prizadeva, da z evropsko in mednarodno pomočjo državljanom tretjih držav zagotovi zatočišče in humanitarno pomoč; poziva jo, naj čim prej poveča svoje sprejemne zmogljivosti; ugotavlja, da so potrebne celovite reforme za racionalizacijo celotnega azilnega sistema, ki mora biti usklajen s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi; ugotavlja, da je Srbija sprejela dodatne ukrepe za obravnavo neutemeljenih prošenj za azil, ki so jih srbski državljani vložili v državah članicah EU in pridruženih schengenskih državah; poziva jo, naj prispeva k še dodatnemu zmanjšanju neutemeljenih prošenj; poudarja, da so zmogljivosti in viri, ki vrnjenim osebam omogočajo ponovno vključitev, še vedno omejeni;

7.  poziva Srbijo, naj si bolj prizadeva za postopno uskladitev svoje zunanje in varnostne politike s politiko EU, tudi na področju odnosov z Rusijo; v zvezi s tem obžaluje izvajanje skupnih vojaških vaj med Srbijo in Rusijo; pozdravlja dejavno udeležbo Srbije v mednarodnih operacijah ohranjanja miru;

Pravna država

8.  poudarja izjemen pomen načela pravne države; poudarja tudi bistveni pomen neodvisnega sodstva; ugotavlja, da je bil na področju sodstva dosežen določen napredek, predvsem pri sprejetju pravil za ocenjevanje sodnikov in tožilcev, vendar je stopnja političnega vmešavanja še vedno visoka; je seznanjen, da pravosodni organi zahtevajo, da se jim zagotovijo ustrezna sredstva; poziva oblasti, naj izvajajo nacionalno strategijo za reformo sodstva, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 23, ter naj zagotovijo neodvisnost sodstva in da delo sodnikov in tožilcev ne bo pod političnim vplivom; poziva vlado, naj sprejme nov zakon o brezplačni pravni pomoči in uvede zakonske spremembe za izboljšanje kakovosti in doslednosti sodne prakse in pravnega izobraževanja; izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih sodnih zaostankov kljub programu vrhovnega kasacijskega sodišča za njihovo zmanjšanje in poziva Srbijo, naj sprejme dodatne ukrepe za povečanje zaupanja v sodstvo;

9.  poziva srbsko vlado, naj dosledno in brez diskriminacije izvaja zakon o rehabilitaciji; prav tako predlaga, naj dodatno spremeni zakon o vračilu premoženja, da bi odstranila vse postopkovne in pravne ovire za vračilo v naravi;

10.  ugotavlja, da sta korupcija in organizirani kriminal v tej regiji zelo razširjena in zavirata demokratični, družbeni in gospodarski razvoj Srbije; ugotavlja, da je bil z neprestanim izvajanjem zakonodaje in sprejetjem zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti dosežen določen napredek pri boju proti korupciji, vendar je ta pojav v Srbiji še vedno zaskrbljujoč; poudarja, da je treba doseči napredek pri preiskavah in obtožbah o korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni in potrebo po usklajevanju in spremljanju doslednega izvajanja strategije proti korupciji, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 23 v vseh pomembnih institucijah; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bosta lahko agencija in svet za boj proti korupciji v celoti in učinkovito izvajala svoje naloge ter da bodo državne institucije upoštevale njuna priporočila; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje med vsemi državami v tej regiji bistvena za učinkovitejše reševanje teh vprašanj; poziva akademske ustanove, naj skupaj z državnimi organi in javnimi uslužbenci sprejmejo predpise na tem področju za preiskavo primerov plagiatorstva in preprečevanje nadaljnjih primerov;

11.  poziva srbske oblasti, naj spremenijo in izvajajo poglavja kazenskega zakonika o gospodarskem kriminalu in kaznivih dejanjih korupcije, da bi zagotovili verodostojen in predvidljiv okvir kazenskega prava; znova izraža veliko zaskrbljenost zaradi določb in izvajanja člena 234 kazenskega zakonika o zlorabi odgovornih položajev; ponovno poziva k neodvisnemu in temeljitemu pregledu preklasificiranih primerov zlorabe odgovornih položajev, da bo mogoče nemudoma ovreči dolgotrajne primere nepravičnega kazenskega pregona;

12.  ugotavlja, da so potrebna večja prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu in da je treba doseči napredek na področju pravnomočnih obsodb, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 24; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo strokovno pomoč za oblikovanje institucionalnega okvira in strokovno znanje za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu; v zvezi s tem poziva k neposrednemu medsebojnemu sodelovanju organov kazenskega pregona Srbije in Kosova ter uradov za zvezo v Beogradu in Prištini;

Demokracija

13.  je seznanjen s prizadevanji za izboljšanje postopka posvetovanja v parlamentu in nadaljnjo krepitvijo sodelovanja parlamenta v pogajalskem procesu za pristop k EU; je še vedno zaskrbljen, ker se pri sprejemanju zakonodaje uporabljajo predvsem nujni postopki, vključno z zakonodajo, povezano s pristopnim procesom k EU, saj pri teh postopkih ni vedno dovolj časa za posvetovanje z deležniki in širšo javnostjo; poudarja, da je treba dodatno okrepiti nadzor parlamenta nad izvršilno oblastjo; poudarja, da je pomembno, da opozicija dejavno in konstruktivno sodeluje v postopku odločanja in demokratičnih institucijah; poudarja, da mora biti financiranje političnih strank pregledno in v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi;

14.  poudarja pomen, ki ga ima delo organizacij civilne družbe v demokratični družbi; ugotavlja, da se je izboljšalo sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe; spodbuja srbske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev preglednega dialoga med civilno družbo in državnimi institucijami ter naj povečajo učinkovito sodelovanje predstavnikov civilne družbe in narodnih manjšin v postopku odločanja; oblasti še poziva, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo za zagotovitev učinkovitega delovanja organizacij civilne družbe; poziva k pravočasnemu in preglednemu preglednemu obveščanju državljanov, organizacij in splošne javnosti o poteku pristopnih pogajanj in omogočanju njihove vsesplošne udeležbe v tem procesu;

15.  ponovno poziva srbsko vlado, naj v celoti obravnava priporočila misij OVSE/ODIHR za opazovanje volitev, zlasti tistih za zagotavljanje preglednosti financiranja volilnih kampanj in preglednosti volilnih postopkov; poziva oblasti, naj ustrezno preiščejo primere med občinskimi volitvami in drugimi kampanjami, ki so jih zaznamovali nasilje in trditve o ustrahovanju in nepravilnostih;

16.  ponavlja, da so pri zagotavljanju nadzora in prevzemanju odgovornosti izvršilne oblasti pomembni neodvisni nadzorni organi, vključno z varuhom človekovih pravic; poziva oblasti, naj varuhu človekovih pravic zagotovijo vso politično in upravno podporo pri njegovem delu ter se vzdržijo neupravičenih kritik proti njemu;

17.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za celovito reformo javne uprave, zakona o inšpekcijskem nadzoru, nacionalne strategije za usposabljanje uradnikov lokalnih uprav in zakona o najvišjem številu zaposlenih v javnem sektorju ter poziva k njihovemu takojšnjemu izvajanju; poudarja, da je treba depolitizirati in profesionalizirati javno upravo ter da morajo postopki zaposlovanja in odpuščanja postati preglednejši, da bi zagotovili strokovnost, nevtralnost in kontinuiteto javne uprave;

Človekove pravice

18.  pozdravlja, da ima Srbija ustrezen pravni in institucionalni okvir za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; vendar opaža, da so še vedno pomanjkljivosti pri njenem izvajanju, zlasti na področju preprečevanja diskriminacije ranljivih skupin, vključno z invalidi, osebami s HIV/aidsom in osebami LGBTI; pozdravlja uspešno izvedeno parado ponosa, ki je potekala 20. septembra 2015, vendar poudarja, da sta diskriminacija oseb LGBTI in nasilje nad njimi še vedno zaskrbljujoča; v zvezi s tem spodbuja vlado, naj obravnava priporočilo CM/Rec(2010) odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam; izraža zaskrbljenost zaradi številnih napadov na pripadnike ranljivih skupin, ki še niso bili v celoti raziskani; poleg tega izraža zaskrbljenost zavoljo trajnega problema družinskega nasilja; poziva oblasti, naj dejavno spodbujajo spoštovanje človekovih pravic za vse;

19.  je zaskrbljen, ker se stanje na področju svobode izražanja in svobode medijev ni izboljšalo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da stalni politični pritisk spodkopava neodvisnost medijev, kar ima za posledico večjo samocenzuro medijskih hiš; je zaskrbljen, ker se novinarji pri opravljanju svojega poklica soočajo s političnim pritiskom, ustrahovanjem, nasiljem in grožnjami; poziva oblasti, naj preiščejo vse primere napadov na novinarje in medijske hiše, ki jih je ostro obsodilo mednarodno novinarsko združenje; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti polno izvajanje novih zakonov o medijih; poudarja, da je glede lastništva in financiranja medijev nujna popolna preglednost in nediskriminacija glede državnega oglaševanja;

20.  je zelo zaskrbljen, ker so v medije večkrat prišle informacije o potekajočih kazenskih preiskavah, kar pomeni kršitev načela domneve nedolžnosti; poziva srbske oblasti, naj izvedejo temeljito preiskavo številnih odmevnih primerov, kjer so mediji predstavili dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih;

Spoštovanje in varstvo manjšin

21.  poudarja pomen svetov narodnih manjšin pri uveljavljanju pravic narodnih manjšin in njihovega demokratičnega značaja ter spodbuja njihovo ustrezno in preverljivo financiranje; pozdravlja, da se je Srbija zavezala, da bo pripravila akcijski načrt za narodne manjšine, s katerim bo dodatno izboljšala izvajanje in razvoj praks ter pravni okvir na področju narodnih manjšin; ponovno poziva Srbijo, naj zagotovi, da bo stopnja pridobljenih pravic in pristojnosti ostala nespremenjena pri njihovi pravni uskladitvi s sodbo srbskega ustavnega sodišča, ter poziva k čim prejšnjem sprejetju zakona o svetih narodnih manjšin za razjasnitev njihovega pravnega statusa in varnosti njihovih pristojnosti; izraža globoko zaskrbljenost, ker je bilo zaradi napovedane privatizacije medijev prekinjeno predvajanje programov v manjšinskih jezikih; poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja za učinkovito in skladno izvajanje zakonodaje o varstvu manjšin in o nediskriminatornem obravnavanju narodnih manjšin v Srbiji, tudi na področju izobrazbe, zlasti glede pravočasnega financiranja in prevajanja učbenikov materinega jezika manjšin, uporabe manjšinskih jezikov, zastopanosti v javni upravi in predstavniških telesih na lokalni, regionalni in državni ravni ter dostopa do medijev in verskih obredov v jezikih manjšin; poziva srbsko vlado, naj izvaja vse mednarodne pogodbe in dvostranske sporazume, ki se nanašajo na pravice manjšin;

22.  ugotavlja, da kulturna raznolikost Vojvodine prav tako prispeva k identiteti Srbije; poudarja, da se ne sme omajati avtonomije Vojvodine ter da je treba nemudoma sprejeti zakon o njenih virih, kot je določeno v ustavi;

23.  poziva srbske oblasti, naj izvedejo konkretne ukrepe za izboljšanje položaja Romov, zlasti na področju zagotavljanja osebnih dokumentov, izobraževanja, bivalnih razmer, zdravstvenega varstva in zaposlovanja; poleg tega jih poziva, naj zagotovijo enako zastopanost Romov v javnih ustanovah in javnem življenju, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vključitvi Rominj; poudarja, da je treba dodatno izboljšati politiko vključevanja Romov in da se je treba ob upoštevanju nasilja nad predstavniki nevladne organizacije, ki zastopa to manjšino, učinkovito spopasti z diskriminacijo; zato z zanimanjem pričakuje ukrepe v prihodnji strategiji in akcijskem načrtu za vključevanje Romov; v zvezi s tem poudarja prištinsko deklaracijo, ki vsebuje poziv vladam, mednarodnim in medvladnim organizacijam ter organizacijam civilne družbe, naj dosledno uporabljajo načela nediskriminacije in enakosti v okviru svojega dela in dejavnosti za spodbujanje in uveljavljanje pravic Romov;

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

24.  ceni konstruktiven pristop srbske vlade do odnosov s sosednjimi državami, saj je to omogočilo velik napredek pri regionalnem sodelovanju in tesnejših odnosih z EU, in poziva Srbijo, naj še naprej gradi dobre sosedske odnose; poziva jo, naj spodbuja dobre sosedske odnose in mirno reševanje sporov, torej naj med drugim spodbuja ozračje strpnosti in obsodi vse oblike sovražnega govora in vojne retorike ter se vzdrži dejanj, kot je javna dobrodošlica ob vrnitvi posameznikov, obsojenih za vojna hudodelstva; ugotavlja, da bi bilo treba nerešene spore in odprta vprašanja, zlasti vprašanja določitve meje, nasledstva, vrnitve kulturnih dobrin in odprtja jugoslovanskih arhivov, reševati v skladu z mednarodnim pravom in uveljavljenimi načeli, vključno z izvajanjem pravno zavezujočih sporazumov, kot je med drugim sporazum o nasledstvu, in da bi bilo treba dvostranske spore rešiti v zgodnji fazi pristopnega procesa v skladu z mednarodnim pravom; poudarja konstruktivno vlogo Srbije v okviru berlinskega procesa in pobude zahodnobalkanske skupine šestih držav ter njene agende o povezljivosti; pozdravlja druge pobude, ki se osredotočajo na prihodnost Zahodnega Balkana, zlasti brdski proces, ki se je izkazal kot pomemben okvir za sodelovanje na političnem in tehničnem področju, in meni, da bi lahko konkretno sodelovanje na področjih skupnega interesa prispevalo k stabilizaciji Zahodnega Balkana; pri tem pozdravlja prvo skupno srečanje ministrov Srbije ter Bosne in Hercegovine 4. novembra 2015 v Sarajevu; poziva Srbijo, naj v okviru sedanjih stikov z Bosno in Hercegovino in z dobrimi sosedskimi odnosi nadalje spodbuja stabilizacijo in institucionalno krepitev te države; ponovno poziva srbske oblasti, naj uvedejo nadaljnje ukrepe za čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU, tudi v okviru programov za čezmejno in mednarodno sodelovanje 2014–2020 in strategije EU za Podonavje; pozdravlja zamisel o začetku pogajanj za podpis pogodbe o dobrih odnosih s sosedi in upa, da bo to pomenilo pozitivnejši razvoj za regijo; pozdravlja srečanje bolgarskega, romunskega in srbskega predsednika vlade o sodelovanju na področju energetike in prometne infrastrukture;

25.  spodbuja Srbijo, naj v duhu sprave in dobrih sosedskih odnosov še naprej sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja pomen celovite nacionalne strategije za notranjo obravnavo vojnih zločinov; poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja o usodi pogrešanih oseb in za pripravo sheme odškodnin za žrtve in njihove družine, saj je to pomemben prvi pogoj za spravo, družinam žrtev pa naj zagotovijo pravico, da se seznanijo z usodo pogrešanih družinskih članov; poudarja, da bi bilo treba zakon o civilnih žrtvah sprejeti brez nepotrebnih zamud, upoštevaje dejstvo, da veljavna zakonodaja ne priznava več skupin žrtev vojnih hudodelstev; ugotavlja, da se še vedno pojavljajo polemike, zlasti zaradi različne razlage nedavne zgodovine; ponovno izraža podporo pobudi REKOM, regionalni komisiji za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic, ki so bili storjeni v nekdanji Jugoslaviji;

26.  pozdravlja objavo osnutka nacionalne strategije za vojna hudodelstva, v katerem so opredeljeni načrti za kazenski pregon zaradi kaznivih dejanj, storjenih v 90. letih prejšnjega stoletja na ozemlju nekdanje Jugoslavije; poudarja, da je treba okrepiti in depolitizirati srbske institucije, ki se ukvarjajo z vojnimi hudodelstvi; poziva Srbijo, naj ustanovi učinkovit sistem za zaščito prič in žrtev ter žrtvam in njihovim družinam zagotovi pravico do odškodnine; poziva k izboljšanju regionalnega sodelovanja na področju vojnih hudodelstev; Srbijo ponovno poziva, naj skupaj s Komisijo in sosednjimi državami v duhu sprave in dobrih sosedskih odnosov ponovno pregleda svojo zakonodajo o pristojnosti v sodnih postopkih zaradi vojnih hudodelstev;

27.  pozdravlja neprekinjeno sodelovanje Srbije pri normalizaciji odnosov s Kosovom ter sklenitev bistvenih sporazumov 25. avgusta 2015, in sicer o ustanovitvi združenja/skupnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom na Kosovu, o energetiki, o telekomunikacijah in o mostu v Mitrovici; poziva Srbijo, naj hitro začne izvajati svoj del teh sporazumov ter naj tvorno sodeluje s Kosovom pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih sporazumov; ugotavlja, da je bil napredek dosežen na področjih, kot so policija, civilna zaščita, zavarovanje vozil, carine, mehanizmi povezovanja in kataster; ponavlja, da je treba napredek pri dialogu ocenjevati glede na izvajanje na terenu; poziva Srbijo in Kosovo, naj se vzdržita negativne retorike in začneta v dobri veri in pravočasno v celoti izvajati vse že sklenjene sporazume ter odločno nadaljujeta normalizacijo odnosov; poziva, naj si obe vladi in institucije EU nenehno prizadevajo, da bi sporočile in pojasnile določbe doseženih sporazumov, s čimer bi zbližali albanske in srbske etnične skupnosti na Kosovu; izreka pohvalo prizadevanjem poslovne skupnosti pod vodstvom gospodarskih zbornic, da bi prispevali k normalizaciji odnosov, in sicer z dialogom med gospodarskima zbornicama Srbije in Kosova, da bi odpravili ovire za sklepanje poslov med stranema in olajšali stike in sodelovanje med podjetji; poziva Evropsko komisijo, naj podpre nadaljevanje in razvoj teh dejavnosti v prihodnje; spodbuja Srbijo in Kosovo, naj opredelita nove teme dialoga, da bi izboljšali življenje prebivalcev in v celoti normalizirali odnose; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oceni, kako strani izpolnjujeta svoje dolžnosti; poziva Srbijo, naj ravna v duhu dobrososedskih odnosov, in upa, da dejstvo, da Kosovo ni uspelo pridobiti članstva v Unescu, ne bo oviralo dialoga in njegovega nadaljnjega vključevanja v regionalne in mednarodne organizacije ter da se bodo nadaljevali sodelovanje in prizadevanja za zaščito kulturne dediščine; poziva Beograd in Prištino, naj ohranita dobre sosedske odnose; je zadovoljen, da sta srbski in kosovski predsednik vlade, Vučić in Mustafa, 27. januarja 2016 ponovno začela pogovore; je seznanjen, da sta se pogovarjala tudi o vzajemnem priznavanju univerzitetnih diplom in poklicnih spričeval ter o izboljšanju cestnih in železniških povezav; poudarja, da bo napredek na terenu koristil vsej regiji;

28.  upoštevaje berlinski proces podpira oblikovanje foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, kjer bodo lahko predstavniki civilne družbe iz te regije izmenjavali zamisli, izražali svoje pomisleke in skrbi ter oblikovali konkretna priporočila za nosilce odločanja, obenem pa poziva, naj se ta proces nadaljuje na naslednjem srečanju na vrhu v Parizu leta 2016 ter naj se za civilnodružbene organizacije iz te regije organizirajo pripravljalne delavnice;

Energetika, okolje in promet

29.  poudarja, da mora Srbija kot pogodbenica Energetske skupnosti ostati dejavna pri delu institucij te skupnosti in še naprej izvajati pravni red, da bi zgradila trajnostne in zanesljive energetske sisteme; poziva oblasti, naj začnejo uresničevati cilje, določene v strategiji razvoja za energetski sektor, saj doslej ni bilo večjih naložb v sektor obnovljive energije; spodbuja Srbijo, naj na trgu s plinom razvije konkurenco in sprejme ukrepe za boljše usklajevanje s pravnim redom na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, ter jo poziva, naj bolj spodbuja zeleno energijo; poziva Komisijo, naj podpre srbsko vlado pri prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti države od uvoza energije z izpopolnitvijo raznolikosti virov energije in za diverzifikacijo oskrbe Srbije s plinom; ugotavlja, da nedavno sprejeti sveženj instrumenta za predpristopno pomoč II za leto 2015 zlasti vključuje program v vrednosti 155 milijonov EUR za pomoč pri financiranju glavnih regionalnih infrastrukturnih projektov v energetskem in prometnem sektorju na Zahodnem Balkanu; spodbuja Srbijo, na zagotovi skladnost s povprečnimi zavezami EU glede podnebnih sprememb ter dogovor, dosežen na 21. zasedanju konference pogodbenic v Parizu;

30.  poziva srbsko vlado, naj, upoštevajoč pomembnost evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za nadaljnji razvoj čezmejnega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami, zagotovi potrebno pravno podlago, ki bo omogočala sodelovanje Srbije v tem združenju;

31.  izraža zaskrbljenost zaradi slabega izvajanja zakonodaje o odpadkih ter poziva srbske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zaprtje in očiščenje divjih odlagališč, ter naj pripravijo verodostojno politiko za zmanjšanje odpadkov v skladu z okvirno direktivo o odpadkih;

32.  pozdravlja načrt za obnovo, nadgradnjo in posodobitev delov železniškega omrežja ter spodbuja srbske oblasti, naj še naprej izboljšujejo javni prevoz v sodelovanju s sosednjimi državami;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 46.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0065.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0095.


Proces vključevanja Kosova v Evropsko unijo
PDF 294kWORD 125k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o poročilu o Kosovu za leto 2015 (2015/2893(RSP))
P8_TA(2016)0047B8-0167/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. oktobra 2012 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu s Kosovom o sodelovanju v programih Unije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2013 v zvezi s sprejetjem sklepa o pooblastilu za začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med EU in Kosovom,

–  ob upoštevanju prvega sporazuma o načelih, ki urejajo normalizacijo odnosov, ki sta ga podpisala predsednika vlad in Hashim Thaçi in Ivica Dačić dne 19. aprila 2013, ter akcijskega načrta za izvajanje z dne 22. maja 2013,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/349/SZVP z dne 12. junija 2014 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem, Eulex Kosovo,

–  ob upoštevanju podpisa stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Kosovom dne 27. oktobra 2015 in ratifikacije v kosovski skupščini dne 2. novembra 2015,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja Združenih narodov o trenutnih dejavnostih misije začasne uprave Združenih narodov na Kosovu in z njo povezanem razvoju dogodkov, vključno z najnovejšim poročilom z dne 3. novembra 2015,

–  ob upoštevanju podaljšanja mandata posebnega predstavnika EU za Kosovo Samuela Žbogarja do 28. februarja 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 o strategiji širitve EU (COM(2015)0611),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih,

–  ob upoštevanju sklepov z zasedanj Sveta za splošne zadeve dne 7. decembra 2009, 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011, v katerih je bilo poudarjeno in ponovno potrjeno, da bi moralo po izpolnitvi vseh pogojev tudi Kosovo imeti korist od morebitne liberalizacije vizumske ureditve, in to brez poseganja v stališče držav članic do njegovega statusa,

–  ob upoštevanju začetka dialoga o vizumih januarja 2012, časovnega načrta za vizumsko liberalizacijo iz junija 2012, drugega poročila Komisije z dne 24. julija 2014 o napredku Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve (COM(2014)0488) in strokovne misije Komisije iz julija 2015,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da pomaga pri dialogu med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z medparlamentarnih srečanj predstavnikov Evropskega parlamenta in Kosova z dne 28. in 29. maja 2008, 6. in 7. aprila 2009, 22. in 23. junija 2010, 20. maja 2011, 14. in 15. marca 2012, 30. in 31. oktobra 2013 ter 29. in 30. aprila 2015,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Kosova za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0215),

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Ulrike Lunacek, stalna poročevalka Odbora za zunanje zadeve za Kosovo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je neodvisnost Kosova do zdaj priznalo 110 od 193 držav članic OZN, med njimi 23 od 28 držav članic Evropske unije;

B.  ker je bil 27. oktobra 2015 med EU in Kosovom podpisan stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, kosovska skupščina pa ga je ratificirala 2. novembra 2015; ker je Evropski parlament 21. januarja 2016 sporazum odobril;

C.  ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjuje po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

D.  ker je EU večkrat zatrdila, da je pripravljena pomagati pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova z jasno evropsko perspektivo, kar je v skladu z evropsko perspektivo te regije;

E.  ker Evropska unija v središče svoje politike širitve postavlja načelo pravne države;

F.  ker EU poudarja, da je treba v vseh državah zahodnega Balkana okrepiti ekonomsko upravljanje, načelo pravne države in zmogljivosti javne uprave;

G.  ker bo 14. junija 2016 potekel mandat misije EULEX; ker na Kosovu ravno poteka strateški pregled te misije;

1.  je zadovoljen, da je bil 27. oktobra 2015 podpisan stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Kosovom, saj gre za njuno prvo pogodbeno razmerje, pozdravlja pa tudi hitro ratifikacijo v kosovski skupščini 2. novembra 2015; poudarja, da sporazum utira pot vključevanju Kosova v EU in bo pomembna spodbuda za izvajanje in institucionalizacijo reform, pomagal pa bo tudi začeti sodelovanje z EU na številnih področjih, s čimer bomo okrepili politični dialog in dosegli tesnejše trgovinsko povezovanje, pa tudi utrdili odnose s sosednjimi državami in prispevali k stabilnosti v tej regiji; poziva vlado Kosova, naj se osredotoči na izvajanje celovitih reform, potrebnih za izpolnitev obveznosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

2.  pozdravlja, da je Komisija sprejela sveženj v podporo reformam in regionalnemu sodelovanju na zahodnem Balkanu – v njem je izražena zavezanost EU, da bo podpirala proces političnih in gospodarskih reform držav, ki si prizadevajo za pristop k EU;

3.  poudarja, da je namen stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma uveljaviti evropske standarde na področjih konkurence, javnih naročil, intelektualne lastnine in varstva potrošnikov, kot oprijemljiv korak na poti h gospodarskemu vključevanju Kosova v EU pa tudi vzpostaviti prostotrgovinsko območje;

4.  pozdravlja napredek, dosežen v letu 2015, pri dogovarjanju v okviru procesa normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo, namreč v zvezi z ustanovitvijo združenja/skupnosti kosovskih občin s srbsko večino, v zvezi z energijo in mostom v Mitrovici ter sporazumi o telekomunikacijah z dne 25. avgusta 2015, zavarovanju vozil iz junija 2015 in sodstvu iz februarja 2015; podpira nepretrgana mediacijska prizadevanja podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, ki še ni povsem dosežena; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj temeljito oceni stanje izvajanja vseh doslej podpisanih sporazumov z vidika sprejemanja zakonov na terenu ter o tem redno poroča Evropskemu parlamentu ter parlamentoma Kosova in Srbije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poišče pomanjkljivosti in pozove obe strani, naj izpolnita sprejete zaveze, ter poziva Srbijo in Kosovo, naj se vzdržita negativne retorike, naj začneta v dobri veri in pravočasno popolnoma izvajati že sklenjene sporazume in naj odločno nadaljujeta proces normalizacije odnosov; poudarja, da sta za normalizacijo odnosov med Prištino in Beogradom odločilnega pomena neprekinjen in konstruktiven dialog ter popolno izvajanje doseženih sporazumov; je zadovoljen, da sta srbski in kosovski predsednik vlade, Vučić in Mustafa, v sredo, 27. januarja 2016, ponovno začela pogovore; je seznanjen, da sta se pogovarjala tudi o vzajemnem priznavanju univerzitetnih diplom in poklicnih spričeval ter o izboljšanju cestnih in železniških povezav; poudarja, da bo napredek na terenu koristil vsej regiji;

5.  je zaskrbljen zaradi velikega števila pogrešanih iz vojnega obdobja in zaradi le malo napredka na tem področju; poziva k popolnemu meddržavnemu sodelovanju pri tem, saj je popolno sodelovanje pri ugotavljanju resnice o pogrešanih bistveno za vzajemno spravo;

6.  je seznanjen s sodbo ustavnega sodišča o ustanovitvi združenja srbskih občin; poziva k popolnemu in skrbnemu izvajanju sklenjenih sporazumov; poziva k spoštovanju načela pravne države in obžaluje, da opozicijske sile niso izkoristile te prekinitve za obnovitev parlamentarnega dialoga, ter spodbuja vse politične sile, naj konstruktivno sodelujejo v interesu svoje države, demokratičnih institucij in državljanov; meni, da so spoštovanje pravil demokracije, politični dialog in nemoteno parlamentarno delo bistveni za izvajanje vseh vidikov kosovskega reformnega programa; ostro obsoja nasilne obstrukcije v skupščini; poziva, da se je treba v skupščini izogniti nadaljnjim nasilnim protestom; poudarja, da bi morali izvoljeni poslanci pri sestajanju in razpravljanju v skupščini spoštovati svojo institucijo; poudarja, da bi morala vlada spoštovati resolucije in sklepe parlamenta in bi morala pred podpisom sporazumov z drugimi državami vsakokrat poročati o tem, kot zahteva zakonodajni organ; v zvezi s tem pozdravlja premišljeni predlog dveh kosovskih poslancev, enega koalicijskega in enega opozicijskega, z dne 20. novembra 2015; poziva vse politične akterje, naj ponovno navežejo politični dialog, da bi odpravili zastoj in poiskali vzdržno rešitev, tako da bo lahko kosovska skupščina začela spet normalno delovati; poziva vse kosovske voditelje, naj te razmere obravnavajo kot izjemno pomembne in ravnajo odgovorno ter naj upoštevajo, da je skupščino izvolil kosovski narod in da je izvoljena zanj; je zelo zaskrbljen zaradi ponavljajočih se nasilnih dejanj in poziva organe kazenskega pregona, naj svoje dolžnosti izvajajo povsem v skladu s pravnimi postopki; je zaskrbljen zaradi dogodkov, ki so vodili k aretaciji nekaterih poslancev, in poziva, naj se opravi preiskava o morebitnih zlorabah pooblastil pri teh aretacijah; poziva skupščino Kosova, naj pojasni pravila v zvezi z odvzemom imunitete njenim poslancem; je seznanjen z zahtevo varuha človekovih pravic za začetek preiskave v zvezi s posredovanjem policije 28. novembra 2015, ki jo je naslovil na državno tožilstvo v Prištini;

7.  poudarja, da mora skupščina postati učinkovitejša, da mora v vseh okoliščinah spoštovati svoj poslovnik in da bi ga morala spoštovati tudi vlada; poudarja, da je treba okrepiti nadzorno vlogo skupščine, in jo še posebej poziva, naj čim prej sprejme zakonodajo, ki bo v procesu vključevanja Kosova okrepila vlogo odbora za vključevanje v EU in omogočila polno sodelovanje opozicije v tem procesu; spodbuja skupščino, naj se pri obravnavi zakonodaje redno posvetuje z Beneško komisijo in jo vključi v ta proces; poudarja, da je treba nujno imenovati sposobne člane regulativnih in nadzornih organov ter tako zagotoviti ustrezno delovanje državne uprave, in sicer v izbirnih postopkih, ki se bodo opirali na dosežke ter bodo pregledni in nepolitični;

8.  je seznanjen, da pet držav članic ni uradno priznalo Kosova, in meni, da bi nadaljnja priznanja pomagala okrepiti stabilnost v tej regiji in pripomogla k nadaljnji normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom ter povečala verodostojnost Evropske unije na področju zunanje politike; v zvezi s tem pozdravlja odločitev petih držav članic, ki niso priznale Kosova, da bodo poenostavile odobritev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v Svetu; poziva vse države članice EU, naj si po vseh močeh prizadevajo, da bi v duhu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in uradnih pogodbenih razmerij poenostavile gospodarske in medosebne stike ter okrepile socialne odnose med svojimi državljani in državljani Kosova; pozdravlja, da je Kosovo predložilo prvi program gospodarskih reform, ki bo prvi korak pri poglabljanju gospodarskega dialoga z EU;

9.  pozdravlja delo kosovskih oblasti pri zaustavljanju trenda nezakonitih migracij, ki so dosegle višek v začetku leta 2015; poudarja, da bi bilo treba kratkoročne ukrepe odvračanja prebivalstva od odhoda pospremiti z družbeno-gospodarskim razvojem in ustvarjanjem delovnih mest, s čimer bi državljane prepričali, da bi ostali na Kosovu in ustvarjali prihodnost v svoji državi; je prepričan, da bi z liberalizacijo vizumskega režima prispevali tudi k zajezitvi nezakonitega priseljevanja, omogočili medčloveške stike, saj bi se državljanom odprle možnosti za turistična potovanja v tujino ali obiskovanje sorodnikov in prijateljev, ne da bi se jim bilo treba pri tem spoprijemati z dolgotrajnimi in dragimi vizumskimi postopki, ter odpravili tudi občutek izoliranosti; ponovno poudarja, da je potencialno nevarno, če bo Kosovo predolgo edina „zaklenjena“ in izolirana država v tej regiji; poleg tega poziva Prištino, naj sprejme učinkovite ukrepe za boj proti kriminalnim mrežam, ki so vpletene v trgovino z ljudmi; meni, da bi lahko v boju proti nezakonitemu priseljevanju pomagalo, če bi na skupnem evropskem seznamu varnih držav izvora Kosovo označili kot varno državo izvora;

10.  pozdravlja napredek pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima; poziva javne organe, naj hitro in v celoti začnejo izvajati vsa zahtevana merila; poziva Komisijo, naj okrepi svoje delo za proces liberalizacije vizumskega režima za Kosovo; je pripravljen podpreti brezvizumski režim za Kosovo, takoj ko bo Komisija pravočasno ugotovila, da so vsa tehnična merila izpolnjena, in poziva Svet, naj čim hitreje stori enako; obenem pa meni, da je treba še naprej iskati in sodno preganjati trgovce z ljudmi in tihotapce, da bi jih odvrnili od teh nezakonitih dejavnosti; poziva vse institucije EU, zlasti Komisijo, naj pospešijo proces liberalizacije vizumskega režima za Kosovo, kosovske oblasti pa poziva, naj izpolnijo svoje obveznosti in uresničijo preostala merila, da bi Kosovo v letu 2016 vstopilo v brezvizumski režim in da bi se tamkajšnji ljudje bolj približali EU;

11.  podpira nadaljevanje razprav o okvirnem sporazumu, ki bi Kosovu omogočil sodelovanje v programih EU;

12.  pozdravlja, da je bil sprejet zakonodajni sveženj o človekovih pravicah, s katerim naj bi okrepili institucionalni okvir za nadzor nad varovanjem in spoštovanjem človekovih pravic; poudarja, da je to zakonodajo izjemno pomembno izvajati; je še posebej zadovoljen, da je bila ustanovljena funkcija varuha človekovih pravic in da je bil varuh tudi imenovan, še posebej za vzpostavljanje družbenega zaupanja v kosovsko družbo; obžaluje pa, da njegovo delo ovira pomanjkanje ustreznih prostorov, in poziva oblasti, naj njegovemu uradu v skladu s pariškimi načeli hitro dodelijo nove prostore; poziva oblasti, naj zagotovijo nemoteno delovanje vseh obstoječih neodvisnih ustanov in regulativnih organov;

13.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je politična volja oblasti za pristen dialog s civilno družbo še vedno zelo šibka; poziva oblasti, naj v dobri veri izvajajo pravni okvir za sodelovanje s civilno družbo, zlasti z zagotavljanjem vseh potrebnih sredstev za skupni svetovalni odbor; poziva pisarno EU, naj spodbuja ta posvetovanja in po potrebi olajšuje njihovo izvedbo;

14.  prav tako pozdravlja maja 2015 sprejeti zakon o zaščiti pred diskriminacijo in varuhu človekovih pravic podeljeni mandat, da deluje kot organ za enakost; je še zmeraj zaskrbljen nad nizko ravnjo obravnave in preiskav primerov sovražnega govora, katerega tarča so predvsem skupnost LGBTI in manjšinske skupnosti; spodbuja svetovalno in usklajevalno skupino za pravice skupnosti LGBTI, naj dejavno spremlja, kaj se dogaja v zadevah in pri problematiki s tega področja;

15.  pozdravlja tudi sprejetje zakona o enakosti spolov in poziva kosovske oblasti, naj obravnavajo vključevanje načela enakosti spolov kot prednostno nalogo ter poskrbijo, da bodo upravni organi in oblasti pri tem za zgled; je zaskrbljen zaradi strukturnih izzivov, ki ovirajo izvajanje tega zakona; je še zmeraj zaskrbljen zaradi premajhne zastopanosti žensk na položajih odločanja; je zaskrbljen, ker ni napredka pri boju proti nasilju v družini in nasilju na podlagi spola; poziva oblasti, naj javno spodbujajo ter vzpostavijo zaščitne mehanizme in ukrepe za nudenje zatočišča ženskam, ki spregovorijo in prijavijo nasilje v družini; je zaskrbljen zaradi nizke ravni lastništva v rokah žensk; poziva oblasti, naj dejavno zagotavljajo lastninske pravice ženskam, med drugim z vpisom vseh solastnikov pri katastrskih in registracijskih uradnikih, pa tudi z informacijsko kampanjo;

16.  izraža pomislek, da je bil v zadnjem letu dosežen zelo omejen napredek na področju svobode izražanja in medijev; je zaskrbljen, ker se novinarji pri opravljanju svojega dela soočajo z nasiljem in grožnjami, ter poudarja, da je treba okrepiti zaščito novinarjev s sistematičnim odzivanjem, javnim obsojanjem, hitrim preiskovanjem in pravočasnim zaključevanjem zadev v zvezi z napadi zoper novinarje; poudarja, da je treba več napredka doseči tudi na področju neodvisnosti medijev; poziva oblasti, naj po temeljitem in celovitem procesu javnega posvetovanja čim prej zapolnijo sistematične vrzeli v zakonodaji in zagotovijo svobodo medijev, zlasti zato, da bi lastništvo medijev postalo pregledno ter da bi zagotovili trajnost javne radiotelevizije; poziva oblasti k učinkovitemu izvajanju zakonodaje o razžalitvi, sovražnem govoru in obrekovanju;

17.  opozarja, da morata Kosovo in Srbija v skladu z ugotovitvami Agencije OZN za begunce in poročilom posebnega poročevalca OZN iz leta 2014 o razmerah na področju človekovih pravic za notranje razseljene osebe poiskati trajne rešitve za begunce;

18.  ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zaščito in dejansko zagotovitev pravic vseh etničnih manjšin na Kosovu, vključno z romsko, aškalsko in egiptovsko, pa tudi goransko skupnostjo, s in sicer popolnim izvajanjem ustrezne zakonodaje ter ob upoštevanju najboljših praks iz te regije in držav članic EU; poziva nacionalne in lokalne oblasti, naj si bolj prizadevajo za izvajanje sprejetih zakonov, da bi prispevale k nadaljnjemu razvoju večetnične družbe, zlasti kar zadeva izobraževanje in zaposlovanje pripadnikov manjšin, in da bi preprečile neposredno in posredno diskriminacijo; je zadovoljen, da prištinska deklaracija vsebuje poziv vladam, mednarodnim in medvladnim organizacijam ter organizacijam civilne družbe, naj dosledno uporabljajo načela nediskriminacije in enakosti v okviru svojega dela in dejavnosti spodbujanja in uveljavljanja pravic Romov ter preprečevanja proticiganstva na zahodnem Balkanu;

19.  ponovno izraža zaskrbljenost, da ni opaznejšega napredka pri boju proti korupciji na visoki ravni in organiziranemu kriminalu ter da ni rezultatov pri kazenskem pregonu in obsodbah; poudarja, da ostaja vprašanje organiziranega kriminala zelo zaskrbljujoče; ugotavlja, da mora vlada Kosova nedvomno in izrecno pokazati, da se država na vseh ravneh sistematično bojuje proti korupciji; poziva oblasti, naj sprejmejo celovit in strateški pristop k boju proti močno razširjeni korupciji, kajti to je še vedno velika ovira za demokratični, socialni in gospodarski razvoj Kosova; poziva kosovsko protikorupcijsko agencijo, naj sproži več preiskav, in poziva tožilstvo, naj ukrepa v zvezi z zadevami, ki jih je predložila; poudarja, da je preglednost sodnih postopkov bistven element boja proti korupciji in varovanja temeljnih pravic; poudarja tudi, da ima politična elita pomembno vlogo in odgovornost v boju proti korupciji;

20.  pozdravlja okrepljena prizadevanja in veliko zavezanost boju proti terorizmu, in spodbuja k izvajanju strategije za boj proti terorizmu; poziva oblasti, naj se spoprimejo z vzroki radikalizacije, zlasti visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi in nasilnim ekstremizmom; pozdravlja sodelovanje Kosova v koaliciji, ki se bori proti terorizmu, in ukrepe, ki jih oblasti sprejemajo za preprečevanje radikalizacije mladih; poziva oblasti, naj pozorno spremljajo mobilizacijo potencialnih islamskih tujih borcev in teroristov ter jo preprečijo; je zadovoljen, da je Kosovo po ustavi laična in v smislu verskih prepričanj nevtralna država;

21.  ugotavlja, da se je po podatkih kosovskega ministrstva za notranje zadeve približno 300 državljanov Kosova pridružilo džihadistom v Siriji in Iraku, ter da so se mnogi že vrnili; pozdravlja sprejete vladne ukrepe, po katerih je za državljane, ki so sodelovali pri terorističnih dejavnostih, predvidena zaporna kazen;

22.  ugotavlja, da je bil na področju sodstva s sprejetjem ustrezne zakonodaje dosežen napredek; poudarja, da jo je treba začeti hitro konkretno in učinkovito izvajati; je še zmeraj zelo zaskrbljen nad počasnimi sodnimi postopki, visokim številom sodnih zaostankov, pomanjkanjem sredstev za pravosodni sistem, nizko ravnjo odgovornosti sodnih uradnikov in možnostjo političnega vplivanja na pravosodne strukture, kar v zakonodaji še vedno ni ustrezno obravnavano, in poudarja, kako pomembno je, da pravosodni sistem polno deluje in ima uveljavljena pravila glede časa za obravnavo zadev na sodiščih; pozdravlja ukrepe za vključitev sodstva na severu, kjer nekatera mesta sodnikov in tožilcev zasedajo kosovski Srbi; poziva politične oblasti, naj nedvoumno in popolnoma podprejo neodvisnost sodnikov in tožilcev, na katere se v potekajočih preiskavah in sodnih postopkih še vedno poskuša vplivati; poziva oblasti, naj spremenijo ustavo in zagotovijo, da bo večina članov sodnega sveta Kosova v skladu s priporočili Beneške komisije izvoljena iz strokovnih krogov;

23.  poziva Kosovo, naj sledi smernicam skupne zunanje in varnostne politike EU;

24.  je seznanjen, da so bila sprejeta dopolnila k ustavi, s katerimi so bili ustanovljeni specializirani senati in specializirano tožilstvo; pozdravlja zaključek pogajanj med Kosovom in Nizozemsko za sporazum o državi gostiteljici ter pričakuje, da bodo specializirani senati čim prej polno operativni in da bo imelo specializirano tožilstvo dovolj osebja za opravljanje svojih nalog; oboje poziva, naj sledijo izkušnjam in najboljšim praksam Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo skladno z ustreznimi ustavnimi določbami o njihovi ustanovitvi; poziva kosovske oblasti, naj z novim sodiščem polno sodelujejo; poziva EU in države članice, naj senatom zagotovijo zadostna sredstva za delovanje;

25.  meni, da mora pregled misije EULEX in njena postopna odprava potekati vzporedno z okrepitvijo in razširitvijo mandata posebnega predstavnika EU, tako da bo lahko izvajal dejavnosti spremljanja, mentorstva in svetovanja, pomagal pri procesu vključevanja Kosova v EU, boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter pri kazenskem pregonu vojnih zločinov; medtem poziva k večji učinkovitosti ter popolni preglednosti in odgovornosti misije EULEX v času trajanja njenega mandata; je seznanjen s sklepi Sveta iz decembra 2015 o mandatu misije EULEX in poziva Kosovo, naj ji pomaga, da bo lahko svoj obnovljeni mandat v celoti in nemoteno izvajala; poudarja, da je treba pri pregledu mandata upoštevati ugotovitve in izvajati priporočila, ki jih je v svojem poročilu po obtožbah o korupciji v vrstah misije EULEX podal prof. Jean-Paul Jacqué; poziva misijo EULEX, naj doseže dogovor z misijo UNMIK o predaji nerešenih zadev ustreznim kosovskim oblastem; poziva države članice, naj za ustrezen čas napotijo dobro usposobljene in kvalificirane strokovnjake in zagotovijo njihovo ponovno vključitev v nacionalne službe, ko bodo njihove misije končane;

26.  obžaluje, da je bila prošnja Kosova za članstvo v Unescu zavrnjena zaradi dejavnega oviranja Srbije, kar je v nasprotju z zavezami o vzpostavitvi dobrih sosedskih odnosov, pa tudi ker države članice niso uspele doseči soglasja; pozdravlja sprejetje zakona o varstvu zgodovinske dediščine v Prizrenu in poziva, naj se v celoti izvaja, vendar opozarja na ogroženost mestne dediščine zaradi nebrzdane nezakonite gradnje; je zadovoljen, da so bila obnovljena številna območja srbske verske in kulturne dediščine, ki so bila v letu 2004 žal uničena, na primer pravoslavna katedrala, in poziva k nadaljnji obnovi srbske verske in kulturne dediščine; ob tem poziva zainteresirane strani, tudi kosovske oblasti, naj sodelujejo s srbsko vlado, srbsko skupnostjo na Kosovu in srbsko pravoslavno cerkvijo ter si prizadevajo poiskati sistem spodbujanja, varovanja in ohranjanja kosovske kulturne in verske dediščine, ki bi jo bilo treba obravnavati kot skupno evropsko dediščino; pozdravlja, da kosovska ustava zavezuje državo k ohranjanju in varovanju svoje kulturne in verske dediščine, in poziva k dodatnim prizadevanjem za zaščito pravic vseh verskih manjšin, tudi kosovskih kristjanov; poudarja, da bi morala biti prednostna naloga Kosova pridružitev mednarodnim in regionalnim organizacijam in mehanizmom; v zvezi s tem opominja, da je pomembno spoštovati sklenjeni sporazum o regionalnem sodelovanju; meni, da bo odprtje pisarne za regionalno mladinsko sodelovanje na zahodnem Balkanu v okviru berlinskega procesa, za katerega se zavzemajo številne strani, prineslo pozitivne rezultate, zlasti pri odnosih med mladimi iz Srbije in Kosova;

27.  upoštevaje berlinski proces podpira oblikovanje foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, kjer bodo lahko predstavniki civilne družbe iz te regije izmenjavali zamisli, izražali svoje pomisleke in skrbi ter oblikovali konkretna priporočila za odločevalce, obenem pa poziva, naj se ta proces nadaljuje na naslednjem srečanju na vrhu v Parizu leta 2016 ter naj se za civilnodružbene organizacije iz te regije organizirajo pripravljalne delavnice;

28.  je zadovoljen, da je bila skupščina Kosova povabljena, da na vseh ravneh in pod enakimi pogoji stalno sodeluje pri dejavnostih in srečanjih parlamentarne skupščine procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP-PA), kakor je bilo sklenjeno maja 2015, in meni, da gre za pomemben prispevek k regionalnemu parlamentarnemu dialogu; obžaluje, da skupščina Kosova ni bila sprejeta kot polnopravna članica v druge parlamentarne pobude za regionalno sodelovanje, kot sta konferenca evropskih integracijskih odborov parlamentov v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu (COSAP) ter mreža parlamentarnih odborov za gospodarstvo, finance in evropsko povezovanje zahodnega Balkana (NPC); poziva vse parlamente v tej regiji, naj sprejmejo bolj vključujoč pristop v zvezi s prošnjami skupščine Kosova za članstvo v regionalnih pobudah, s čimer bi prispevali k boljšemu regionalnemu sodelovanju;

29.  ponovno poziva Kosovo, naj izpopolni zakonodajni okvir za javne službe ter v celoti izvaja strateški okvir za javno upravo in akcijski načrt; poziva oblasti, naj odpravijo spolitiziranost javne uprave, v vseh javnih ustanovah spodbujajo na dosežkih temelječo strokovnost ter zagotovijo dobro finančno poslovodenje v javnih ustanovah in preglednost pri nadzoru skupščine nad izvrševanjem proračuna;

30.  poudarja, da je pomembno povečati sredstva za projekte kosovskih nevladnih organizacij, katerih cilj je okrepiti načela dobrega upravljanja, povečati preglednost in odgovornost, okrepiti institucionalne mehanizme pravosodnih sistemov, še bolj utrditi institucionalno in socialno demokracijo ter okrepiti prizadevanja za varstvo in uveljavljanje pravic obrobnih skupin in etničnih manjšin;

31.  ponovno izraža zaskrbljenost nad visoko stopnjo brezposelnosti, zlasti med mladimi in ženskami, in obsoja splošno diskriminacijo žensk v družbi in na trgu dela; poudarja, da je treba kosovski mladini zagotoviti perspektivo za prihodnost; poziva Kosovo, naj poskusi odpraviti pomanjkanje strokovnega znanja na trgu dela in vse upravne prepreke, ki bi utegnile privesti do diskriminatornega ravnanja, in naj izboljša splošno poslovno okolje v državi, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj v okviru sredstev instrumenta za predpristopno pomoč zagotovi dodatno pomoč mladim podjetnikom, pri tem pa naj se posebej osredotoči na usposabljanje in delavnice ter izmenjavo strokovnega znanja, vključno z ukrepi za lažje povezovanje s podjetniki iz držav članic EU, pri čemer naj si še posebej prizadeva za preprečitev bega možganov, predvsem po začetku veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

32.  poudarja, da ostajajo strukturne reforme bistvene za spodbujanje potencialne rasti in storilnosti kosovskega gospodarstva ter povečevanje njegove prožnosti in konkurenčnosti; se strinja z ugotovitvijo Komisije, da bi moralo Kosovo okrepiti svoj srednjeročni davčni okvir, povečati preglednost javnih financ, preusmeriti proračunske odhodke k ukrepom za rast ter usmeriti neposredne tuje naložbe in nakazila iz tujine v proizvodne sektorje; poziva Kosovo, naj pospeši prestrukturiranje javnih podjetij, izboljša stečajne postopke in postopke zaradi insolventnosti ter zmanjša odvisnost od carinskih prihodkov z razširitvijo domače davčne osnove in posodobitvijo zbiranja prihodkov;

33.  poudarja, da je treba glede na visoko brezposelnost in nizko stopnjo udeležbe na trgu dela nujno izboljšati reforme trga dela ter jih dopolniti z reformami izobraževalnega sistema; poudarja, da je treba z dodatnimi prizadevanji bolje uskladiti izobraževalni sistem s potrebami trga dela, zlasti s spremembo okvira učnih načrtov za preduniverzitetno izobraževanje; prav tako poudarja, da je pomembno razširiti sistem poklicnega izobraževanja in da ga je treba dopolniti z aktivnimi politikami na trgu dela;

34.  ugotavlja, da je Kosovo v zgodnji fazi razvoja delujočega gospodarstva; je zadovoljen, da je bilo na področju industrije ter malih in srednjih podjetij doseženega nekaj napredka; poziva, naj se še naprej zmanjšuje breme za mala in srednja podjetja ter da je treba poleg zagotavljanja podpore zagonskim in inovativnim podjetjem, ki prinašajo visoko dodano vrednost, začeti izvajati oceno učinka zakonodaje na mala in srednja podjetja, da bi spodbudili podjetniško dejavnost, saj bo prinesla družbene in gospodarske koristi; poziva Komisijo, naj iz sredstev instrumenta za predpristopno pomoč zagotovi dodatno pomoč mladim podjetnikom, vključno z ukrepi za lažje povezovanje s podjetniki iz držav članic EU in sodelovanje podjetniških združenj Kosova v Evropski zvezi mladih podjetnikov, zlasti po začetku veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; poziva kosovske institucije, naj socialnim in trajnostnim podjetjem omogočijo financiranje naložb, da bi se spopadli z izzivi socialne problematike in trajnostne rasti;

35.  ponovno poudarja, da je pomembno Kosovu čim prej dodeliti lastno mednarodno klicno številko, ki mu bo pomagala pridobiti mednarodno prepoznavnost; poziva mednarodno telegrafsko zvezo (ITU), naj nadaljuje postopek v zvezi s tem;

36.  poudarja, kako pomembno je spoštovati občutljivo naravo vseh skupnosti pri širjenju kroga povabljencev, kakor je bilo razvidno v primeru generala Dikovića, in poziva mednarodne sile KFOR, naj sodelujejo s kosovskimi oblastmi, da bi preprečile dejanja, s katerimi bi žalili spomin na žrtve in ogrozili dialog med Prištino in Beogradom; želi spomniti, da je treba 48 ur pred tovrstnimi obiski ustrezno obvestiti pisarni za stike na Kosovu in v Srbiji;

37.  pozdravlja izboljšave cestne in mobilnostne infrastrukture, zlasti avtocest, pa tudi sprejetje drugega svežnja instrumenta za predpristopno pomoč leta 2015, ki vključuje obsežen projekt za kosovsko železniško infrastrukturo; vseeno obžaluje, da bodo stroški izgradnje tako visoki; upa, da bo pred kratkim podpisani sporazum o posojilu za posodobitev kosovskega dela železniške mreže v sklopu evropske poti št. 10, ki sta ga sklenila Kosovo in Evropska investicijska banka, uspel pospešiti celovit načrt za izboljšanje javnega prometa in nadgradnjo železniške infrastrukture; ob tem je zadovoljen, da sta predsednika vlad, Isa Mustafa in Aleksandar Vučić, 27. januarja 2016 sklenila, da bosta začela pogovore o neposredni zračni in železniški povezavi med Kosovom in Srbijo; glede na to, da je agenda Komisije za povezanost ena od najpomembnejših prednostnih nalog in po mnenju Parlamenta odločilni dejavnik za gospodarski razvoj te regije, poziva kosovske oblasti, naj zagotovijo popolno in hitro izvajanje tehničnih standardov in „mehkih“ ukrepov, kakor je bilo dogovorjeno na zahodnobalkanskem vrhu leta 2015 na Dunaju;

38.  ima pomisleke zaradi trenutnih negotovih energetskih razmer na Kosovu, ki negativno vplivajo na vsakodnevno življenje; poudarja, da je trenutna raven električnih izgub in s tem povezane komercialne škode zaradi dotrajanosti omrežja izjemno visoka, in poziva k obsežnim reformam, da bi z naložbami v izboljšanje obstoječega omrežja električne energije povečali energetsko učinkovitost in zanesljivost oskrbe, saj je delujoče električno omrežje osnovni pogoj za domače in tuje družbe, ki želijo začeti poslovati na Kosovu; poziva regulativni urad za energetiko, naj bo bolj prilagodljiv pri podeljevanju licenc in dovoljenj novim poslovnim vlagateljem v obnovljive vire energije; je seznanjen, da je bil z ameriškim podjetjem Contour Global dosežen dogovor o izgradnji 500-megavatne elektrarne Novo Kosovo, in poziva, naj bo postopek pregleden ter naj ga pospremi ocena družbenega in okoljskega učinka projekta, pri kateri je treba popolnoma upoštevati standarde EU;

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in vladi ter narodni skupščini Kosova.


Razmere v Libiji
PDF 179kWORD 91k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o razmerah v Libiji (2016/2537(RSP))
P8_TA(2016)0048RC-B8-0146/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti tistih z dne 15. septembra 2011(1), 22. novembra 2012(2), 18. septembra 2014(3) in 15. januarja 2015(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/233/SZVP z dne 22. maja 2013 o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya),

–  ob upoštevanju odločitve o začetku operacije EU NAVFOR MED Sophia z dne 18. maja 2015ker se je junija 2015 začela vojaška operacija EU v južnem delu osrednjega Sredozemlja EUNAVFOR MED (danes: SOPHIA), katere namen je identificirati, zajeti in uničiti plovila in identificirati sredstva, ki jih uporabljajo tihotapci migrantov ali trgovci z njimi oziroma za katere se sumi, da jih le-ti uporabljajo,

–  ob upoštevanju nedavnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o Libiji z dne 30. aprila, 26. in 27. maja, 30. junija, 12. julija, 17. avgusta, 13. in 22. septembra, 9. oktobra, 19. in 26. novembra, 14. in 17. decembra 2015 ter 7., 11. in 18. januarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Libiji z dne 18. januarja 2016,

–  ob upoštevanju libijskega političnega dogovora, ki je bil podpisan 17. decembra 2015 v Shiratu v Maroku,

–  ob upoštevanju skupne izjave z ministrskega srečanja o Libiji, ki je potekalo v Rimu, ki so jo 13. decembra 2015 dale Alžirija, Kitajska, Egipt, Francija, Nemčija, Italija, Jordanija, Maroko, Katar, Saudova Arabija, Španija, Tunizija, Turčija, Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Evropska unija, Organizacija Združenih narodov, Liga arabskih držav in Afriška unija,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2259 (2015) o razmerah v Libiji, ki je bila soglasno sprejeta 23. decembra 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(5),

–  ob upoštevanju nacionalne konference libijskih plemen, ki je julija 2011 potekala v Tripoliju in kjer so v želji končati državljansko vojno pozvali k zakonu o splošni pomilostitvi,

–  ob upoštevanju srečanj političnih voditeljev in aktivistov v Alžiru 11. marca 2015,

–  ob upoštevanju, da so vlade Alžirije, Francije, Nemčije, Italije, Maroka, Španije, Tunizije, Združenih arabskih emiratov, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerika izrekle podporo vladi narodne enotnosti v Libiji,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je imela v času Gadafijeve diktature Libija največje skladišče orožja in vojaške opreme na južnih obalah Sredozemlja in je od padca njegovega režima v veliki meri napajala nezakonito trgovino z orožjem, z orožjem pa je oskrbovala tudi vse teroriste in ekstremiste na območju Sahela (Mali, Niger, Nigerija) ter opozicijska gibanja v Sudanu, Čadu in Siriji;

B.  ker so Libijci med „arabsko pomladjo“ februarja 2011 odšli na ceste in se je začel devetmesečni državljanski konflikt; ker je Nato podprl upornike, ki so bili tarča splošne državne represije, ta podpora pa je dokončno privedla do padca Gadafijevega režima;

C.  ker je bila libijska družba že od nekdaj – pred, zlasti pa po udaru – organizirana na podlagi plemenskega sistema; ker igrajo plemenska zavezništva med etničnimi identitetami (večina arabskih, pa berberska, tubujska in tuareška manjšina) še vedno pomembno vlogo v kaosu, ki vlada v Libiji;

D.  ker so islamistične skupine prodrle v večino milic, ki so se borile proti Gadafiju, in so postopoma prevzele vodstvo v njih, nekatere med njimi pa so v konfliktu odigrale ključno vlogo; ker so ustrezne resolucije varnostnega sveta OZN Daiš, Ansar Al Šarijo in Al Kaido, ki so vse prisotne v Libiji, opredelile kot teroristične organizacije;

E.  ker je avgusta 2012 prehodni nacionalni svet oblast predal splošnemu nacionalnemu kongresu, izvoljenemu parlamentu, ki je potem izbral začasnega voditelja države; ker so volivci junija 2014 namesto splošnega nacionalnega kongresa izbrali nov parlament, predstavniški dom, ki se je preselil v Tobruk; ker se je kmalu potem pod prevlado Muslimanske bratovščine ponovno zbral splošni nacionalni kongres, ki je izbral svojega predsednika vlade in s prevzemom glavnega mesta Tripoli zamajal avtoriteto predstavniškega doma; ker obe vojskujoči se strani domnevno prejemajo podporo zunanjih sil, zlasti Egipta, Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov na strani predstavniškega doma (Tobruk) ter Turčije in Katarja na strani novega splošnega nacionalnega kongresa (Tripoli);

F.  ker vse od avgusta 2014 oba politična organa (predstavniški domv Tobruku, ki ga priznava mednarodna skupnost, in novi splošni nacionalni kongres, vzpostavljen v Tripoliju) trdita, da vodita državo, oba pa tudi uživata podporo močno oboroženih milic, ki so povezane s pokrajinami, mesti in plemeni različnega porekla;

G.  ker je Daiš, v katerem so tudi tujci in libijski teroristi, ki so se potem, ko so se borili v Iraku in Siriji, vrnili domov, izkoristil prazen politični prostor in pomanjkanje stabilne vlade; ker so ti povratniki v spremstvu džihadistov iz drugih držav novembra 2014 zasedli mesto Derna vzhodno od Bengazija in zaprisegli Daišu; ker te sile ali njihovi zavezniki od tedaj delujejo vzdolž praktično cele obale od Derne do Tripolija, vključno z Bajdo, Bengazijem, Adždabijo, Abugreinom in Misrato, in v celoti nadzirajo nad 200 km okoli Sirta, imajo pa tudi svojo učno bazo zahodno od Tripolija, blizu tunizijske meje; ker Daiš ob širjenju svojega ozemlja seje hud strah – z obglavljanji, streljanjem in bombardiranji ter je prevzel nadzor nad cestno povezavo in lahko prepreči povezave med vzhodom in zahodom;

H.  ker Libija gosti največ sil Daiša izven območja Bližnjega vzhoda in je nekakšna Daiševa odskočna deska na južni sredozemski obali, kar zaradi terorističnega delovanja najbolj ogroža sosednje države v Sahelu in Sahari, pa tudi Evropo;

I.  ker Daiš od 4. januarja 2016 izvaja obsežne ofenzive nad ključnimi naftnimi polji v Libiji, da bi povečal svoj vojni plen in nadziral ogromna naftna polja v Al Sidri, Ras Lanufu in Marsa Al Bregi in s tem povzroča škodo na glavni infrastrukturi, na kateri slonijo libijski gospodarski viri, in ogroža bistvene prihodke za obnovo gospodarstva;

J.  ker je Libija, odkar je zapadla v anarhijo, še izraziteje postala prehodno ozemlje za trgovino do južne meje z Evropo; ker se v Libiji nahaja več sto tisoč migrantov in prosilcev za azil različnih narodnosti, od katerih jih veliko živi v tragičnih razmerah in so zato tarče tihotapcev;

K.  ker se v vsej državi še slabša stanje človekovih pravic, saj so primeri samovoljnega pridržanja, ugrabitev, nezakonitih pobojev, mučenj in nasilja nad civilisti, novinarji, uradniki, političnimi predstavniki in zagovorniki človekovih pravic, ki jih zakrivijo vse strani, tragična realnost; ker je 26. februarja 2011 varnostni svet Združenih narodov zadevo v zvezi z razmerami v Libiji predložil Mednarodnemu kazenskemu sodišču; ker je Mednarodno kazensko sodišče še vedno pristojno za preiskavo kršitev človekovih pravic v državi in pregon storilcev; ker je to sodišče 27. junija 2011 izdalo nalog za prijetje Moamarja Gadafija in Saifa Al Islama, preostali osumljenci pa niso v priporu tega sodišča; ker libijske oblasti vztrajajo, naj se jima sodi v okviru libijskega notranjega pravnega sistema;

L.  ker je politična pot libijskega dialoga vključevala ključne akterje procesa demokratizacije v Libiji, vključno s člani poslanske zbornice, splošnega narodnega kongresa in prehodnega nacionalnega sveta; ker so drugi neodvisni deležniki, kot so občinski sveti, politične stranke, plemenski voditelji in ženske organizacije, prispevali k spodbujanju dejanske sprave;

M.  ker je cilj libijskega političnega dogovora zagotoviti demokratične pravice libijskega ljudstva, sporazumno imenovanje vlade, ki bo temeljila na načelu delitve oblasti, in državnim institucijam, kot je vlada narodne enotnosti, dati moč; ker glede na izzive, s katerimi se sooča Libija, ne gre izgubljati časa pri vzpostavitvi vlade narodne enotnosti, ki bo delovala v korist vsega libijskega prebivalstva in bo položila temelje miru, stabilnosti, obnove in razvoja države;

N.  ker je libijski parlament v Tobruku 25. januarja 2016 zavrnil vlado narodne enotnosti, ki jo podpira Organizacija združenih narodov, hkrati pa je odobril libijski politični sporazum, ki nudi podlago za politično tranzicijo države;

O.  ker je varna in politično stabilna Libija absolutna nujnost, ne le za libijske državljane, ampak tudi za varnost celotne regije in Evropske unije;

1.  pozdravlja 17. decembra 2015 podpisani libijski politični dogovor ob podpori OZN, v celoti podpira predsedniški svet in izreka čestitke posebnemu predstavniku generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Martina Koblerja za njegovo težko delo;

2.  obžaluje, da je bil zavrnjen prvi predlog za enotno vlado, ki ga je pripravil predstavniški svet v Tobruku; poziva oba glavna libijska organa, naj podpreta ta dogovor, ki je ključni korak pri izvajanju libijskega političnega dogovora in ki ustreza prizadevanjem za pot do miru in stabilnosti v državi ter brani vse libijske državljane; poziva predstavniški dom v Tobruku in predsedstvo, naj pokažeta voljo za kompromis in se še dalje pogajata za seznam oseb v vladi, da bi tako lahko podprli vlado narodne enotnosti, kot to določa libijski politični dogovor;

3.  bo priznal in podprl vlado narodne enotnosti, osnovano na soglasju libijskih strani, kot edino legitimno vlado Libije; poudarja, da mora libijska stran prevzeti odgovornost za politični proces, v katerem bodo redno zastopane vse strani, vključno s konstruktivno udeležbo plemenskih svetov, pozitivnim sodelovanjem žensk in civilne družbe ter koristnimi prispevki političnih in lokalnih akterjev, da bo ustava dopolnjena in sprejeta v ustreznem času in bo spoštovala demokracijo, človekove pravice in državljanske svoboščine;

4.  poziva mednarodno skupnost, OZN, države članice EU, Afriške unije in Arabske lige, naj se pripravijo, da bodo Libijcem pomagale v prizadevanjih za uspešno izvedbo dogovora; od držav članic in mednarodnih institucij pričakuje, da bodo imele uradne stike samo s podpisnicami libijskega političnega dogovora; poziva EU, naj uvede namenske sankcije, kot je prepoved potovanj in zamrznitev sredstev posameznikov in organizacij, ki bojkotirajo libijski politični dogovor;

5.  obžaluje potekajočo posredniško vojno med tujimi sunitskimi stranmi; poziva regionalne akterje, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko poglobila nesoglasja in spodkopala prehod k stabilni, vključujoči in demokratični Libiji in ki bi lahko destabilizirala sosednje države; ponavlja svojo zavezanost libijski suverenosti, ozemeljski celovitosti in nacionalni enotnosti ter njenemu demokratičnemu prehodu;

6.  obsoja destabilizacijske teroristične napade Daiša na libijsko prebivalstvo, vključno z manjšinami, ter naftno infrastrukturo v Al Sidri in Ras Lanufu, pa tudi vse poskuse rušenja procesa stabilizacije države; poziva mednarodno koalicijo, naj se začne ukvarjati z vse večjo navzočnostjo Daiša v Libiji, ki ima destabilizacijski učinek na državo in ne ogroža le bližnjih sahelskih in saharskih držav, ampak tudi EU;

7.  poudarja, da enostavno prečkanje libijskih meja in pomanjkanje osrednjega političnega nadzora v veliki meri omogočata širjenje orožja in trgovino z njim, kakor tudi prosto gibanje oboroženih libijskih in tujih skupin; je zaskrbljen, da bi se lahko libijski konflikt prelil na sosednje države, zlasti Egipt in Tunizijo, pa tudi na Alžirijo, in jih ogrozil; meni, da bi morala EU uporabiti svojo diplomacijo in zunanjepolitična sredstva s področja skupne varnostne in obrambne politike ter drugih politik, kot sta trgovina in sodelovanje, za spodbujanje držav na Bližnjem vzhodu in severni Afriki, da si prizadevajo za tranzicijo v Libiji;

8.  meni, da je gospodarsko okrevanje pomemben korak pri demokratični tranziciji Libije; v celoti podpira nove libijske organe pri njihovem boju proti terorizmu, da bi zagotovili potrebno zaščito Libijcev in infrastrukture, ki je kritična za gospodarstvo;

9.  poudarja osrednjo vlogo parlamentarne razsežnosti za politično rešitev krize; poudarja, da imajo organi Evropskega parlamenta in njihovi člani institucionalne izkušnje z libijskimi akterji, da jih lahko pomagajo pri iskanju vključujočega političnega dialoga;

10.  izraža globoko zaskrbljenost nad usodo priseljencev, iskalcev azila in beguncev v Libiji, katerih že tako nevzdržen položaj se še naprej slabša; zahteva večje sodelovanje Agencije OZN za begunce pri usklajevanju prizadevanj te organizacije; poziva EU in države članice, naj se učinkovito spoprimejo z vse obsežnejšimi migracijskimi tokovi iz severne Afrike, zlasti iz Libije; poziva libijske oblasti in milice, naj zunanjim akterjem omogočijo dostop do centrov za pridržanje, zlasti centrov za migrante;

11.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, ki usklajujeta ukrepe držav članic v Libiji, naj podporo usmerjata v gradnjo države in vzpostavitev institucij ter naj skupaj z državami članicami, Organizacijo združenih narodov, Natom in regionalnimi partnerji pomagata pri reformi varnostnega sektorja in oblikovanju učinkovitih nacionalnih vojaških in policijskih sil pod nadzorom vlade narodne enotnosti, ki bi lahko nadzirale celotno libijsko ozemlje in njene vode ter zaščitile njene meje; poudarja, da bi morala biti ena glavnih nalog EU pomoč pri reformi libijskega pravosodnega sistema in drugih področij, ki so ključna za demokratično upravljanje;

12.  podpira operacijo EU NAVFOR MED Sophia in njena prizadevanja za obvladovanje migracijske krize in trgovcev z ljudmi, ki migrante izkoriščajo; želi spomniti, da je uspeh operacije neposredno povezan s trajnostjo političnega dialoga v Libiji in potrebo po ponovni vzpostavitvi miru in stabilnosti v državi; poziva k sporazumu z vlado narodne enotnosti, ki bo misiji EU omogočil izvajanje potrebnih operacij v libijskih teritorialnih vodah;

13.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija že sprostila 100 milijonov evrov in je pripravljena, da takoj ponudi podporo na področjih, ki bodo skupaj z novo libijsko vlado narodne enotnosti po njenem oblikovanju določena kot prednostna; poziva EU in OZN, naj načrtujeta pomoč za izgradnjo države, varnost in ohranjanje miru, pa tudi za vzpostavitev zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah in ob nesrečah, pa za spoštovanje človekovih pravic in pravne države;

14.  poziva države članice, naj ne ukrepajo posamično, pač pa podpirajo podpredsednico /visoko predstavnico, da bi ob usklajevanju s podporno misijo Združenih narodov v Libiji in libijskimi oblastmi oblikovali celovito strategijo, s katero bi podpirali prehod in novo libijsko vlado; meni, da so reforma varnostnega sektorja ter programi za razoroževanje, demobilizacijo in ponovno vključevanje prednostna naloga države in poziva Komisijo, podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj bodo pripravljene zagotoviti potrebno pomoč na teh področjih, če bo nova vlada zaprosila zanjo;

15.  poudarja, da je pomembno, da mednarodna skupnost poveča humanitarno financiranje, da bi se zadovoljile najnujnejše potrebe ljudi, ki so jih spopadi v Libiji najhujše prizadeli; poudarja, da je treba financirati humanitarne organizacije, da bodo lažje kos razmeram in bodo boljše pomagale na terenu; poziva države članice, naj izpolnijo svoje zaveze nujnemu skrbniškemu skladu EU za Afriko;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Uniji za Sredozemlje, Ligi arabskih držav, Svetu Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 114.
(2) UL C 419, 16.12.2015, str. 192.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0028.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0010.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.


Posebni položaj otokov
PDF 256kWORD 78k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov (2015/3014(RSP))
P8_TA(2016)0049B8-0165/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174 in 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005,

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o posebni problematiki otokov (1229/2011),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o statusu otoške regije (O-000013/2016 – B8-0106/2016),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker imajo otoki, klasificirani kot regije NUTS-2 in NUTS-3, skupne stalne značilnosti in posebnosti, zaradi katerih se jasno razlikujejo od celinskih območij;

B.  ker se v členu 174 PDEU priznavajo stalne neugodne naravne in geografske razmere zaradi posebnega položaja otokov;

C.  ker sta glavna cilja kohezijske politike zmanjšanje regionalnih ekonomskih, socialnih in okoljskih neenakosti med regijami ter policentričen in harmoničen razvoj, kar je tesno povezano tudi z dosego ciljev strategije Evropa 2020;

D.  ker je imela gospodarska kriza hude posledice za nacionalne in regionalne proračune mnogih držav članic, saj se je v mnogih sektorjih zmanjšalo financiranje, javne naložbe pa so se znižale kar za 20 %; ker je imela kriza, kot je poudarjeno v šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, hude posledice tudi za potencialni razvoj mnogih prikrajšanih regij, vključno z otoki; ker se je z gospodarsko krizo obrnil dolgoročni trend konvergence BDP in stopnje brezposelnosti v EU, kar je povzročilo večjo revščino in socialno izključenost ter preprečilo dosego dolgoročnih ciljev Unije na področju ekonomske in teritorialne kohezije;

E.  ker so otoki EU tudi oddaljene regije, ki v nekaterih primerih ležijo na zunanjih mejah EU, so zlasti občutljivi zaradi izzivov, s katerimi se trenutno sooča Evropa, kot so globalizacija, demografska gibanja, podnebne spremembe, preskrba z energijo, tisti na jugu Evrope pa zlasti zaradi izpostavljenosti migrantskim tokovom;

F.  ker evropski otoki prispevajo k raznolikosti Unije na okoljskem (posebni habitati in endemične vrste) in kulturnem področju (arhitekturna dediščina, najdišča, krajina, kmetijske in nekmetijske posebnosti ter geografska identiteta);

G.  ker lahko evropski otoki prispevajo h krepitvi trajnostnega razvoja Unije, saj imajo zaradi izpostavljenosti vetru, bibavici in soncu velik potencial za proizvajanje energije iz obnovljivih virov;

H.  ker so dostopnost regij ter povezave med otoki ključni dejavniki za večjo privlačnost otoških območij za usposobljene delavce in podjetja; ker je treba v skladu z načelom teritorialne kontinuitete pritegniti naložbe, ustvariti nova delovna mesta in znižati stroške pomorskega in zračnega prevoza za ljudi in blago ter si prizadevati za zmanjšanje emisij in onesnaževanja zaradi pomorskega in zračnega prevoza;

I.  ker so kmetijstvo, živinoreja in ribištvo pomemben dejavnik lokalnega otoškega gospodarstva ter vir surovin za velik del kmetijske industrije in ker ti sektorji, zlasti MSP, čutijo posledice težke dostopnosti, nizke stopnje proizvodne diferenciacije in podnebnih razmer;

J.  ker je intenzivni turizem za večino otokov pomemben del njihovega lokalnega gospodarstva, vendar je ponavadi omejen le na nekatera letna obdobja in neustrezno načrtovan zunaj sezone, kar lahko ogrozi trajnostni razvoj otoških regij z okoljskega vidika;

1.  poziva Komisijo, naj pripravi jasno opredelitev vrst stalnih neugodnih geografskih, naravnih in demografskih razmer, zaradi katerih so lahko prizadete otoške regije, v povezavi s členom 174 PDEU;

2.  sprašuje Komisijo, kako namerava izvajati besedilo člena 174 PDEU glede stalnih neugodnih razmer v otoških regijah, ki ovirajo njihov naravni razvoj in preprečujejo doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

3.  priznava pomen podpore pri obravnavi močnega trenda odseljevanja prebivalstva v otoških regijah; želi spomniti, da se otoki težje spoprijemajo z nekaterimi neugodnimi razmerami v zvezi z njihovo majhnostjo in oddaljenostjo od evropskih celinskih obal;

4.  zahteva, da Komisija sproži temeljito študijo/analizo dodatnih stroškov, ki zaradi otoškosti nastanejo v potniškem in tovornem prometu, preskrbi z energijo in dostopu do trgov, zlasti za MSP;

5.  meni, da bi morali imeti otoki ustrezno opredelitev/kategorizacijo, ki bo upoštevala njihove razlike in posebnosti, pa tudi njihovo specifično situacijo; vabi Komisijo, naj na podlagi člena 174 PDEU, ki priznava poseben položaj otokov, oblikuje homogeno skupino, ki jo bodo sestavljala vsa otoška ozemlja; nadalje poziva Komisijo, naj poleg BDP upošteva tudi druge statistične kazalnike, ki lahko odražajo gospodarsko in družbeno ranljivost, nastalo zaradi stalnih neugodnih naravnih razmer;

6.  opozarja, da v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES za določene evropske otoke velja posebna davčna ureditev, ki deluje kot protiutež za njihove stalne neugodne naravne in demografske razmere; poudarja pomen teh posebnih davčnih ureditev za lokalne skupnosti in gospodarstvo ter poziva k njihovi ohranitvi, zlasti v državah članicah, v katerih se izvajajo programi ekonomskega prilagajanja;

7.  opozarja zlasti na potrebo po boljši povezanosti prek pomorskih poti, boljšemu dostopu do pristanišč in boljših storitvah zračnega prevoza; meni, da bi bilo treba poseben poudarek nameniti prometnim vozliščem, intermodalnemu prometu in trajnostni mobilnosti; poudarja tudi, da je treba podpreti uravnotežen teritorialni razvoj otoških regij tako s spodbujanjem inovativnosti in konkurenčnosti v teh regijah, ki so oddaljene od večjih upravnih in gospodarskih centrov in nimajo enostavnega dostopa do prometnih storitev, kot tudi s krepitvijo lokalne proizvodnje za lokalne trge;

8.  poudarja, da so digitalne zmogljivosti ključna protiutež neugodni povezanosti otoških regij; izpostavlja, da so potrebne naložbe v infrastrukturo, da bi na lahko otokih uvedli širokopasovni dostop in zagotovili njihovo polno sodelovanje na enotnem digitalnem trgu;

9.  opozarja, da se morajo na mnogih otokih v Sredozemlju ukvarjati z množicami migrantov, ki prihajajo na te otoke; poudarja, da mora EU pri tem ubrati celosten pristop, ki bo vključeval podporo EU in skupna prizadevanja vseh držav članic;

10.  poudarja, kako pomemben je dostop do izobraževanja na vseh ravneh, po potrebi tudi prek pogostejše uporabe izobraževalnih sistemov na daljavo; opozarja, da se otoki soočajo tudi z zelo resnimi posledicami spremembe podnebja, med drugim tudi z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami;

11.  poudarja, da se otoki sicer soočajo z omejitvami, vendar lahko na drugi strani izkoristijo svoj ozemeljski potencial, kar bi bilo treba uporabiti kot priložnost za razvoj, rast in ustvarjanje novih delovnih mest; poudarja, da so ukrepi za znižanje davkov in zmanjšanje birokracije ključne spodbude za pritegnitev naložb; s tem v zvezi omenja razvoj trajnostnega turizma poleg sezonskega turizma, z osredotočenostjo na promocijo kulturne dediščine in specifičnih obrtnih gospodarskih dejavnosti; izpostavlja tudi velikanski potencial morske, vetrne in sončne energije in priložnost, da otoki postanejo pomembni viri alternativne energije, da so karseda energetsko neodvisni, predvsem pa da svojim prebivalcem zagotovijo cenejšo preskrbo z energijo;

12.  s tem v zvezi poudarja, kako pomembno je uporabiti vse možne sinergije med evropskimi strukturnimi in naložbenimi skladi ter drugimi instrumenti Unije , da bi uravnovesili neugodne razmere otokov in izboljšali razmere za gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostni razvoj;

13.  poziva Komisijo, naj vzpostavi strateški okvir EU za otoke, da bi se povezali instrumenti, ki imajo lahko precejšen ozemeljski vpliv;

14.  poziva države članice in regionalne ter lokalne organe, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti prevzamejo pomembno vlogo pri razvojnih strategijah otokov na podlagi vertikalnega pristopa, ki vključuje vse ravni oblasti, da bi zagotovili trajnostni razvoj otokov EU;

15.  predlaga, naj Komisija vzpostavi „center za otoke“, ki bo povezan z generalnim direktoratom Komisije za regionalno in urbano politiko (DG REGIO) in v katerem bo zbrana majhna skupina uradnikov, ki bodo usklajevali dejavnosti in analizirali vprašanja v zvezi z otoškimi regijami;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi sporočilo, ki bo vsebovalo program za otoke EU, in nato še belo knjigo za spremljanje razvoja otokov, na podlagi dobrih praks ter skupaj z lokalnimi, regionalnimi in državnimi organi ter drugimi deležniki, vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji ter predstavniki civilne družbe;

17.  poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo evropskega leta otokov in gora;

18.  poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga za naslednji večletni finančni okvir upošteva posebni položaj otokov;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in državam članicam.


Vloga lokalnih in regionalnih organov v evropskih strukturnih in investicijskih skladih
PDF 164kWORD 76k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o vlogi lokalnih in regionalnih organov v evropskih strukturnih in investicijskih skladih (2015/3013(RSP))
P8_TA(2016)0050B8-0171/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174–178 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o izidu pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih z dne 9. julija 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju bele knjige Odbora regij o upravljanju na več ravneh,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o vlogi lokalnih in regionalnih organov v evropskih strukturnih in investicijskih skladih (O-000012/2016 – B8-0105/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je kohezijska politika EU za programsko obdobje 2014–2020 še naprej glavni naložbeni instrument, ki pokriva vse regije EU, in je priložnost za vzpostavitev procesa za trajnostno rast, bolj usmerjenega od spodaj navzgor, podpiranje ustvarjanja delovnih mest, podjetništva in inovacij na ravni lokalnih in regionalnih skupnosti, izboljšanje življenja državljanov ter ustvarjanje solidarnosti in okrepljenega razvoja v regijah EU;

B.  ker je kohezijska politika, kot je opredeljeno v PDEU, namenjena tudi odpravljanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih neenakosti med državami članicami EU in njihovimi regijami, in sicer prek strategije vključevanja;

C.  ker je bil prvič ustvarjen skladen okvir (za obdobje 2014–2020), in sicer uredba o skupnih določbah, ki določa skupna pravila za vseh pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR);

D.  ker skupni strateški okvir, uveden na podlagi uredbe o skupnih določbah, prispeva k temu, da bi se čim bolj povečala učinek in učinkovitost javne porabe, ter omogoča sinergije, in sicer s kombiniranjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov z drugimi programi, ki jih financira EU;

E.  ker člen 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj določa, da bi bilo treba najmanj 5 % sredstev tega sklada nameniti za podpiranje trajnostnega urbanega razvoja prek celostnih ukrepov, pri čemer bi bila mesta, podregionalni in lokalni organi, ki so pristojni za izvajanje trajnostnih urbanih strategij, pristojni za naloge, povezane vsaj z izborom operacij;

F.  ker so v sedanjem programskem obdobju 2014–2020 do financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada upravičeni tudi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in lokalne akcijske skupine;

G.  ker sta načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh, kot sta določeni v členu 5 uredbe o skupnih določbah, med osrednjimi načeli evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

1.  poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih organov pri oblikovanju in izvajanju strategij EU, pri čemer priznava vlogo najrazličnejših deležnikov, od držav članic do lokalnih skupnosti; poleg tega meni, da sta bližina teh organov za državljane in raznolikost upravljanja na lokalni in regionalni ravni dragocena za EU;

2.  podpira sinergije in dopolnjevanje med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi EU, v katerih lahko imajo lokalni in regionalni organi koristno vlogi pri doseganju ciljev kohezijske politike; vendar poudarja, da bi moralo reprogramiranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov potekati v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah in da nove pobude ne bi smele oslabiti temeljev teh skladov;

3.  opozarja na načelo okrepljenega partnerstva in Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, ki določata zakonito udeležbo lokalnih in regionalnih organov in minimalne zahteve za njihovo udeležbo na vseh stopnjah priprave in izvajanja operativnih programov; priznava, da so med pogajanji o sporazumih o partnerstvu in operativnih programih v večini primerov sicer potekala posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, vendar pri njihovi udeležbi ni šlo za popolno partnerstvo; zato poziva države članice, naj v celoti spoštujejo te zahteve in povečajo prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti;

4.  poudarja, da sta krepitev upravnih zmogljivosti in odpravljanje strukturnih pomanjkljivosti lokalnih in regionalnih organov nujna tako za fazo načrtovanja kot za fazo izvajanja operativnih programov in učinkovitejše črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli lokalni in regionalni organi ter njihove uprave in ustanove podporo za gradnjo zmogljivosti, tako da bodo lahko igrali pomembno vlogo v kohezijski politiki, zlasti v primeru nadaljnjega prenosa pooblastil za izvedbene naloge na nižje upravne ravni, zlasti mestnih organov;

5.  ugotavljajo, da je kohezijska politika EU dober primer upravljanja na več ravneh s pristopom od spodaj navzgor, kjer lokalni in regionalni organi – ko gre za evropske strukturne in investicijske sklade – vzpostavljajo ravnovesje med ciljem Unije za večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter teritorialnim učinkom politik EU;

6.  opozarja na pomen pobude lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pri čemer so lokalni organi partnerji; poudarja, da bi morali ohraniti pristop od spodaj navzgor, pri tem pa določiti cilje za posredovanje, povezano z lokalnimi in regionalnimi potrebami;

7.  meni, da nove pobude o celostnih teritorialnih naložbah in lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, pomenijo velike spremembe v zmožnosti lokalnih deležnikov, da kombinirajo tokove financiranja in načrtujejo dobro usmerjene lokalne pobude;

8.  meni, da upravljanje na več ravneh podpira temeljne politične cilje EU, kot so gospodarska rast, socialni napredek in trajnostni razvoj, ter da krepi demokratično razsežnost EU in povečuje učinkovitost njenega političnega delovanja;

9.  opozarja na izzive, s katerimi se srečujejo lokalni in regionalni organi, kot so globalizacija, podnebne spremembe, energetska varnost, migracijski tokovi ter vse večja urbanizacija, pri čemer upošteva, da ima vsaka regija svoje posebne potrebe in značilnosti;

10.  je prepričan, da imajo mestna območja vedno večjo vlogo v današnjem svetu in da imajo politike EU pomembno vlogo pri določanju pravega okvira, v katerem lahko evropska mestna območja uresničijo svoj potencial za rast;

11.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja in Parlamentu poroča o izvajanju člena 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj;

12.  meni, da lahko agenda EU za mesta izboljša razvoj in izvajanje politik in programov ter s tem zagotovi skladnejši učinek na mesta in podporo zanje, kar bi prispevalo k doseganju skupnih evropskih in nacionalnih ciljev ob popolnem spoštovanju subsidiarnost in sorazmernosti; poudarja pomen amsterdamskega pakta ter napredka na poti do ciljev, ki naj bi jih dosegel; vendar ugotavlja, da bi si morali pri politikah EU, ki vplivajo na mestna in podeželska območja, prizadevati za odpravo ozkih grl in nedoslednosti;

13.  poziva Komisijo, naj še naprej gradi na prejšnjih in sedanjih pobudah, vključno z javnimi posvetovanji, da bi opredelila ukrepe za krepitev vloge lokalnih in regionalnih organov pri upravljanju in izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek sporazumov o partnerstvu in operativnih programov;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.


Sistematični množični poboji verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS
PDF 274kWORD 99k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (2016/2529(RSP))
P8_TA(2016)0051RC-B8-0149/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku(1), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(2), zlasti odstavka 4, z dne 27. novembra 2014 o Iraku: ugrabitve žensk in slabo ravnanje z njimi(3), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(4), predvsem odstavka 27, z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(5), predvsem odstavka 2, z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(6), zlasti odstavkov 129 in 211, z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(7), zlasti odstavkov 66 in 67, z dne 30. aprila 2015 o preganjanju kristjanov po svetu, zlasti v zvezi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla teroristična skupina Al Šabab(8), predvsem odstavka 10, in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš(9),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 18. aprila 2013 o načelu Združenih narodov „odgovornost zaščititi“ (R2P)(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/ Daiša, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIL/Daišem v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/335/PNZ z dne 8. maja 2003 o preiskavi in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov(11),

–  ob upoštevanju: smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, smernic EU glede nasilja nad ženskami in boja proti vsem vrstam diskriminacije proti njim, smernic za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, smernic EU za uveljavljanje in varstvo otrokovih pravic, smernic EU o človekovih pravicah – o svobodi izražanja v spletu in drugje ter smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 25. avgusta 2014 o iraških civilistih, ki so žrtve „grozovitega“ splošno razširjenega in sistematičnega preganjanja,

–  ob upoštevanju nedavnih resolucij varnostnega sveta OZN o Iraku in Siriji, zlasti resolucije št. 2249 (2015), v kateri je obsodil nedavne teroristične napade skupine ISIS, in resolucije št. 2254 (2015), s katero je sprejel načrt za mirovni proces v Siriji in določil urnik pogovorov,

–  ob upoštevanju resolucije S-22/1 Sveta OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2014 o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levanta ter z njo povezane skupine,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,

–  ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 5 in 8,

–  ob upoštevanju analitičnega okvira, ki ga je pripravil urad posebnega svetovalca OZN za preprečevanje genocida,

–  ob upoštevanju izjave posebnega svetovalca generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebne svetovalke generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi z dne 12. avgusta 2014 o razmerah v Iraku;

–  ob upoštevanju poročila visokega komisariata OZN za človekove pravice o razmerah na področju spoštovanja človekovih pravic v Iraku glede na zlorabe, ki so jih zagrešile t. i. Islamska država Iraka in Levanta ter z njo povezane skupine, z dne 27. marca 2015, zlasti odstavka 16 o kršitvah, ki jih izvaja ISIL – napadih na verske in etnične skupine,

–  ob upoštevanju izjave z dne 13. oktobra 2015, ki sta jo posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi podala o tem, da je v Siriji vse več pozivov k nasilju iz verskih razlogov,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki ga je Svet za človekove pravice predstavil 13. avgusta 2015, zlasti odstavkov od 165 do 173,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker nasilna ekstremistična ideologija, teroristična dejanja, stalni hudi, sistematični in obsežni napadi na civiliste, kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s tistimi, storjenimi iz verskih ali etničnih razlogov, uničenje kulturne dediščine in trgovanje s kulturnimi dobrinami, ki jih izvaja t. i. ISIS/Daiš, predstavljajo svetovno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, kot je še ni bilo, kar priznava tudi resolucija varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015);

B.  ker so tarča napadov ISIS/Daiša pripadniki verskih in etničnih manjšin, med drugim krščanske, jazidske, turkmenske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti, pa tudi mnogi Arabci in sunitski muslimani; ker so bili mnogi ubiti, umorjeni, pretepeni, žrtve izsiljevanja, ugrabljeni in mučeni; ker jih zasužnjujejo (zlasti ženske in dekleta, ki so tudi žrtve drugih oblik spolnega nasilja) in prisilno spreobračajo, poleg tega pa so žrtve prisilnih porok in trgovine z ljudmi; ker tudi prisilno novačijo otroke; ker so bili mošeje, spomeniki, svetišča, cerkve in drugi verski objekti ter grobnice in pokopališča namerno poškodovani;

C.  ker genocid, zločini zoper človeštvo in vojni zločini, kjerkoli in kadarkoli se zgodijo, ne smejo ostati nekaznovani; ker je treba zagotoviti učinkovit pregon teh kaznivih dejanj, tako da se sprejmejo ukrepi na nacionalni ravni in se okrepi mednarodno sodelovanje;

D.  ker genocid, zločini zoper človeštvo in vojni zločini zadevajo vse države članice EU, ki so v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 odločene sodelovati pri preprečevanju teh hudodelstev in kaznovanju njihovih storilcev;

E.  ker je z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2249 (2015) državam članicam, ki imajo za to zmogljivosti, omogočeno, da sprejmejo vse potrebne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, zlasti z listino OZN in mednarodnim pravom na področju človekovih pravic ter begunskim in humanitarnim pravom, da na ozemlju v Siriji in Iraku, ki je pod nadzorom t. i. ISIS/Daiša, okrepijo in uskladijo svoja prizadevanja za preprečevanje in zatiranje terorističnih dejanj;

F.  ker mednarodna pravna opredelitev genocida v skladu s členom II konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 vključuje naslednje besedilo: „katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom celotnega ali delnega uničenja narodne, narodnostne, rasne ali verske skupine kot take: a) uboj članov skupine; b) prizadetje hude telesne ali duševne škode članom skupine; c) namerno vsiljevanje življenjskih razmer, ki preračunano vodijo v fizično celotno ali delno uničenje skupine; d) vsiljevanje ukrepov, namenjenih preprečevanju rojstev znotraj skupine; e) prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo“; ker po členu III konvencije ni kazniv le genocid, ampak tudi zarota za izvedbo genocida, neposredno ali posredno navajanje k izvedbi genocida in vpletenost vanj;

G.  ker je bilo od leta 2014 po ocenah ubitih 5000 jazidov, mnoge druge pa so mučili ali jih prisilno spreobrnili v islam; ker je bilo zasužnjenih vsaj 2000 jazidskih žensk in so postale žrtve prisilnih porok in trgovine z ljudmi; ker so med posiljenimi dekleti nekatere stare le šest let, jazidske otroke pa so prisilno rekrutirali kot vojake t. i. ISIS/Daiša; ker obstajajo jasni dokazi o množičnih grobiščih jazidskih prebivalcev, ki jih je ugrabil t. i. ISIS/Daiš;

H.  ker je 6. avgusta 2014 ponoči pred t. i. ISIS/Daišem, ki je zavzel Mosul, Karakoš in druge vasi v Ninivski nižini, zbežalo več kot 150 000 kristjanov, ki so pri tem ostali brez vsega ter so še vedno razseljeni in živijo v negotovih razmerah na severu Iraka; ker je t. i. ISIS/Daiš tiste, ki niso mogli zbežati iz Mosula in z Ninivske nižine, ujel in ker so nemuslimanke in otroke zasužnjili, nekatere prodali, druge pa brutalno ubili in ta dejanja tudi snemali;

I.  ker je t. i. ISIS/Daiš februarja 2015, potem ko je zavzel več vasi na južnem bregu reke Habur v severovzhodni provinci Hasake, ugrabil več kot 220 asirskih kristjanov in ker so doslej izpustili le nekaj izmed njih, kaj se je zgodilo z ostalimi, pa je še vedno neznanka;

J.  ker je bilo v več poročilih organov OZN, vključno s posebnim svetovalcem generalnega sekretarja OZN za preprečevanje genocida in posebnim svetovalcem generalnega sekretarja OZN za odgovornost zaščititi in Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, navedeno, da bi dejanja t. i. Daiša/ISIS lahko pomenila vojne zločine, zločine zoper človeštvo in morebiti celo genocid;

K.  ker je neodvisna mednarodna preiskovalna komisija dokumentirala in poročala, da pripadnikom etničnih in verskih manjšin, ki nasprotujejo t. i. ISIS/Daišu in drugim terorističnim skupinam, milicam in nedržavnim oboroženim skupinam, na območjih, ki so pod njihovim dejanskim nadzorom, še vedno grozi pregon;

L.  ker mora mednarodna skupnost, kadar določena država (ali nedržavni akter) očitno ne ščiti svojih prebivalcev ali dejansko izvaja hudodelstva, na podlagi načela „odgovornost zaščititi“ kolektivno ukrepati in prebivalce zaščititi v skladu z listino OZN;

M.  ker ima po mednarodnem pravu vsakdo pravico živeti v skladu s svojo vestjo ter svobodno živeti versko in neversko prepričanje in ga spremeniti; ker so se politični in verski voditelji dolžni na vseh ravneh boriti proti ekstremizmu in spodbujati vzajemno spoštovanje med posamezniki in verskimi skupnostmi;

1.  ponovno odločno obsoja t. i. ISIS/Daiš in njegove nezaslišane kršitve človekovih pravic, ki bi jih lahko po rimskem statutu Mednarodnega kazenska sodišča opredelili kot zločine proti človeštvu ali vojne zločine, in poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, da bodo priznani za genocid; je zelo zaskrbljen, ker pripadniki te teroristične skupine namerno napadajo pripadnike krščanske, jazidske, turkmenske, šiitske, šabaške, sabejske in kakajske skupnosti ter sunite, ki se ne strinjajo z njihovo razlago islama, da bi na območjih, ki jih imajo pod nadzorom, pobili vse pripadnike verskih manjšin;

2.  meni, da je mogoče to preganjanje, grozodejstva in mednarodne zločine opredeliti vojne zločine in zločine zoper človeštvo; poudarja, da t. i. ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, ki se ne strinjajo z njegovo razlago islama, kar omogoča ukrepanje v skladu s konvencijo OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948; meni, da tisti, ki iz etničnih ali verskih razlogov načrtujejo grozodejstva, k njim spodbujajo, jih izvajajo ali jih nameravajo izvajati, so vanje vpleteni ali jih podpirajo, vršijo vojne zločine, zločine zoper človeštvo in genocid;

3.  poziva vse pogodbenice konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki je bila 9. decembra 1948 podpisana v Parizu, in drugih ustreznih mednarodnih sporazumov, naj na svojem ozemlju preprečijo vojne zločine, zločine zoper človeštvu in genocid; poziva Sirijo in Irak, naj priznata pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;

4.  poziva članice varnostnega sveta OZN, naj podprejo priporočilo varnostnega sveta Mednarodnemu kazenskemu sodišču, naj razišče kršitve, ki jih zoper kristjane, jazide in druge narodnostne manjšine v Iraku in Siriji izvaja t. i. ISIS/Daiš;

5.  poziva vse podpisnice konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 in drugih mednarodnih sporazumov o preprečevanju in kaznovanju vojnih zločinov, zločinov zoper človeštvo in genocida, zlasti pristojne organe teh držav (in njihove državljane), ki kakorkoli podpirajo ta hudodelstva, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti iz konvencije in drugih mednarodnih sporazumov;

6.  poziva pristojne organe teh držav, ki kakorkoli neposredno ali posredno podpirajo te vojne zločine, zločine zoper človeštvo in genocid, pri njih sodelujejo ali jih financirajo oziroma so vanje vpleteni, naj v celoti izpolnijo svoje pravne obveznosti v skladu z mednarodnim pravom ter naj ustavijo to nesprejemljivo ravnanje, ki iraški in sirski družbi, zlasti krščanskim in drugim verskim manjšinam, povzroča veliko škodo in zelo destabilizira sosednje države ter mednarodni mir in varnost;

7.  opozarja, da je varnostni svet OZN v resoluciji št. 2253(2015) uvedel pravno obveznost držav članic OZN, da prepovejo vsakršno pomoč t. i. ISIS/Daišu in drugim terorističnim organizacijam, zlasti dobavo orožja in finančno podporo, vključno z nezakonito trgovino z nafto, ter jih pozval, naj tovrstno pomoč opredelijo za kaznivo dejanje po notranjem pravu; opozarja, da bi posledično neukrepanje nekaterih držav članic pomenilo kršitev mednarodnega prava, drugim državam članicam pa bi naložilo pravno obveznost, da izvršijo resolucijo varnostnega sveta OZN in odgovorne posameznike in subjekte privedejo pred sodišče;

8.  ostro obsoja uničenje verskih in kulturnih krajev in artefaktov, ki ga je povzročil t. i. ISIS/Daiš, kar je napad na kulturno dediščino vseh prebivalcev Sirije in Iraka in človeštva nasploh; poziva vse države, naj spodbujajo kazensko preiskavo in pravosodno sodelovanje pri odkrivanju vseh skupin, odgovornih za nedovoljeno trgovino s predmeti kulturne dediščine in za poškodovanje ali uničenje kulturne dediščine v Siriji, Iraku in na širšem Bližnjem vzhodu ter v predelih severne Afrike, saj je to kulturna dediščina vsega človeštva;

9.  poziva vse države mednarodne skupnosti, tudi države članice EU, naj se dejavno bojujejo proti radikalizaciji in izboljšajo svoj pravni in pravosodni sistem ter svojim državljanom tako preprečijo, da bi odpotovali, se pridružili t. i. ISIS/Daišu ter sodelovali v kršenju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ter zagotovijo, da se v nasprotnem primeru proti njim čim prej sproži kazenski pregon, tudi za spletno spodbujanje takih kaznivih dejanj in pomoč pri njihovi izvedbi;

10.  poziva EU, naj imenuje stalnega posebnega predstavnika za svobodo veroizpovedi in prepričanja;

11.  priznava, podpira in zahteva vsesplošno spoštovanje neodtujljive pravice pripadnikov vseh etničnih in verskih manjšin ter drugih, ki živijo v Iraku in Siriji, da v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini še naprej živijo dostojanstveno, enakopravno in varno, svojo veroizpoved ali prepričanje pa prakticirajo popolnoma svobodno, brez prisile, nasilja ali diskriminacije; meni, da trpljenja in množičnega odseljevanja kristjanov, jazidov in drugih skupnosti iz te regije ne bo konec, če vsi tamkajšnji politični in verski voditelji ne bodo jasno in nedvoumno podprli njihovega nadaljnjega bivanja ter polnopravnih in enakih državljanskih pravic v teh državah, ki so njihova domovina;

12.  poziva države mednarodne skupnosti, vključno z EU in njenimi državami članicami, naj vsem, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali so bili prisilno razseljeni, zagotovijo potrebno varnost in možnost, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino, da ohranijo svoj dom, zemljo in lastnino, pa tudi cerkve ter verske in kulturne spomenike, in jim omogočijo dostojno življenje in prihodnost;

13.  priznava, da je sedanje preganjanje verskih in etničnih skupin na Bližnjem vzhodu dejavnik, ki prispeva k množični migraciji in notranjemu razseljevanju;

14.  poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mednarodna skupnost pri zagotavljanju zaščite in pomoči, tudi vojaške, v skladu z mednarodnim pravom vsem tistim, ki so tarča t. i. ISIS/Daiša in drugih terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu, ter pomen politične udeležbe teh ljudi v prihodnjih trajnih političnih rešitvah; poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj spoštujejo splošne človekove pravice in omogočijo zagotavljanje humanitarne pomoči po vseh možnih poteh; poziva k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev; meni, da bi se lahko na ta izjemni izziv med drugim odzvali z varnimi območji pod zaščito sil OZN, kjer bi milijonom beguncev zaradi konflikta v Siriji in Iraku ponudili začasno zaščito;

15.  ponovno potrjuje polno podporo mednarodnim diplomatskim prizadevanjem in trudu posebnega odposlanca OZN Staffana de Misture za to, da bi se v prihodnjih dneh v Ženevi začela mirovna pogajanja med vsemi sirskimi stranmi v sodelovanju z vsemi ustreznimi svetovnimi in regionalnimi akterji, pa tudi njegovim predlogom za lokalno premirje; poziva EU in mednarodno skupnost, naj izvajata pritisk na vse donatorje, da bodo izpolnili svoje obljube in se v celoti zavezali zagotavljanju finančne pomoči za države gostiteljice, zlasti pred donatorsko konferenco za Sirijo, ki bo potekala 4. februarja 2016 v Londonu;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirije, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, institucijam Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC), Svetu za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Svet za sodelovanje v Zalivu), generalnemu sekretarju OZN, generalni skupščini OZN, varnostnemu svetu OZN in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0066.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0178.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0179.
(10)Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0180.
(11) UL L 118, 14.5.2003, str. 12 (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 154).

Pravno obvestilo