Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 25. februar 2016 - BruseljKončna izdaja
Dovoljenje Avstriji za podpis in ratifikacijo Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 ter Malti za pristop k njej ***
 Sporazum med EU in San Marinom o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih *
 Pristop Hrvaške h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Unije *
 Evropska mreža služb za zaposlovanje, dostop delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnje povezovanje trgov dela ***I
 Uvedba nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo ***I
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji - EGF/2015/007 BE/Hainaut-Namur Glass
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016
 Upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016
 Začetek pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Tunizijo
 Dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2014
 Letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2014
 Začetek pogajanj o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo
 Uvedba usklajenih sistemov za registracijo hišnih živali v državah članicah
 Humanitarne razmere v Jemnu

Dovoljenje Avstriji za podpis in ratifikacijo Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 ter Malti za pristop k njej ***
PDF 244kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o osnutku sklepa Sveta, s katerim se v interesu Evropske unije dovolita Republiki Avstriji podpis in ratifikacija Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini ter Malti pristop k njej (13777/2015 – C8-0401/2015 – 2013/0177(NLE))
P8_TA(2016)0052A8-0018/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13777/2015),

–  ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (13777/15/ADD1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 81(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0401/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0018/2016),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta, s katerim se Republiki Avstriji v interesu Evropske unije dovolita podpis in ratifikacija Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini ter Republiki Malti pristop k njej;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Sporazum med EU in San Marinom o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih *
PDF 238kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (COM(2015)0518 – C8-0370/2015 – 2015/0244(NLE))
P8_TA(2016)0053A8-0025/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2015)0518),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko San Marino o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (13448/2015),

–  ob upoštevanju člena 115 ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0370/2015),

–  ob upoštevanju členov 59, 108(7) in 50(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0025/2016),

1.  odobri sklenitev Protokola o spremembi k Sporazumu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike San Marino.


Pristop Hrvaške h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Unije *
PDF 238kWORD 63k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o priporočilu za sklep Sveta o pristopu Hrvaške h Konvenciji z dne 26. julija 1995, pripravljeni na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, k Protokolu z dne 27. septembra 1996, pripravljenemu na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, k Protokolu z dne 29. novembra 1996, pripravljenemu na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti in k Drugemu protokolu z dne 19. junija 1997, pripravljenemu na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (COM(2015)0458 – C8-0296/2015 – 2015/0210(NLE))
P8_TA(2016)0054A8-0019/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu (COM(2015)0458),

–  ob upoštevanju člena 3(4) in (5) Akta o pristopu Hrvaške, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0296/2015),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0019/2016),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Evropska mreža služb za zaposlovanje, dostop delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnje povezovanje trgov dela ***I
PDF 320kWORD 98k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mreži služb za zaposlovanje, dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela (COM(2014)0006 – C7-0015/2014 – 2014/0002(COD))
P8_TA(2016)0055A8-0224/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0006),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 46 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0015/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. junija 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 25. junija 2014(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 2. decembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0224/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. februarja 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/589.)

(1) UL C 424, 26.11.2014, str. 27.
(2) UL C 271, 19.8.2014, str. 70.


Uvedba nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo ***I
PDF 345kWORD 80k
Besedilo
Prečiščeno besedilo
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 25. februarja 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo (COM(2015)0460 – C8-0273/2015 – 2015/0218(COD))(1)
P8_TA(2016)0056A8-0013/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

k predlogu Komisije
P8_TA(2016)0056A8-0013/2016
---------------------------------------------------------
P8_TA(2016)0056A8-0013/2016

UREDBA (EU) 2016/...
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo
[Spremembe 1-4, razen kjer je drugače navedeno]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi(2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) zagotavlja podlago za odnose med Unijo in Tunizijo.

(2)  Svet je po terorističnem napadu 26. junija 2015 blizu tunizijskega mesta Sousse v svojih sklepih z dne 20. julija 2015 navedel, da bo Unija v posvetovanju z državami članicami preučila možnost za sprejemanje izrednih in začasnih ukrepov v podporo tunizijskemu gospodarstvu.

(3)  Oljčno olje je glavni kmetijski proizvod, ki ga Tunizija izvaža v Unijo, sektor oljčnega olja pa je pomemben del gospodarstva države, podobno kot velja tudi za nekatere regije nekaterih držav članic.

(4)  V skladu s cilji, določenimi v okviru evropske sosedske politike in Evro-mediteranskemu sporazumu, lahko Unija najbolje podpre gospodarstvo Tunizije z zagotavljanjem privlačnega in zanesljivega trga za izvoz oljčnega olja Tunizije. Zagotavljanje takega trga zahteva uvedbo avtonomnih trgovinskih ukrepov, ki omogočajo uvoz tega proizvoda v Unijo na podlagi brezcarinske tarifne kvote.

(5)  Da bi preprečili goljufije in zagotovili, da bodo predvideni avtonomni trgovinski ukrepi dejansko koristili tunizijskemu gospodarstvu, bi ti ukrepi morali biti pogojeni s tem, da Tunizija upošteva pravila iz Sporazuma glede porekla proizvodov in z njim povezanih postopkov ter da Tunizija učinkovito upravno sodeluje z Unijo.

(6)  Ohranjanje stabilnosti trga oljčnega olja v Uniji zahteva, da se dodatna količina, ki je posledica avtonomnih trgovinskih ukrepov, da na voljo šele po izčrpanju obsega iz letne brezcarinske tarifne kvote za neobdelano oljčno olje, določene v členu 3(1) Protokola št. 1 k Sporazumu.

(7)  Člen 184 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(3) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Navedena pravila bi se morala uporabljati tudi za avtonomne trgovinske ukrepe iz te uredbe.

(8)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, ki ji omogočijo, da začasno opusti preferencialne režime, določene s to uredbo, ter uvede korektivne ukrepe za primere, kjer ta uredba vpliva na trg Unije. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4).

(9)  Z nujnimi avtonomnimi trgovinskimi ukrepi, določenimi s to uredbo, naj bi se izboljšale težke gospodarske razmere, s katerimi se Tunizija trenutno sooča zaradi terorističnih napadov. Navedeni ukrepi bi zato morali biti časovno omejeni in ne bi smeli posegati v pogajanja med Unijo in Tunizijo o vzpostavitvi poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA). ▌[Spremembi 11 in 15]

(10)  Ob upoštevanju velike škode, ki jo je zaradi terorističnega napada blizu mesta Sousse 26. junija 2015 utrpelo tunizijsko gospodarstvo, zlasti v turističnem sektorju, in dejstva, da je treba sprejeti nujne avtonomne trgovinske ukrepe za izboljšanje gospodarskih razmer v Tuniziji v kratkoročnem obdobju, je bilo ugotovljeno, da je primerno predvideti izjemo od obdobja osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preferencialni režimi

Letna brezcarinska uvozna tarifna kvota v višini 35 000 ton (v nadaljnjem besedilu: letna uvozna tarifna kvota) za koledarski leti 2016 in 2017 se odpre za uvoz neobdelanega oljčnega olja s poreklom iz Tunizije, ki se uvršča pod oznaki KN 1509 10 10 in 1509 10 90, kadar je bilo v celoti pridelano v Tuniziji in pripeljano neposredno iz Tunizije v Unijo. [Spremembi 5 in 12]

Člen 2

Pogoji za upravičenost do letne uvozne tarifne kvote

Upravičenost do letne uvozne tarifne kvote je pogojena z upoštevanjem pravil o poreklu proizvodov in z njim povezanih postopkov s strani Tunizije, ki so določeni v Protokolu št. 4 k Sporazumu.

Člen 3

Dostop do letne uvozne tarifne kvote

Letna uvozna tarifna kvota se da na voljo šele po izčrpanju obsega iz letne brezcarinske tarifne kvote za neobdelano oljčno olje, določene v členu 3(1) Protokola št. 1 k Sporazumu.

Člen 4

Upravljanje letnih uvoznih tarifnih kvot

Komisija upravlja letne uvozne tarifne kvote v skladu s členom 184 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 5

Začasna opustitev

Kadar Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o neizpolnjevanju pogojev iz člena 2 s strani Tunizije, lahko sprejme izvedbeni akt, s katerim začasno v celoti ali delno opusti preferencialne režime iz člena 1. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2).

Člen 6

Vmesni pregled

1.  Komisija opravi vmesni pregled učinka te uredbe na trg oljčnega olja v Uniji po začetku njene veljavnosti, ugotovitve tega pregleda pa predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.  Če se ugotovi, da določbe te uredbe vplivajo na trg oljčnega olja v Uniji, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim uvede korektivne ukrepe, namenjene ureditvi položaja na tem trgu. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2).

Člen 7

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 229 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0013/2016).
(2)UL L 97, 30.3.1998, str. 2.
(3)Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(4)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji - EGF/2015/007 BE/Hainaut-Namur Glass
PDF 341kWORD 82k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/007 BE/Hainaut-Namur Glass, Belgija) (COM(2016)0001 – C8-0013/2016 – 2016/2013(BUD))
P8_TA(2016)0057A8-0029/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0001 – C8-0013/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12 navedene uredbe,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13 medinstitucionalnega sporazuma,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0029/2016),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Belgija vložila vlogo EGF/2015/007 BE/Hainaut-Namur Glass za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju v oddelku 23 NACE po reviziji 2 (Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov) v belgijskih regijah Hainaut (BE32) in Namur (BE35) na ravni 2 NUTS in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 412 presežnih delavcev, pa tudi 100 mladih iz regije Hainaut, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so mlajši od 25 let; ker je bilo 144 presežnih delavcev odpuščenih po zaprtju proizvodnega obrata podjetja AGC Europe SA v kraju Roux (Hainaut), 268 delavcev pa po zaprtju proizvodnega obrata podjetja Saint-Gobain Glass Benelux v kraju Auvelais (regija Namur);

E.  ker vloga sicer ne izpolnjuje običajnih meril za upravičenost iz člena 4(1) uredbe o ESPG, vendar je bila vložena v skladu z merilom za pomoč, ki omogoča odstopanje v izjemnih okoliščinah, in sicer členom 4(2) te uredbe v primeru presežnih delavcev ter členom 6(2) v primeru mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Belgija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 095 544 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 1 825 907 EUR;

2.  ugotavlja, da so belgijski organi vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložili 19. avgusta 2015, Komisija pa je njeno oceno dokončala 20. januarja 2016 in še istega dne obvestila Parlament;

3.  ugotavlja, da je trgovina z izdelki iz stekla v Uniji v zadnjih letih doživela resne motnje, in poudarja, da se je zaposlenost v celotnem steklarskem sektorju med letoma 2000 in 2010 zmanjšala za 32 %; poudarja, da so se v Valoniji, ki ima močno steklarsko tradicijo, številna velika podjetja v zadnjih letih soočala s težavami, tako da se je število delovnih mest v steklarskem sektorju v regijah Namur in Hainaut med letoma 2007 in 2012 zmanjšalo za 19 %, v Valoniji pa je bilo v letu 2013 izgubljenih 1236 delovnih mest in v letu 2014 1878 mest;

4.  poudarja, da se zlasti regija Hainaut sooča s težavnimi razmerami na trgu dela, saj je stopnja zaposlenosti za 9,2 % nižja od državnega povprečja; ugotavlja, da je za trg dela v obeh regijah poleg tega značilen velik delež premalo kvalificirane delovne sile (približno polovica iskalcev zaposlitve nima višje sekundarne izobrazbe);

5.  ugotavlja, da je bilo podjetje Saint-Gobain Group leta 2013 prisiljeno zapreti drug proizvodni obrat v deindustrializiranem območju v Valoniji, ki je bil predmet vloge EGF/2013/011 BE/Saint-Gobain Sekurit v zvezi z 257 presežnimi delavci v isti panogi; ugotavlja, da je več ukrepov v obeh vlogah podobnih;

6.  pozdravlja dejstvo, da so začeli belgijski organi prilagojene ukrepe izvajati 10. septembra 2014, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

7.  ugotavlja, da se odstopanje od člena 4(1)(a) te uredbe v tem primeru nanaša na število presežnih delavcev, ki ni občutno nižje kot prag 500 delavcev; pozdravlja, da vloga namerava podpreti tudi 100 mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo;

8.  je seznanjen, da Belgija načrtuje sedem vrst ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi: pomoč/informiranje in svetovanje/vključevanje, (ii) spodbujanje pri iskanju zaposlitve, (iii) integrirano usposabljanje, (iv) prenos izkušenj, (v) podporo za ustanavljanje podjetja, (vi) podporo za skupne projekte ter (vii) nadomestila za iskanje zaposlitve in usposabljanje;

9.  pozdravlja podporo skupnim projektom; poziva Komisijo, naj oceni rezultate tovrstnih ukrepov v drugih vlogah, da bi ugotovila, ali prinašajo koristi udeležencem;

10.  je zadovoljen, da vloga vsebuje ukrepe, katerih cilj je izključno zagotoviti pomoč mladim, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo; ugotavlja, da bodo prilagojene storitve za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zajemale: mobilizacijo ter informiranje in svetovanje za nadaljnje izobraževanje/usposabljanje ali posebno uvajanje, (ii) usposabljanje, (iii) individualno izpopolnjevanje ter (iv) nadomestila za iskanje zaposlitve in usposabljanje;

11.  ceni, da so nadomestila in spodbude, zagotovljene v okviru predlaganih ukrepov, omejene na 5,52 % skupnih predvidenih stroškov;

12.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s socialnimi partnerji, podjetji in javnimi zavodi za zaposlovanje;

13.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki bodo podprte s sredstvi ESPG, predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

14.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

15.  poudarja, da bi morala Komisija v primeru zaporednih vlog iz iste geografske regije zbrati in analizirati izkušnje, pridobljene pri prejšnjih vlogah, in zagotoviti, da se bodo zaključki te analize ustrezno upoštevali pri novih vlogah;

16.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih podrobneje navede sektorje, v katerih naj bi delavci najverjetneje našli zaposlitev, in to, ali je ponujeno usposabljanje prilagojeno gospodarskim obetom in potrebam na trgu delovne sile v regijah, kjer je prišlo do odpuščanja;

17.  ugotavlja, da so belgijski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

18.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

19.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; je seznanjen, da utegne zaradi novega urnika nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

20.  poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

21.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s Prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Belgije – EGF/2015/007 BE/Hainaut-Namur Glass)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/407.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016
PDF 351kWORD 130k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016 (2015/2285(INI))
P8_TA(2016)0058A8-0030/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenih členov 121(2), 136 ter 148,

–  ob upoštevanju člena 9 PDEU (horizontalna socialna klavzula),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2015(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 z naslovom Pregled okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(12),

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev držav G20 z vrha, ki je potekal 15. in 16. novembra 2015 v Antaliji,

–  ob upoštevanju posodobljenih ocen vzdržnosti osebja, ki so jih izvedli pri Mednarodnem denarnem skladu za postopek vzajemnega ocenjevanja neravnotežij in rasti, sprožen v okviru držav G20 (oktober 2015);

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

–  ob upoštevanju gospodarskih napovedi Komisije iz jeseni 2015,

–  ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so jih pripravili za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije(14),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o ekonomski politiki euroobmočja,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra 2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. decembra 2015 o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (Medinstitucionalni dokument 014),

–  ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2016, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0030/2016),

A.  ker je gospodarsko okrevanje v Evropski uniji v teku, vendar je med državami članicami in znotraj njih šibko in neenakomerno in deloma odvisno od začasnih in zunanjih dejavnikov, vključno z nizko ceno nafte;

B.  ker se nekatere države članice soočajo z dolgotrajnim problemom zelo nizke stopnje rasti;

C.  ker se ob gospodarskih in finančnih pretresih v več gospodarstvih v vzponu globalna gospodarska rast upočasnjuje in vodi v nove strateške izzive, na katere se bo morala Evropska unija ustrezno odzvati;

D.  ker se Evropa še vedno sooča z znatnim naložbenim primanjkljajem, ki bistveno slabi dolgoročnejši potencial EU za rast, medtem ko presežek euroobmočja na tekočem računu plačilne bilance raste; ker je javni in zasebni dolg v številnih državah še vedno visok, čeprav so se primanjkljaji tekočega računa plačilne bilance zmanjšali; ker bi morale številne države članice okrepiti prizadevanja za izvajanje pomembnih strukturnih reform;

E.  ker se v večini držav članic neto zunanji dolg, izražen kot odstotek od BDP, ni zmanjšal, kljub temu, da se je v več državah znatno zmanjšal primanjkljaj tekočega računa in so se znižali stroški dela na enoto;

F.  ker se stopnja zaposlenosti povečuje, vendar še vedno ne toliko, da bi lahko bistveno zajezila brezposelnost, zlasti brezposelnost mladih in dolgotrajno brezposelnost, ter revščino;

G.  ker je Evropa gospodarski prostor, ki je v primerjavi s konkurenti močno odvisen od uvoženih virov; ker je zato izgradnja pravega krožnega gospodarstva osnovni pogoj za gospodarsko rast v prihodnosti;

H.  ker kriza leta 2008 ni bila samo ciklična, ampak tudi strukturna, kar pojasnjuje tudi njene trajne učinke;

I.  ker sta prosto gibanje ljudi ter prost pretok blaga, storitev in kapitala temelj trajnostne gospodarske rasti na enotnem trgu Evropske unije;

J.  ker so izogibanje davkom, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje povzročili več milijard škode v potencialnih prihodkih javnih financ več držav članic, in sicer v korist velikim korporacijam, zaradi česar sta ogrožena temelj solidarnosti med državami in poštena konkurenca med podjetji;

Kombinacija politik

1.  pozdravlja sveženj letnega pregleda rasti za leto 2016 in predlagano kombinacijo politik, ki zajema naložbe, strukturne reforme in fiskalno odgovornost in je namenjena nadaljnjemu spodbujanju višjih stopenj rasti in krepitvi evropskega okrevanja in zbliževanja navzgor; poudarja da so potrebna velika nacionalna prizadevanja v smislu učinkovitega izvajanja strukturnih reform, pa tudi močnejše evropsko usklajevanje, da bi dosegli trdnejše gospodarsko okrevanje ter trajnostno blaginjo, ki bi bila bolj razširjena;

2.  pozdravlja izboljšave v javnih financah, zlasti postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja; ugotavlja pa, da v nekaterih državah članicah, ki imajo nizko nominalno rast BDP in nizko inflacijo, delež javnega dolga še vedno narašča in da postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem še vedno poteka v devetih državah članicah; poudarja, da imajo številne države članice omejen fiskalni manevrski prostor za spopadanje z morebitnimi novimi gospodarskimi pretresi in da bi bilo treba zato razmisliti o tesnejšem evropskem usklajevanju, s katerim bi podprli fiskalno konsolidacijo brez oviranja rasti;

3.  ugotavlja, da svetovna konkurenčnost Evropske unije ostaja pomemben cilj in opozarja na pomen strukturnih reform, naložb v raziskave in razvoj, učinkovito rabo virov, inovacij, ki povečujejo produktivnost, in zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij; hkrati meni, da je treba zaradi vse slabših svetovnih obetov okrepiti domače povpraševanje, da bi evropsko gospodarstvo postalo odpornejše; je zaskrbljen zlasti zaradi morebitne upočasnitve svetovnega povpraševanja;

4.  meni, da bi bilo treba makroekonomska neravnotežja reševati z usklajenim prizadevanjem vseh držav članic in z ustreznimi reformami in naložbami; poudarja, da mora vsaka država članica v zvezi s tem izpolniti svojo individualno odgovornost; ugotavlja, da visoki presežki tekočega računa plačilne bilance omogočajo povečanje domačega povpraševanja; poudarja, da je visoka raven javnega in zasebnega dolga bistveno tveganje ter da sta potrebni odgovorna fiskalna politika in višja rast, da bi ju hitreje zmanjšali;

5.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem v podporo okrevanju, pospeševanju konvergence k najboljšim državam in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, tudi s povečanjem produktivnosti in spodbujanjem naložb;

6.  meni, da je rahlo izboljšanje kazalnikov na trgu dela spodbudno, vendar priznava, da ostajajo velike razlike med državami članicami, brezposelnost pa je še vedno nesprejemljivo visoka; ugotavlja, da se je treba opreti na nedavne izboljšave, tudi s povečanjem kakovosti ustvarjenih delovnih mest in njihove produktivnosti; poziva k okrepitvi prizadevanj za pospešitev naložb v spretnosti, oblikovanje bolj vključujočih trgov dela, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšanje revščine, socialne izključenosti in vse večje neenakosti pri prihodkih in premoženju ob ohranitvi proračunske discipline; poudarja, da bi morali imeti zaposlitveni kazalniki enak status kot obstoječi kazalniki, da bi lahko izvedli poglobljeno analizo in preprečili dvorazredni pristop, in da bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v politiki in smernicah EU za države članice;

7.  pozdravlja prenovljene integrirane smernice strategije Evropa 2020 in poziva k okrepitvi vloge te strategije pri usmerjanju evropskega semestra, v skladu s cilji Pogodbe in veljavno zakonodajo, ter za preprečitev ponovne krize državnega dolga; opozarja na pomen ambicioznih politik in instrumentov za zagotovitev, da bo Evropa kar najbolj izkoristila energetski in digitalni prehod, med drugim po zaslugi ustreznih naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter spretnosti, da pri zmanjšali zaostanek EU za njenimi glavnimi svetovnimi tekmeci v smislu skupne faktorske produktivnosti; meni, da je treba odpraviti gospodarske neenakosti, ki so ovira za dolgotrajno gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države obravnava okoljske davčne reforme, tudi v okviru fiskalne odgovornosti; poziva k skladnemu in celostnemu spremljanju prilagajanja najuspešnejšim državam glede ciljev strategije Evropa 2020;

Naložbe

8.  poziva k čim bolj učinkoviti uporabi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za podporo strateškim projektom, za katere ni na voljo drugih virov financiranja, v skladu z mandatom sklada; poziva države članice in EFSI, naj v razvoj dinamičnih seznamov projektov in naložbenih platform s pomočjo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in Evropskega portala naložbenih projektov tesno vključijo lokalne in regionalne organe; poudarja tudi, da je pomembno ustvariti sinergije med EFSI in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo evropske strukturne in investicijske sklade in v skladu s strategijo Evropa 2020, da bi okrepili kohezijo in ublažili razhajanja na enotnem trgu, in sicer tako, da se vsem regijam omogoči razvoj konkurenčnih prednosti in olajšajo dodatne zasebne naložbe; meni, da bi morale te naložbe služiti skladni industrijski politiki in da bi morale posebno pozornost nameniti ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade; poudarja, da so potrebni zadostne upravne zmogljivosti, dejavna vloga za regije ter boljše usklajevanje na vseh ravneh upravljanja in med njimi; poziva, naj se preučijo dodatni možni politični ukrepi za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU;

10.  se zaveda procesa razdolževanja, ki poteka v zasebnem sektorju; poudarja, da je stopnja naložb v Evropi še vedno precej nižja kot v obdobju pred krizo; v zvezi s tem opozarja na pomen hitre vzpostavitve bančne unije in izvedbe bančnih strukturnih reform, ter pomen spodbujanja kapitalskih naložb v mala in srednja podjetja s pomočjo unije kapitalskih trgov; poziva k čim večjem izkoriščanju EFSI in programa COSME, da bi izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja; meni, da bi večja regulativna predvidljivost na enotnem trgu izboljšala zaupanje vlagateljev;

11.  poudarja, da so potrebne večje naložbe v človeški kapital, zlasti izobraževanje in inovacije, tudi v okviru reform trga dela; poudarja, da je treba izboljšati nacionalne izobraževalne sisteme, sisteme poklicnega usposabljanja in sisteme vseživljenjskega učenja ter jih prilagoditi novim zahtevam po spretnostih in znanju na trgu dela EU; poudarja, da bo vse to omogočilo inovacije kot ključni dejavnik rasti, produktivnosti in konkurenčnosti; v zvezi s tem poziva države članice, naj izboljšajo produktivnost javnih naložb;

12.  pozdravlja naložbene profile po posameznih državah, ki razkrivajo nekatere od glavnih izzivov za naložbe v posameznih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj v odkrivanje ovir za naložbe vključijo vse ravni upravljanja in ustrezne deležnike ter se pri tem osredotočijo zlasti na notranji trg, skromno domače povpraševanje in strukturne reforme ter zagotavljanje ustreznih instrumentov za povezovanje javnega in zasebnega financiranja; poudarja, kako pomembna je visoka raven produktivnih naložb za dolgoročno gospodarsko dohitevanje držav članic; ugotavlja, da je treba v vsaki državi najti primerno ravnotežje med tekočimi izdatki, dolgoročno vzdržnostjo javnih financ in naložbami v gospodarski potencial za rast in da imajo enotni trg in evropski instrumenti, kot so EFSI in skladi ESI, pomembno vlogo pri podpiranju zdrave ravni naložb; poudarja, da lahko nizke javne naložbe v raziskave in inovacije v več državah povzročijo, da bodo te še globlje padle v „past srednjega dohodka“;

Strukturne reforme

13.  meni, da bi bilo treba po dolgem obdobju makroekonomskega prilagajanja poudarek nameniti izvajanju strukturnih reform in naložb, namenjenim krepitvi potenciala za rast na temelju kakovostnega zaposlovanja in produktivnosti, spodbujanju pravičnih, trdnih, učinkovitih in fiskalno vzdržnih sistemov socialnega varstva in pospeševanju trajnostnega prehoda gospodarstev držav članic k bolj učinkoviti rabi virov;

14.  poziva k trajnostnim reformam na trgih blaga, storitev in dela ter pokojninskih sistemov, pa tudi k boljšem pravnem urejanju, ki bo spodbujalo inovacije, ustvarjanje delovnih mest in pošteno konkurenco, ki bo povečala blaginjo, ne da bi zmanjšala varstvo potrošnikov;

15.  poudarja pomen učinkovitejše rabe virov in energije, tudi z razvojem krožnega gospodarstva; poudarja, da je pomembno nadalje razvijati resnično energetsko unijo, ki bo temeljila na solidarnosti, učinkovitosti in raznolikosti ter upoštevala domače vire energije, vključno z obnovljivimi viri; poziva Komisijo, naj te pomisleke vključi v priporočila za posamezne države, ker so tam najbolj pomembni za konkurenčnost in trajnostno rast;

16.  poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in oblikovanje prilagodljivih trgov dela z manjšo segmentacijo; poudarja pomen vzdržnih in učinkovitih sistemov socialnega varstva; opozarja, da je zagotovitev visoke stopnje zaposlenosti pomemben dejavnik za ohranitev vzdržnih pokojninskih sistemov;

17.  poudarja potrebo po sodobni, učinkoviti in državljanom prijazni javni upravi na vseh ravneh upravljanja ter po učinkovitih in preglednih predpisih glede javnega naročanja; poudarja, da je pomembno sprejeti nadaljnje ukrepe za vzpostavitev resnične e-uprave v državah članicah in med njimi; poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo in odpravijo svoje upravne pomanjkljivosti, ki se v kriznih razmerah utegnejo izkazati za škodljive;

18.  poziva k večji davčni razbremenitvi dela, o kateri naj se odloča na nacionalni ravni, pri čemer je treba zagotoviti vzdržnost sistemov socialnega varstva;

19.  je seznanjen s predlogom programa za podporo strukturnim reformam, namenjenega okrepljenemu izvajanju rasti naklonjenih reform v državah članicah, o katerem se bo odločalo po rednem zakonodajnem postopku; ponovno poudarja, da je izvajanje strukturnih reform v pristojnosti držav članic;

Fiskalna odgovornost

20.  ponovno poudarja, da bi potrebovali odgovorne fiskalne politike, usmerjene v rast, ki bi zagotavljale vzdržnost dolgov ter upoštevale gospodarski cikel in naložbene vrzeli, hkrati pa spoštovale socialne pravice državljanov; opozarja, da zelo visoka zadolženost nekaterih držav članic pomeni znatno tveganje v primeru morebitnih novih pretresov v euroobmočju; poudarja, da bo treba v državah z visokim deležem javnega dolga v BDP okrepiti prizadevanja za povečanje odpornosti javnih financ in spodbujanje rasti, da se bo javni dolg začel trajno manjšati;

21.  vztraja pri izvajanju pakta o stabilnosti in rasti, pa tudi pri polni uporabi obstoječih določb o prožnosti v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. januarja 2015 (COM(2015)0012), med drugim za spodbujanje večjih naložbenih in strukturnih reform ter obravnavo varnostnih groženj in pritoka beguncev;

22.  poudarja, da je treba doseči izboljšave pri pobiranju davkov, boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, ukrepanju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in davčnim oazam ter pri usklajevanju davčnih politik znotraj EU; poziva k učinkovitim in preglednim davčnim sistemom za boljše pobiranje davkov, preprečevanje izogibanja davkom in boj proti organiziranemu kriminalu; zato meni, da bi morali imeti davčni in carinski organi na voljo dovolj človeških virov ter materialnih in finančnih sredstev;

23.  podpira racionalna in posamezna prizadevanja držav za večjo kakovost, učinkovitost in rasti naklonjeno usmerjenost javne porabe, zlasti s preusmeritvijo neproduktivne porabe v naložbe, ki spodbujajo rast, vendar ne ogrožajo zagotavljanja nujnih javnih in socialnih storitev;

Poseben poudarek na euroobmočju

24.  pozdravlja priporočila za gospodarsko politiko v euroobmočju, ki jih je Komisija predlagala šest mesecev pred priporočili za posamezne države, kot način za poglabljanje usklajenosti politik pri nadaljnjem ukrepanju po poročilu petih predsednikov in ustreznih resolucij Evropskega parlamenta;

25.  poudarja, da je euroobmočje zaradi svoje visoke stopnje soodvisnosti in enotnosti svoje monetarne politike gospodarska enota, v kateri je treba spodbujati približevanje najuspešnejšim državam in ga podpirati z večjim usklajevanjem nacionalnih politik; poudarja pomen okrepljenega ukrepanja vseh nacionalnih vlad, da v svojih državah članicah izvedejo potrebne gospodarske reforme in naložbe za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij in preprečevanje negativnih učinkov prelivanja nacionalnih politik na druge države članice; zato poziva k poglobljeni oceni teh makroekonomskih neravnotežij in učinkov prelivanja, ki bi dopolnila oceno o ranljivosti posameznih držav in oceno makroekonomskega dialoga; vztraja pri popolni skladnosti priporočil za euroobmočje in priporočil za posamezne države;

26.  pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni fiskalni naravnanosti euroobmočja, ki pa ne preusmerja pozornosti od odgovornosti posameznih držav članic; opozarja, da kar zadeva postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, fiskalnega primanjkljaja v eni državi članici ni mogoče izravnati s fiskalnim presežkom v drugi; poziva k rednemu spremljanju, ali je skupna fiskalna naravnanost primerna glede na obstoječe naložbene vrzeli;

27.  podpira priporočilo o različnem določanju fiskalnega napora za posamezne države članic, pri katerem bi upoštevali njihov položaj glede na zahteve iz pakta o stabilnosti in rasti in njihove potrebe po stabilizaciji, pa tudi učinke prelivanja; ugotavlja, da to za številne države članice pomeni izvajanje fiskalne konsolidacije, ki spodbuja rast; po drugi strani ugotavlja, da imajo nekatere države večji fiskalni manevrski prostor glede na zahteve pakta za stabilnost in rast, ki bi ga v tem trenutku lahko uporabili za podporo domačemu gospodarstvu;

28.  ugotavlja, da je visok presežek na tekočem računu euroobmočja sicer dobrodošel znak njegove zunanje konkurenčnosti, vendar njegova trenutna raven tudi kaže na pomanjkanje domačih naložb, kar ima škodljiv učinek na rast in zaposlovanje; meni, da bi bilo okrepljeno domače povpraševanje ustreznejše za trajnostno rast euroobmočja, ustreznejše pa bi bilo tudi z globalnega vidika; se zaveda, da je presežek na tekočem računu v nekaterih državah članicah povezan s pozitivnimi učinki prelivanja v celotni verigi dodane vrednosti, ki lahko na različne načine koristijo nekaterim drugim državam članicam; priznava tudi vlogo, ki jo ima enotna valuta, ker pomaga bolj konkurenčnim državam ohraniti visoke presežke do preostalega sveta; pozdravlja ugotovitve zimske napovedi Komisije za 2016, po kateri je gospodarsko rast v nekaterih državah članicah v letu 2015 poganjalo zlasti domače povpraševanje; meni, da je pomembno, da države članice z višjimi presežki na tekočih računih plačilne bilance še naprej krepijo domače povpraševanje v lastno in splošno korist; hkrati poziva manj konkurenčne države članice, naj učinkovito izvedejo strukturne reforme in kakovostne naložbe za posodobitev njihovih gospodarstev in vzpostavitev trajnostnega poslovnega okolja za dolgoročne naložbe v skladu s strategijo Evropa 2020; meni, da je to najboljši način za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij znotraj držav članic, za razliko od notranje devalvacije, ki slabi povpraševanje in upočasnjuje gospodarsko rast v euroobmočju;

29.  poudarja, da je treba spodbujati pravo ekonomsko in socialno konvergenco, ki jo poganjajo boljša produktivnost in nestroškovni dejavniki; poudarja, kako pomembno je, da vse države članice učinkovito izvajajo strukturne reforme, izboljšajo kakovost javne porabe in imajo dovolj naložbenih zmogljivosti, da bi omogočili uravnoteženo in trajnostno rast, ki je ključna tudi za zmanjšanje deleža javnega razmerja med dolgom in BDP; priznava, da visok javni in zasebni dolg znatno zmanjšujeta zmogljivost za naložbe in s tem upočasnjujeta rast;

30.  opozarja, da se plače določajo z neodvisnimi kolektivnimi pogajanji, in poziva ustrezne akterje, naj zagotovijo odgovorno in rasti naklonjeno usklajevanje plač, ki naj odraža povečanje produktivnosti; zlasti poziva zadevne akterje v državah s primanjkljajem tekočega računa ali skoraj izravnanim tekočim računom, naj nadaljujejo prizadevanja za opvečanje produktivnosti in ohranjanje konkurenčnosti; hkrati poziva vse zadevne akterje v državah z visokim presežkom, naj uporabijo presežne prihranke za podporo domačemu povpraševanju in naložbam;

31.  poziva k ukrepom, ki bi preprečevali tekmovanje v zniževanju obdavčenja in socialnih standardov, kar povečuje neenakosti; opozarja, da je treba ohraniti mednarodno konkurenčnost na podlagi produktivnosti in zbliževanja navzgor; pozdravlja, da se več pozornosti posveča trem zaposlitvenim kazalnikom iz preglednice o makroekonomskih neravnotežjih, ter prosi Komisijo, naj jih obravnava kot enakovredne drugim; meni tudi, da je treba pri oblikovanju politik ustrezno upoštevati preglednico ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov ter ustrezne kazalnike glede učinkovite rabe virov;

32.  je seznanjen s sklepi Evropskega sveta o ekonomski in monetarni uniji iz decembra 2015 ter poziva Komisijo, naj začne čim prej pripravljati dolgoročnejše ukrepe;

Učinkovitejši evropski semester z okrepljeno demokratično odgovornostjo

33.  obžaluje slabo izvajanje priporočil za posamezne države ter meni, da je treba za boljše izvajanje bolje opredeliti jasno izražene prednostne naloge na evropski ravni in razširiti odkrito javno razpravo, politično pripravljenost in zavezanost na nacionalni ravni, saj bodo poročila tako pridobila večji pomen in spodbudila nacionalno odgovornost; v zvezi s tem pozdravlja obiske članov Komisije v državah članicah z namenom razprav o procesu evropskega semestra in dokumentih, povezanih z njim;

34.  poziva k vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med izdajanjem priporočil za posamezne države, ki so osredotočena na ključne prednostne naloge, in zagotavljanjem, da ta priporočila obravnavajo vse ključne izzive, tudi potrebo, da se prepreči ponovna dolžniška kriza in da se povečajo konkurenčnost, rast in zaposlovanje, ob upoštevanju ciljev strategije Evropa 2020;

35.  pozdravlja plenarno razprave s predsednikom Komisije in predsednikom Euroskupine o osnutku priporočila za euroobmočje z dne 15. decembra 2015 in izraža prošnjo, da bi tovrstne razprave postale redni del evropskega semestra; meni, da bi tovrstne razprave okrepile in dopolnile demokratični dialog, zlasti gospodarski dialog, ter pomagale povečati odgovornost izvršilne veje oblasti;

36.  poudarja, da bi moralo pomladansko zasedanje Evropskega sveta ostati osrednja priložnost za opredeljevanje prednostnih nalog; pozdravlja razpravo s Komisijo na plenarnem zasedanju o prednostnih nalogah letnega pregleda rasti pred njegovim sprejetjem in po njem; opominja, da je oblikovanje gospodarske politike na podlagi priporočila, ki ga Svet izda državam članicam, izvedbeni akt, ki zahteva demokratični nadzor Evropskega parlamenta in razpravo v njem; zato poziva Svet, naj sprejme priporočila in sklepe za euroobmočje v zvezi s svežnjem letnega pregleda rasti, potem ko bo svoje mnenje o njih izrazil tudi Parlament; potrjuje svojo zavezanost čim hitrejšemu razmisleku o teh dokumentih, da bo lahko svoje stališče izrazil dovolj zgodaj pred pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta; pozdravlja povabilo Evropskemu parlamentu, naj njegov predsednik posreduje stališče Parlamenta na pomladanskem zasedanju Evropskega sveta; poudarja še, da mora biti Evropski parlament v skladu s Pogodbo obveščen, ko Svet sprejme priporočila, in seznanjen z rezultati večstranskega nadzora;

37.  opozarja, kako pomembno je, da nacionalni parlamenti razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države ter glasujejo o nacionalnih programih reform in nacionalnih konvergenčnih programih ali programih za stabilnost; poziva države članice, naj strukturirano vključijo socialne partnerje, lokalne in regionalne organe ter druge pomembne deležnike in izkoristijo hitro objavo poročil za posamezne države; opozarja na nenadomestljivost socialnih partnerjev pri določanju plač in ključno vlogo, ki bi jo morali imeti v širših gospodarskih razpravah, zlasti v zvezi s spodbujanjem produktivnosti; poziva tudi k tesnejšemu sodelovanju nacionalnih parlamentov z Evropskim parlamentom;

38.  poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o gospodarskem upravljanju; vztraja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bo struktura evropskega semestra omogočala konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti glede prednostnih nalog letnega pregleda rasti in priporočil za euroobmočje;

Proračunske politike

39.  obžaluje, da zaradi skromnega proračuna EU, ker ni mogoče spreminjati pravil glede lastnih sredstev ter ker ni skladnosti med gospodarskimi napovedmi, prednostnimi nalogami ekonomske politike in oblikovanjem enoletnih in večletnih proračunov, ni zadovoljivega finančnega vzvoda;

40.  poudarja, da proračun EU neposredno prispeva k uresničevanju dveh od treh ciljev letnega pregleda rasti za leto 2016 (oživitev naložb, nadaljevanje strukturnih reform in izvajanje odgovorne in iskrene fiskalne politike, ki bi bila v skladu z napovedanimi političnimi zavezami); pozdravlja predlog Komisije, da bi sredstva EU za tehnično pomoč uporabili za podporo strukturnim reformam;

41.  meni, da bi lahko s proračunom EU razbremenili nacionalne proračune in podkrepili prizadevanja za fiskalno konsolidacijo z uvedbo lastnih sredstev in racionalizacijo odhodkov; prepričan je, da bi lahko z okrepljenim upravljanjem javnih sredstev na ravni EU ustvarili ekonomijo obsega in tako zmanjšali odhodke, na primer na diplomatskem in vojaškem področju, ne da bi bilo pri tem ogroženo načelo deljenega upravljanja, predvsem v zvezi s strukturnimi skladi;

42.  poudarja, da je ustvarjanje primanjkljaja v proračunu EU nezakonito; ugotavlja, da države članice pojmujejo proračun EU kot spremenljivko za prilagajanje nacionalnih proračunov;

43.  poudarja, da je za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije potrebno večje povezovanje znotraj euroobmočja in da je proračunska unija temelj za uspešno delovanje eura;

44.  poziva, naj se v zvezi s stališčem Parlamenta do euroobmočja in njegove proračunske zmogljivosti upoštevajo sklepi samoiniciativnega poročila o proračunski zmogljivosti euroobmočja, ki bo pripravljeno v letu 2016;

45.  poziva Komisijo, naj izvede pregled večletnega finančnega okvira, kot je bilo dogovorjeno junija 2013 v okviru političnega dogovora med Parlamentom, Komisijo in Svetom; poudarja, da so finančne in humanitarne krize, ki so prizadele EU v obdobju 2009−2014, razkrile neustreznost sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja tudi, da je treba izvesti temeljito reformo finančnega načrtovanja EU ter pri tem ustrezno upoštevati cilje, financiranje in trajanje instrumentov, ki so na voljo.

Politike na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane

46.  poudarja, da je bistveno, da se ta priporočila vključijo v proces evropskega semestra, če naj reforma zakonodaje o odpadkih in akcijski načrt o krožnem gospodarstvu pospešita prehod evropskega gospodarstva na krožni model, s tem pa bi spodbodli konkurenčnost, odpiranje delovnih mest in ustvarjanje trajnostne rasti; priporoča, naj se načela krožnega gospodarstva vključijo v priporočila za posamezne države;

47.  ponovno poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo dal prave signale za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; znova poudarja, da je treba postopoma ukiniti okolju škodljive subvencije in davčno obremenitev preusmeriti z dela na onesnaževanje okolja;

48.  meni, da je v okviru evropskega semestra pomembno oceniti delovanje sistemov zdravstvenega varstva, in podpira prehod na pristop, ki bo temeljil na rezultatih, ter poudarek na preprečevanju bolezni in spodbujanju zdravja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki razvije orodja za spremljanje ciljev na področju zdravja in merjenje dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva ter naj spodbuja preglednost stroškov zdravstvenih raziskav, da bi zmanjšala razhajanja in neenakosti v zdravstvu med državami članicami in znotraj njih; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države upošteva dolgoročne učinke na zdravje in fiskalne vplive ukrepov, ki se nanašajo na preventivne programe;

49.  poudarja, kako pomembna je vzdržnost sektorja zdravstvenega varstva, ki ima pomembno vlogo v vsem gospodarstvu, saj predstavlja 8 % evropske delovne sile in 10 % BDP v EU, in zagotavlja enakopraven dostop do zdravstvenih storitev za vse državljane – zdravje je namreč bistven dejavnik za stabilnost, trajnost in nadaljnji razvoj držav članic in njihovih gospodarstev;

Regionalne politike

50.  se zaveda, kako pomembne so naložbe EU za manj razvite regije ter da je pomembno zagotoviti, da bodo te naložbe lahko pritegnile še druge ter tako spodbujale ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

51.  pozna povezave med cilji procesa evropskega semestra in načrtovanjem programov za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020, kakor je razvidno iz sporazumov o partnerstvu; zato meni, da bi lahko imeli instrumenti kohezijske politike po reformi za obdobje 2014–2020 zelo pomembno vlogo pri izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, s tem pa bi prispevali k uresničevanju strateških ciljev EU ter dejanskemu izvajanju sporazumov o partnerstvu; poudarja, da so programi in cilji v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov večletne in dolgoročne narave v primerjavi z letnim ciklom evropskega semestra, in da je treba uskladiti prednostne naloge Evropske unije, nacionalne potrebe ter regionalne in lokalne potrebe;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(9) UL L 192, 18.7.2015, str. 27.
(10) UL L 268, 15.10.2015, str. 28.
(11) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0469.


Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016
PDF 434kWORD 186k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016 (2015/2330(INI))
P8_TA(2016)0059A8-0031/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 145, 148 in 152 ter člena 153(5) PDEU,

–  ob upoštevanju člena 174 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki določa poseben status za najbolj oddaljene regije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV te listine (Solidarnost),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2016 – krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (COM(2015)0690),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2015)0692),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 26. novembra 2015 k Sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2016 (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta z dne 2. marca 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2015)0098) in stališča Parlamenta z dne 8. julija 2015 o tej temi(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2014 o učinkovitih, dostopnih in prožnih zdravstvenih sistemih (COM(2014)0215),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (COM(2013)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (C(2013)0778),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758) in svoje resolucije z dne 15. novembra 2011, povezane s tem(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila o strategiji za enakost med ženskami in moškimi v obdobju 2010–2015 in dokumenta o strateških prizadevanjih za enakost med ženskami in moškimi v prihodnjem obdobju 2016–2019, ki se posebej nanaša na zaposlovanje in ekonomsko neodvisnost žensk,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi (13414/15),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za socialno zaščito iz leta 2014 z naslovom Ustrezna socialna zaščita za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020(4),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Svetu O-000121/2015 – B8-1102/2015 ter svoje s tem povezane resolucije z dne 29. oktobra 2015 o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 z naslovom Evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(12),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno(13),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju(14),

–  ob upoštevanju publikacije Eurostata iz aprila 2015 o brezposelnosti v regijah Evropske unije,

–  ob upoštevanju četrtletnega pregleda razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU iz marca 2015(15),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD z dne 9. decembra 2014 o razvoju dohodkovne neenakosti in njenem vplivu na gospodarsko rast,

–  ob upoštevanju pete in šeste evropske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2010 in 2015(16),

–  ob upoštevanju poročila fundacije Eurofound z dne 16. februarja 2016 o vlogi socialnih partnerjev v evropskem semestru,

–  ob upoštevanju poročila fundacije Eurofound z dne 17. junija 2014 z naslovom Changes to wage-setting mechanisms in the context of the crisis and the EU's new economic governance regime (Spremembe mehanizmov določanja plač v času krize in v okviru novega sistema EU za ekonomsko upravljanje);

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0031/2016),

A.  ker se stopnja brezposelnosti od druge polovice leta 2013 počasi zmanjšuje, vendar ne dovolj hitro, da bi zajezili brezposelnost in revščino, kljub podpori nekaterih makroekonomskih politik in strukturnih reform; ker kljub temu ostaja previsoka v številnih državah članicah in trenutno zadeva 9,9 % dejavnih državljanov, tj. 23 milijonov Evropejcev, od katerih je približno polovica dolgotrajno brezposelnih, in več kot 10 % v euroobmočju, kar je še vedno daleč nad podatki iz leta 2008; ker je zaradi tega bistvenega pomena, da se upoštevajo posebne mikroekonomske razmere in izvedejo dodatne socialno pravične strukturne reforme, katerih socialni učinek bi bilo treba oceniti, preden začnejo veljati;

B.  ker se je začelo tretje leto gospodarskega okrevanja in naj bi rast v letu 2016 v EU-28 znašala 2 %, v euroobmočju pa 1,8 %, vendar okrevanje poteka različno med državami članicami in znotraj njih ter je delno odvisno od začasnih dejavnikov, kot je vztrajno padanje cen energije, kar prispeva k povečanju kupne moči, v primerih, ko vpliva na realno gospodarstvo; ker to kaže, da lahko EU stori več za spodbuditev gospodarskega in socialnega okrevanja, da bi bilo srednjeročno bolj vzdržno, zlasti v sedanjih negotovih razmerah v svetovnem gospodarstvu;

C.  ker se fiskalna konsolidacija v EU-28 izboljšuje, splošni proračunski primanjkljaj pa se je zmanjšal s 4,5 % leta 2011 na 2,5 % leta 2015;

D.  ker po poročanju Evropske komisije(17) še vedno obstajajo razlike v zaposlovanju in socialne razlike znotraj držav članic in med njimi, družbeni razvoj pa še vedno kaže na dodatno razhajanje po EU, ki preprečuje rast, zaposlovanje in kohezijo; ker so družbe, kjer so enakost in naložbe v ljudi na višji ravni, uspešnejše v smislu rasti in prožnosti pri zaposlovanju;

E.  ker je stopnja brezposelnosti mladih na ravni EU 22,6-odstotna, leta 2014 pa je bil delež mladih, ki niso bili zaposleni niti se niso izobraževali ali usposabljali 12,3-odstoten, zato zanje obstaja tveganje, da bodo izključeni s trga dela, kar bo povzročilo izgubo znanja in spretnosti ter človeškega kapitala; ker to prispeva k njihovi nesamostojnosti in ogroža socialno vključevanje; ker so za reševanje brezposelnosti mladih v prvi vrsti pristojne države članice, in sicer z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela;

F.  ker se je leta 2014 stopnja zaposlenosti v EU-28 povečala za 0,8 % in v euroobmočju za 0,4 %, hkrati pa so države članice pri tem različno uspešne, tako je med letoma 2009 in 2014 pet držav znižalo svojo stopnjo brezposelnosti za vsaj pet odstotnih točk; ker se je leta 2014 število samozaposlenih oseb povečalo približno v enakem sorazmerju kot število zaposlenih in ker se je od leta 2013 splošna stopnja zaposlenosti povečala predvsem s povečanjem števila pogodb za določen čas, čeprav so pri tem v državah članicah velike razlike; ker se stopnja brezposelnosti in njene družbene posledice razlikujejo med evropskimi državami; ker se številni mladi vpišejo v dodatne dodiplomske študijske programe, da bi se izognili brezposelnosti, ali pa zapustijo domačo državo in iščejo delo v drugih državah članicah; ker mladi iz teh dveh skupin niso zajeti v nacionalnih statistikah o brezposelnosti mladih;

G.  ker je stopnja zaposlenosti žensk (63,5 % maja 2015) še vedno daleč pod krovnim ciljem strategije Evropa 2020, ki znaša 75 %, stopnja zaposlenosti s krajšim delovnim časom pri ženskah pa je še vedno visoka in znaša 32,2 %, medtem ko je pri moških 8,8 %, čeprav se pri tem upoštevajo osebna svobodna izbira in potrebe; ker lahko večja udeležba žensk na trgu dela prispeva k zmanjšanju teh vrzeli in odpravi čedalje večjega tveganja revščine in socialne izključenosti;

H.  ker je izguba človeškega kapitala zaradi brezposelnosti ogromna in ker se skupni strošek brezposelnosti mladih ocenjuje na 153 milijard EUR letno(18); ker imajo brezposelnost, brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost poleg finančnih in socialnih učinkov tudi negativen učinek na socialno konvergenco in ne nazadnje tudi zavirajo gospodarsko rast;

I.  ker je bilo leta 2014 približno 5 % delovne sile v EU-28 brezposelne že več kot leto dni, 3,1 % pa več kot dve leti; ker je zaposlenih le polovica delavcev, starih med 55 in 65 let, dolgotrajna brezposelnost pa je še posebej razširjena med mlajšimi in starejšimi starostnimi skupinami; ker je diskriminacija dolgotrajno brezposelnih iskalcev zaposlitve žal zelo pogosta; ker ta praksa temelji na psihološki stigmi, povezani z brezposelnostjo, in ker lahko delodajalci dojemajo starejše brezposelne iskalce zaposlitve kot manj sposobne in zaposljive kot zaposlene posameznike; ker morajo delodajalci usposobiti svoje upravljavce človeških virov, da bodo premagali morebitno pristranskost do brezposelnih in starejših delavcev ter da se bodo namesto na trenutni status zaposlitve osredotočili na kvalifikacije in izkušnje;

J.  ker ima približno 20 % dejavnih državljanov v EU samo osnovna znanja in spretnosti, 40 % prebivalcev EU pa ima premalo digitalnih znanj in spretnosti; ker je v EU kljub težavam, s katerimi se pri vstopanju na trg dela soočajo številni ljudje, tudi mladi, približno 2 milijona prostih delovnih mest, med katerimi jih je 900 000 v digitalnem sektorju, 39 % podjetij pa ima še vedno težave pri pridobivanju delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi, čeprav raziskave kažejo, da podjetja, ki ne morejo najti delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi, pogosto niso pripravljena ponuditi pogodb za daljši čas; ker je bil leta 2012 vsak tretji Evropejec bodisi preveč bodisi premalo kvalificiran za svoje delovno mesto; ker sta nizka raven izobrazbe in neskladje med izobraževanjem in potrebami trga dela med ključnimi razlogi, zakaj mladi niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter negativno vplivata na rast; ker je bistveno, da prepoznamo temeljne vzroke šolskega osipa, in priporočljivo, da države članice okrepijo izdatke za izobraževanje na ravneh, ki bodo omogočile uresničitev ciljev strategije Evropa 2020;

K.  ker neprijavljeno delo delavcem krati njihove socialne in delavske pravice, spodbuja socialni damping in ima resne proračunske posledice, saj vodi v izgubo davčnih prihodkov in prispevkov za socialno varnost ter negativno vpliva na zaposlovanje, produktivnost in kakovost dela, razvoj znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, pa tudi na učinkovit in uspešen sistem pokojninskih pravic, med drugim s povečanjem pokojninske vrzeli, in na dostop do zdravstvenega varstva v nekaterih državah članicah; ker so potrebna večja prizadevanja, da bi se neprijavljeno delo začelo prijavljati;

L.  ker netipične in nestandardne oblike zaposlitve same po sebi sicer ne pomenijo prekarne zaposlitve, vendar je ta pogostejša, kjer se uporabljajo tovrstne pogodbe, čeprav te predstavljajo manjšino obstoječih delovnih razmerij(19); ker je pomanjkanje varnosti še en element prekarne zaposlitve in vključuje negotovost glede dela, nezadosten prihodek, pomanjkanje varstva pred odpustitvijo in nejasnost glede trajanja zaposlitve; ker se je v nekaterih državah članicah število tovrstnih pogodb zaskrbljujoče povečalo; ker bi bilo treba na nacionalni ravni uvesti učinkovit in uspešen mehanizem inšpekcije dela, da bi preprečili njihovo neustrezno uporabo; ker je pomembno spodbujati kakovostne zaposlitve, ki družinam zagotavljajo ustrezen prihodek in ekonomsko varnost;

M.  ker je eden izmed petih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšanje števila ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti ali jim to grozi, za najmanj 20 milijonov; ker je v takšnem položaju skoraj 123 milijonov ljudi v EU; ker je bilo leta 2013 v EU-28 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker se je število Evropejcev, ki jim je grozila revščina, v obdobju od 2009 do 2012 povečalo, vendar se je po podatkih iz leta 2013 in 2014 stanje ustalilo; ker se je v številnih državah članicah EU povečalo število brezdomcev; ker je leta 2012 32,2 milijonu invalidom, starejših od 16 let, grozila revščina in socialna izključenost; ker cilji strategije Evropa 2020 še niso doseženi in je zato treba to strategijo nemudoma pregledati;

N.  ker naj bi se v skladu s predvidevanji delež prebivalstva EU, starega 65 ali več let, v razmerju do prebivalstva, starega od 15 do 64 let, povečal s 27,8 % na 50,1 % do leta 2060, skupna stopnja ekonomske odvisnosti(20) pa naj bi se do sredine naslednjega desetletja stabilizirala pri več kot 120 %, nato pa do leta 2060 presegla 140 %; ker ti dejavniki, pa tudi druge demografske spremembe, kot so staranje, gostota ali razpršenost prebivalstva, opozarjajo na to, da morajo javni organi uvesti celovite in socialno odgovorne politike, s katerimi bi povečali število rojstev, omogočili visoko stopnjo kakovostnih zaposlitev, spodbujali zadostnost sistemov socialne varnosti in aktivno staranje, uvedli socialno družbeno odgovorne reforme na trgu dela in v pokojninskih sistemih ter kratko-, srednje- in dolgoročno zagotovili zadostnost in ustreznost prvega pokojninskega stebra;

O.  ker so v EU razlike v pokojninah med spoloma še vedno visoke, in sicer kar 40-odstotne, ter odražajo razlike med ženskami in moškimi, kar zadeva delo s polnim delovnim časom in delo s krajšim delovnim časom, razliko v plačilu med spoloma in krajše poklicne poti žensk;

P.  ker rastoče število odvisnih starejših oseb ima in bo imelo vse večji vpliv na sisteme zdravstvenega varstva in sisteme dolgotrajne oskrbe ter na potrebo po formalnih in neformalnih virih oskrbe; ker obstoječi sistemi socialne varnosti ne upoštevajo v zadostni meri razmer neformalnih oskrbovalcev, ki predstavljajo velik vir za družbo;

Q.  ker sta javni in zasebni dolg v številnih državah članicah še vedno previsoka, kar zmanjšuje moč gospodarstva EU; ker se lahko nizke obrestne mere v euroobmočju uporabijo za povečanje obsega delovanja držav članic; ker je potrebna poglobljena razprava o upravljanju dolga v EU;

R.  ker bo glede na sedanji trend v naslednjih 10 do 15 letih 90 % svetovne rasti ustvarjeno zunaj EU; zato meni, da je treba oblikovati in spodbujati strategije za resnično rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah; ker je bistvenega pomena izvajati inovativne industrijske in tržne politike, da bi povečali konkurenčnost znotraj EU in globalno konkurenčnost ter tako pomagali zagotoviti trajnostne in socialno vključujoče zaposlitvene možnosti;

S.  ker bi bilo treba 20 % odhodkov Evropskega socialnega sklada uporabiti za reševanje problema revščine in socialne izključenosti v državah članicah;

T.  ker je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že odobril 69 projektov v 18 državah in sklenil 56 financiranj (s skupnim financiranjem iz tega sklada v višini približno 1,4 milijarde EUR), kar naj bi privedlo do naložb, vrednih več kot 22 milijard EUR, vključevalo pa naj bi približno 71 000 MSP; ker bi si morali bolj prizadevati za zagotavljanje sredstev za socialno infrastrukturo, na primer za otroško varstvo, da bi izpolnili dolgoročne zaveze iz Barcelone; ker se potekajoči projekti večinoma nanašajo na velike infrastrukturne načrte, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja pa so običajno iz teh sredstev izključena ne glede na to, da so pomembna kot hrbtenica evropskega gospodarstva in kot generatorji kakovostnih zaposlitev;

U.  ker socialno podjetništvo vključuje 2 milijona podjetij (10 % skupnega števila podjetij v EU), ki zaposlujejo več kot 14 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 6,5 % delavcev v EU;

V.  ker se najbolj oddaljene regije soočajo z velikimi težavami, povezanimi z njihovimi posebnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast; ker brezposelnost v teh regijah znaša od 15 % do 32,4 %;

W.  ker 6,9 milijona državljanov EU svojo temeljno pravico do prostega gibanja uveljavlja v drugi državi članici, kjer živi in dela; ker je več kot 1,1 milijona čezmejnih in obmejnih delavcev; ker je prosto gibanje ljudi bistvenega pomena za večjo konvergenco med evropskimi državami;

X.  ker so zaradi vse večjega števila beguncev v Evropi potrebni solidarnost ter bolj uravnotežena in okrepljena prizadevanja držav članic ter regionalnih in lokalnih organov na področju ukrepov za njihovo integracijo, kot je socialna pomoč v skladu z ustrezno zakonodajo EU o azilu, ter srednje- in dolgoročnih ukrepov in strategij za sprejemanje in vključevanje beguncev v družbo;

Vlaganje v ljudi

1.  poudarja, da potreba po vlaganju v socialni razvoj ni samo sredstvo za zagotavljanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja in konvergence, temveč mora predstavljati tudi poseben cilj sam po sebi; zato poudarja pomen kazalnikov za kakovost zaposlitve, revščino in neenakost; podpira poziv Komisije k naložbam v storitve, kot so stanovanjska podpora, zdravstveno varstvo, otroško varstvo in rehabilitacijske storitve; poudarja, da bi morala družbena in gospodarska kohezija še naprej ostati glavni cilj politik EU in da bi si bilo treba bolj prizadevati za kompleksnejše in objektivnejše ocenjevanje, ki bi temeljilo na raznolikosti in značilnostih držav članic;

2.  pozdravlja dejstvo, da je v letnem pregledu Komisije poudarjena potreba po namenitvi večje pozornosti socialni pravičnosti v okviru novih nacionalnih programov, programov za stabilnost in reformnih programov makroekonomskega prilagajanja, tako da se v postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem dodajo trije kazalniki zaposlenosti (stopnja aktivnosti, brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost); poziva, naj se ti kazalniki postavijo ob bok obstoječim kazalnikom, da bi lahko na njihovi podlagi v ustreznih državah članicah opravili poglobljene analize in zagotovili nadaljnje ocenjevanje njihovih notranjih neravnotežij, pri čemer bi predlagali gospodarske in socialne reforme in spremljali njihovo izvajanje;

3.  odobrava odločitev Komisije, da v tem letnem pregledu rasti postavi socialno pravičnost v središče evropskega gospodarskega okrevanja; poudarja dosežke na področju zbliževanja EU, ki so bilo ustvarjeni z vzpostavitvijo ekonomske in monetarne unije, in poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev socialnega zbliževanja na višji ravni v Uniji; poziva Komisijo, naj določi in količinsko opredeli svoj koncept socialne pravičnosti, pri tem pa naj upošteva tako politike zaposlovanja kot socialne politike, ki naj bi jih uresničevali v okviru letnega pregleda rasti za leto 2016 in evropskega semestra;

4.  ponovno poudarja, da so kakovostna in vključujoča delovna mesta bistveni steber socialne pravičnosti, ki spodbuja človekovo dostojanstvo za vse; meni, da je treba v tem smislu ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in rasti postaviti v središče politik držav članic in EU, zlasti za mlade in osebe, starejše od 55 let, kot način za izgradnjo bolj vzdržnega socialnega gospodarstva v EU; odločno poziva države članice, naj izvajajo in še naprej razvijajo politike za zaposlovanje mladih ter jih prilagodijo dejanskim potrebam trga dela;

5.  poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja oblike sodelovanja, ki vključujejo vlade, podjetja, vključno s podjetji socialnega gospodarstva, izobraževalne ustanove, individualizirane storitve, civilno družbo in socialne partnerje in ki temeljijo na izmenjavi najboljših praks ter da bi sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah prilagodili tako, da bodo preprečevali neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, izpolnjevali potrebe trga dela in podpirali dostop do zaposlitve in njeno obdržanje na odprtem trgu dela za vse ljudi v Evropi, zlasti prek dualnega usposabljanja; spodbuja države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji natančno oblikujejo in predhodno ocenijo vse strukturne reforme nacionalnih izobraževalnih sistemov, da bi zagotovili, da bodo državljani z izobraževanjem pridobili ustrezna orodja; poziva države članice, naj v svoje izobraževalne programe in programe usposabljanja vključijo kulturo podjetništva in načela socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja obsežnejšo naložbeno strategijo za ves cikel izobraževanja in usposabljanja, ki naj zajema vse sektorje vseživljenjskega učenja, učenje ob delu in učenje na delovnem mestu ter formalno in neformalno učenje;

6.  ugotavlja, da so prizadevanja na področju izobraževanja osredotočena predvsem na mlajši del delovne sile, vendar bi bilo treba v številnih državah članicah pri izobraževanju delovne sile več pozornosti nameniti tudi izobraževanju odraslih in možnostim poklicnega usposabljanja; poudarja, da nezadostne naložbe v izobraževanje, zlasti v digitalna znanja in spretnosti, pomenijo grožnjo za konkurenčni položaj Evrope in zaposljivost njene delovne sile; zato spodbuja države članice, naj dajo prednost široki izobrazbi na področju digitalnih znanj in spretnosti; poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja obsežnejšo naložbeno strategijo za ves cikel izobraževanja in usposabljanja, ki naj zajema vse sektorje vseživljenjskega učenja, učenje ob delu in učenje na delovnem mestu, dualno učenje, formalno in neformalno učenje, ter upošteva potrebo po izboljšanju izobraževanja odraslih, da bi se odzvali na demografske spremembe tako, da bi izobraževalne sisteme in sisteme usposabljanja držav članic bolje prilagodili potrebam trga dela; poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in v celoti izkoriščajo sklade Erasmus+, ki so na voljo za vajence, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja;

7.  poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi zmanjšali neenakost in spodbujali socialno vključenost v mladih letih; zato poziva, da je treba omogočiti dostop do kakovostnega, vključujočega in dostopnega izobraževanja in skrbstvenih storitev v zgodnjem otroštvu za vse otroke v vseh državah članicah;

8.  opozarja na pomembnost znanj, spretnosti in usposobljenosti, pridobljenih v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih, kar zadeva izboljšanje zaposljivosti mladih in oseb, ki so bile zaradi obveznosti oskrbe nekaj časa odsotne s trga dela; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja in izkušenj, zlasti tistih, ki so bile pridobljene pri prostovoljnih dejavnostih; meni, da bosta skladna certifikacija in vzajemno priznavanje kvalifikacij pripomogla k zapolnjevanju vrzeli med pomanjkanjem znanj in spretnosti na evropskem trgu dela in mladimi iskalci zaposlitve; vztraja pri izvajanju okvirnega pristopa vseživljenjskega učenja, ki bo omogočal prožne izobraževalne poti in bo priznaval formalno, pa tudi neformalno učenje, to pa bo spodbujalo enakost in socialno kohezijo ter omogočalo priložnosti za zaposlovanje ranljivejših skupin;

9.  pozdravlja predlog Komisije, naj se okrepi jamstvo za mlade na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter poudarja pomen jamstva za prehod iz šole na trg dela; obžaluje, da številne države članice niso učinkovito izvajale jamstva za mlade; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne oblike sodelovanja med javnimi in zasebnimi zavodi za zaposlovanje na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter osnovne in posamezniku prilagojene storitve socialne podpore; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade doseglo mlade, ki se soočajo z večplastno izključenostjo in skrajno revščino; glede na to poziva Komisijo, naj razmisli o ciljnem pregledu jamstva za mlade in njegovega instrumenta financiranja, tudi pobude za zaposlovanje mladih; meni, da bi Komisija lahko opozarjala države članice na nujno potrebne ukrepe in omogočala izmenjavo najboljših praks o najboljših načinih preprečevanja brezposelnosti mladih;

10.  pozdravlja pobudo Komisije za individualiziran pristop k dolgotrajni brezposelnosti, vendar je zaskrbljen zaradi stiske več kot 12 milijonov dolgotrajno brezposelnih v Evropi; meni, da bo takšen pristop zahteval okrepljena prizadevanja v smislu človeških virov, saj bo od udeležencev z ustrezno ravnjo izobrazbe zahteval, da bodo sposobni usmerjati brezposelne pri odpravljanju morebitnih vrzeli v izobrazbi ali usposobljenosti; poziva k ustrezni podpori za iskalce zaposlitve v obliki zagotavljanja integriranih storitev in dostopa do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za odpravljanje morebitnih vrzeli; poudarja, da so za poklicno prekvalifikacijo potrebni ustrezni finančni viri, ki jih je treba usmeriti v brezposelne osebe vseh starosti, in da so aktivne politike zaposlovanja lahko učinkovite le, če vključujejo zahteve za pristojne nacionalne organe in delodajalce, pa tudi za posamezne dolgotrajno brezposelne osebe;

11.  opozarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov ključno za njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj ter bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter prispeva k zagotavljanju vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; meni, da je treba upoštevati socialni položaj teh državljanov in njihove potrebe; poudarja pa, da je bilo leta 2014 revnih zaposlenih 12,7 % delovno sposobnih ljudi (leta 2009 jih je bilo 11 %), zato je potreben integriran pristop dejavnega vključevanja in socialnih naložb; poziva Komisijo, naj države članice vključi v strategije in ukrepe za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v skladu s strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za uvajanje vključujočih priložnosti za vseživljenjsko učenje za delavce in iskalce zaposlitve vseh starosti in čim prej sprejme ukrepe, da bi izboljšala dostop do financiranja EU in, če je mogoče, uporabi dodatna sredstva, kot je storila v primeru pobude za zaposlovanje mladih,

12.  poudarja, da je nujno treba zagotoviti, da bodo prizadevanja EU za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti dejavno usmerjena v vse večje število brezdomcev, ki trenutno niso zajeti s kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje cilja EU za revščino, vendar vseeno predstavljajo zaskrbljujočo družbeno realnost, v kateri se vsako leto znajde najmanj 4 milijone ljudi(21);

13.  poziva, da je treba hitro in učinkovito odgovoriti na potrebe brezposelnih ljudi, starejših od 55 let; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo prožne rešitve za zaposlovanje te skupine (vključno z delom s skrajšanim delovnim časom in začasnim delom), ki zadovoljujejo njihove posebne potrebe in zagotavljajo, da ne bi prezgodaj zapustili delo; poudarja, kako pomembna je vloga starejših delavcev na delovnem mestu pri prenosu znanja in izkušenj na mlajše delavce, na primer tako, da starejše vključimo v postopke usposabljanja in zagotovimo, da starejši od 55 let ne ostanejo brez dela;

Strukturne reforme na socialen in odgovoren način

14.  ugotavlja, da se EU kot celota in njene države članice še vedno spoprijemajo s strukturnimi težavami, ki jih je treba nujno obravnavati; je zaskrbljen zaradi socialnega učinka teh politik fiskalnega prilagajanja, ki se osredotočajo na zmanjševanje izdatkov, in poudarja, da bi morale biti gospodarske politike skladne s členom 9 PDEU; opozarja, da je treba še naprej dajati prednost javnim in zasebnim naložbam ter socialno in gospodarsko uravnoteženim strukturnim reformam, ki zmanjšujejo neenakost, ter spodbujati trajnostno rast in odgovorno fiskalno konsolidacijo (pri čemer je treba upoštevati vzdržnost dolga, ekonomski cikel in naložbeno vrzel), vključno s politikami prihodkov, in sicer prek boja proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, pri tem pa spodbujati večjo kohezijo in socialno zbliževanje na višji ravni; meni, da te politike spodbujajo ugodno okolje za podjetja in javne storitve, da bi ustvarjali kakovostna delovna mesta in družbeni napredek ter spodbujali naložbe, ki bodo donosne tako v socialnem kot ekonomskem smislu; poudarja, da bodo te prednostne naloge uresničene le, če bo ustrezno vlaganje v človeški kapital in vseživljenjsko učenje obravnavano prednostno v okviru skupne strategije; vztraja, da je treba v strukturne reforme in politike trga dela vključiti socialne partnerje;

15.  poudarja, da morajo družbeno odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pošteni porazdelitvi bogastva – model, ki zagotavlja enakost in socialno varstvo, ščiti ranljive skupine in izboljšuje življenjski standard za vse državljane;

16.  poudarja, da je treba spodbujati in varovati socialno tržno gospodarstvo, ki zagotavlja okvir, znotraj katerega konkurenčnost in visoki socialni standardi prispevajo k socialni pravičnosti, ta pa spodbuja konkurenčnost; poleg tega poudarja, da je treba najti ravnotežje med gospodarskimi vidiki in potrebo po zagotovitvi učinkovite fiskalne konsolidacije, trajnostnega gospodarstva, resnične socialne kohezije in okrepljene socialne zaščite; poziva Komisijo, naj razširi svoj pristop glede plačilne nesposobnosti in poslovnega neuspeha(22) in izboljša sheme prestrukturiranja dolga in sheme druge priložnosti;

17.  poudarja, da bi morali v okviru letnega pregleda rasti bolj dosledno oceniti razvoj neenakosti v Evropi z gospodarskimi kazalniki, kot sta kazalnika Gini in Palma;

18.  poziva države članice, naj aktivno sodelujejo pri platformi za boj proti neprijavljenemu delu in naj po izmenjavi najboljših praks sprejmejo konkretne ukrepe, da bi obravnavali neprijavljeno delo, podjetja „poštne nabiralnike“ in navidezno samozaposlovanje, saj ogrožajo kakovost dela in dostop delavcev do sistemov socialne varnosti in nacionalnih javnih financ ter ustvarjajo nepošteno konkurenco med evropskimi podjetji; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi se neprijavljeno delo prijavilo, in ustrezno opremijo inšpekcije dela in okrepijo mehanizme za inšpekcijo dela ter oblikujejo ukrepe, ki bodo delavcem v sivi ekonomiji omogočili prehod v formalno ekonomijo, da bi pridobili dostop do sistemov varstva zaposlitve; spodbuja države članice, naj uporabljajo davčne stopnje, povezane s stopnjo stabilnosti in kakovostjo različnih oblik zaposlitvenih razmerij, kot eno izmed spodbud za stabilne pogodbe;

19.  meni, da razpršitev plač povečuje neenakost in škodi produktivnosti ter konkurenčnosti podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest, da bi se zmanjšala razdrobljenost trga dela, skupaj z ukrepi za zvišanje minimalnih plač na ustrezno raven v skladu z načelom subsidiarnosti, ter ukrepe za krepitev kolektivnih pogajanj in položaja delavcev v sistemih določanja plač, da bi zmanjšali razpršenost plač; meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati podporo skupnemu povpraševanju in gospodarskemu okrevanju, zmanjšati neenakosti v plačah in se boriti proti revščini zaposlenih;

20.  meni, da dobro pretehtana prožna varnost prispeva k preprečevanju razdrobljenosti dela in spodbujanju ohranjanja trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, vendar je zaskrbljen, da se prožna varnost v številnih državah članicah neustrezno izvaja; poziva države članice in Komisijo, naj po potrebi zagotovijo, da bodo pri izvajanju modela prožne varnosti zagotovljeni pravice delavcev in standardi socialne varnosti; poziva države članice, naj posodobijo svojo zakonodajo o varstvu zaposlitve, da bi spodbudile več stabilnosti pri zaposlitvi in varnosti pri prehodih med delovnimi mesti, po potrebi tudi s tesnejšim in boljšim sodelovanjem med javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, ter dostop zaposlenih do socialne varnosti in socialnovarstvenih pravic; številne države članice izvajajo reforme, ki imajo pozitivni učinek med drugim na povečanje stopnje zaposlenosti, vendar obžaluje, da so v nekaterih primerih reforme dela dale prednost prožnosti pred varnostjo, kar je povzročilo prekarnost in zmanjšalo varnost zaposlitve; poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje zlorab na področju zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in drugih zaporednih netipičnih pogodb v zasebnem in javnem sektorju;

21.  poziva države članice, naj premislijo o skupnem povišanju prihodkov delavcev v javnih storitvah in po potrebi o povišanju minimalne plače, ne da bi s tem zmanjšale rast produktivnosti, to pa naj storijo na trajnosten in stabilen način, ne da bi ogrožale svojih pristojnosti;

22.  pozdravlja pobudo Komisije o vlaganju v človeški kapital, da bi ponovno vzpostavili raven zaposlenosti in vzdržno rast, vendar je izredno zaskrbljen nad dejstvom, da so se javni izdatki za izobraževanje od leta 2010 zmanjšali za 3,2 %(23), in sicer so se po zadnjih razpoložljivih podatkih za leto 2013 zmanjšali v enajstih državah članicah;

23.  poudarja pomen aktivnih politik trga dela v sedanjih razmerah; poziva države članice, naj povečajo doseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela;

24.  ugotavlja, da je treba sprejeti prehod na digitalno gospodarstvo v okviru izpopolnjevanja in usposabljanja ter novih oblik zaposlitve;

25.  poziva države članice, naj obdavčitev postopoma prenesejo z dela na druge vire tako, da to ne bo ogrožalo najranljivejših družbenih skupin, zlasti slabo plačanih delavcev, in splošne konkurenčnosti, zagotavljalo pa bo dolgoročno vzdržnost javnih pokojninskih sistemov in ustrezno financiranje sistemov socialnega varstva in socialne zaščite; poziva države članice, naj uporabljajo davčna pravila, ki krepijo spodbude za podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade in osebe, starejše od 55 let, da bi uporabili njihove poklicne izkušnje in zagotovili prenos njihovega znanja ter spodbudili raziskovalne in inovacijske projekte v evropskih podjetjih; poziva države članice, naj zmanjšajo upravno breme, da bi spodbudili podjetništvo mladih;

26.  poziva, naj se v okviru evropskega semestra in letnega pregleda rasti oceni pomen dohodkovne politike, vključno s pokojninami, kazalniki prihodkov in fiskalno politiko, da bi zagotovili socialno kohezijo in obrnili trend neenakosti;

27.  poziva države članice, naj ocenijo in povečajo naložbe v svoje sedanje sisteme socialne varnosti, da bi zagotovile njihovo učinkovitost pri odpravljanju in preprečevanju revščine in neenakosti, hkrati pa naj zagotovijo njihovo vzdržnost ob pričakovanih demografskih, gospodarskih in novih socialnih izzivih ter izboljšajo prožnost gospodarstev držav članic v času krize; poudarja, da so visokokakovostni sistemi socialne varnosti in socialne naložbe zelo pomembni, če želi Evropa ohraniti svojo glavno konkurenčno prednost, tj. visokokvalificirane delavce in produktivna podjetja;

28.  v skladu z načelom subsidiarnosti bi morale države članice v celoti obdržati pristojnost za organizacijo svojih pokojninskih sistemov pa tudi za odločanje o vlogi vsakega od treh stebrov pokojninskega sistema v posameznih državah članicah; meni, da bi morali pokojninski načrti zagotavljati jamstva za preprečevanje revščine v starosti in da je zato treba izvajati politike za zagotavljanje trdnega, vzdržnega in ustreznega prvega pokojninskega stebra;

29.  poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za odpravo razlik v plačilu med spoloma in sprejmejo dejavnejše ukrepe za večjo udeležbo žensk na trgu dela; poziva države članice in Komisijo, naj po potrebi in v skladu z načelom subsidiarnosti ter s pomočjo socialnih partnerjev spodbujajo družinam prijazne politike, ki krepijo vzdrževanje drugih vzdrževanih oseb in zmožnost staršev, kot so na primer določbe o ustreznem porodniškem in očetovskem dopustu in dostopu do cenovno ugodne nege otrok za zagotovitev njihove dobrobiti, da bi osebam, ki imajo obveznost oskrbe, omogočili enak dostop do trga dela, da bi bolje uskladili poklicno in zasebno življenje, kar je zlasti pomembno za vključevanje žensk na trg dela; spodbuja države članice, naj preučijo, zakaj je rodnost v EU še vedno nizka, in razmislijo o uporabi ugodnejše fiskalne diferenciacije glede na število otrok v gospodinjstvu; poziva države članice, naj zagotovijo pomoč družinam ne le v obliki finančne podpore, temveč tudi s storitvami;

30.  ugotavlja, da nizka gostota ali velika razpršenost prebivalstva močno povečuje stroške zagotavljanja javnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo ali izobraževanje; poziva Komisijo in države članice, naj pri analizi učinkov demografskih sprememb in njihovega vpliva na vzdržnost javnih financ upoštevajo vzroke in posledice tega;

31.  poudarja, da se morajo naložbe sklada EFSI, če naj bodo učinkovite, osredotočiti na ustvarjanje novih naložb na področjih, kjer je zanimanje vlagateljev šibko, in ne na nadomestne naložbe, ki bi bile ustvarjene drugje, ali na visoko donosne naložbe, do katerih bi v vsakem primeru prišlo; ponovno poudarja, kako pomembne so naložbe v človeški kapital in druge socialne naložbe, kot so zdravstveno varstvo, nego otrok ali cenovno dostopna stanovanja, in da je treba učinkovito izvajati sveženj o socialnih naložbah;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj pri ugotavljanju ovir za naložbe sodelujejo z vsemi ravnmi upravljanja in ustreznimi deležniki ter se pri tem osredotočijo na regije in sektorje, kjer so naložbe najbolj potrebne, in na zagotavljanje ustreznih instrumentov, ki bodo združevali javno in zasebno financiranje;

Spodbujanje trajnostne rasti z oživitvijo naložb

33.  poudarja, da je treba spodbujati trajnostno in vključujočo rast, ki bo privedla do ustvarjanja več in boljših delovnih mest ter oprijemljivih možnosti za vse, tudi za mlade, da bi odgovorili na notranje in zunanje izzive, s katerimi se sooča EU; ugotavlja, da je treba za trajnost več pozornosti nameniti prilagajanju sedanjih delovnih mest, tudi tistih za ranljive skupine, na hitro spreminjajoč trg dela in nove nastajajoče sektorje;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na mikro, mala in srednja podjetja kot bistvo za trajnostni in vključujoč razvoj ter ustvarjanje delovnih mest ter naj zmanjšajo razlike v deležu samozaposlenih žensk in moških; poziva države članice, naj uvedejo davčne sisteme, ki bodo povezani s trajnostnimi poslovnimi modeli, ki podpirajo inovativna zagonska podjetja in lajšajo ustvarjanje delovnih mest v MSP, naj spremljajo vpliv davčnih spodbud na trajnostni razvoj ter razvijejo mehanizme, ki bi takšna podjetja lahko spodbudili k doseganju mednarodne razsežnosti ali delovanju v njej; zato poudarja, da je treba izvajati celostne politike na ravni EU, da bi se države članice lahko soočile z izzivi, ki jih predstavljajo tekmeci iz držav zunaj EU;

35.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe za zagotovitev boljše obveščenosti o vseh evropskih skladih in programih, ki lahko spodbudijo podjetništvo, naložbe in dostop do financiranja, kot so Erasmus za podjetnike, Evropske službe za zaposlovanje (EURES), Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), Program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); poudarja pomen partnerskega načela, pristopa od spodaj navzgor in ustrezne razporeditve virov;

36.  poziva Komisijo, naj vse te programe oceni na celosten način, da bi preprečila nasprotja med cilji in zahtevami ter zmanjšala birokracijo; meni, da bi takšen pregled moral vključevati analizo izvajanja v vsaki državi članici in tako zagotoviti večjo enakopravnost pri dostopu do sredstev;

37.  Evropski socialni sklad bi moral več sredstev nameniti financiranju udeležbe brezposelnih delavcev v programih usposabljanja v državah članicah EU, poleg tistih v njihovi matični državi, ter tako olajšati njihovo vključevanje na evropski trg dela po njihovi izbiri in krepiti evropsko državljanstvo;

38.  poziva države članice, naj razvijejo politike, ki bodo že od zgodnjih let krepile podjetništvo med mladimi, tako da bodo zagotovile priložnosti za delovno prakso in obiske v podjetjih;

39.  da bi spodbudili podjetništvo med mladimi, poziva države članice, naj podprejo združenja in pobude, ki pomagajo mladim podjetnikom pri razvoju inovativnih projektov, tako da jim zagotovijo upravno, pravno ali organizacijsko podporo;

40.  poudarja, da se podjetja socialnega gospodarstva, tudi tista, ki zagotavljajo socialne storitve, soočajo s še več težavami kot tradicionalna podjetja pri pridobivanju javnega ali zasebnega financiranja, med drugim tudi zato, ker upravitelji finančnih posrednikov niso seznanjeni z dejanskimi razmerami; poudarja, da jim je treba nuditi več podpore, zlasti kar zadeva dostop do različnih oblik financiranja, vključno z evropskimi skladi; poudarja tudi, da je treba zmanjšati upravno breme in tako podpreti socialna podjetja; poudarja, da jim je treba dati pravni okvir, npr. evropski statut za zadruge, združenja, fundacije in vzajemne družbe, s čimer bi priznali njihovo delovanje v EU in se izognili nepošteni konkurenci; poziva Komisijo, naj podpre naložbe v socialno gospodarstvo, in zato pozdravlja, da je del financiranja programa EaSI namenjen zagotavljanju pomoči podjetjem socialnega in solidarnostnega gospodarstva pri dostopu do financiranja;

41.  poudarja veliko družbeno in ekonomsko vrednost naložb v socialno varstvo, vključno s socialnimi storitvami;

Boljša poraba evropskih sredstev za spodbujanje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije

42.  pozdravlja ustanovitev sklada EFSI v prvem letu njegovega izvajanja in njegovo vlogo pri podpiranju najboljših projektov na evropski ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sklad EFSI omogočil boljšo družbeno in ekonomsko konvergenco držav članic in njihovih regij znotraj EU in da bodo vse države članice izkoristile možnost dostopa do tega sklada, v skladu s cilji kohezijske politike; poziva Komisijo, naj spremlja in nadzoruje naložbe v okviru sklada EFSI; meni, da bi bilo treba objaviti poročilo za presojo in oceno dejanskega gospodarskega in socialnega učinka teh naložb;

43.  opozarja, da morajo biti prednostne naložbe usmerjene v infrastrukturne projekte, kjer so jasno potrebne za zagotovitev večje kohezije, socialne pravičnosti ali razvoja človeškega kapitala ali za krepitev trajnostne vključujoče rasti; poziva Komisijo, naj zahteva predhodno predstavitev pričakovanih družbenih in gospodarskih rezultatov vseh naložbenih projektov, ki jih financira EU, pa tudi njihovo naknadno spremljanje in oceno; poudarja, da je treba preprečiti, da bi ti projekti negativno učinkovali na okolje;

44.  ob upoštevanju težav držav članic v zvezi s polno porabo evropskih sredstev poudarja, da mora EU zagotoviti pravilno in boljšo uporabo svojih naložb, ki morajo ustrezati njenim prednostnim nalogam in temeljnim vrednotam, kot so opredeljene v Pogodbah in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter učinkovito upravljanje svojih virov, odpraviti pa mora tudi upravna bremena in zmanjšati ovire v zvezi z dostopom, izvajanjem in ocenjevanjem; poudarja, da je treba vsem podjetjem zagotoviti enak dostop do financiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi natančno spremljanje porabe sredstev EU;

45.  pozdravlja poziv Komisije, naj države članice povečajo svoje socialne naložbe, da bi spodbudile evropsko ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo, zlasti v (formalno in neformalno) zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo ter v socialne storitve, nego otrok, stanovanjsko podporo in rehabilitacijske storitve; poziva podjetja in vse druge upravičence, naj bolje uporabijo naložbene mehanizme, ki jih zagotavljajo evropski skladi in projekti, ki jih je mogoče uporabiti neposredno; poleg tega poziva Komisijo, naj spremlja, ali države članice pravilno izvajajo priporočila EU;

46.  poudarja, da so formalni in zlasti neformalni skrbniki pomemben steber za obvladovanje vse večjih potreb po prihodnjih sistemih oskrbe v Evropi; poudarja, da je treba izboljšati socialno varstvo družinskih članov skrbnikov, ki morajo pogosto skrajšati delovni čas v plačani službi, da lahko nudijo neplačano oskrbo, in zato izgubijo socialne pravice;

47.  priznava prizadevanja Komisije za večjo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za podporo izvajanju priporočil za posamezne države ter je seznanjen s predlogom Komisije za države članice o financiranju tehnične pomoči; poudarja, da teh sredstev ne bi smeli uporabiti le za izvajanje priporočil za posamezne države, saj bi tako lahko izpustili druga pomembna naložbena področja;

48.  se strinja, da je treba razviti proces socialnega in gospodarskega zbliževanja na višji ravni, da bi spodbudili socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v državah članicah in med njimi ter njihovimi regijami, vendar opozarja, da je treba to šteti za cilj skupnega projekta, v katerem imata ključno vlogo socialni dialog in udeležba vseh pomembnih deležnikov; poudarja, da socialna politika spada v deljene pristojnosti med EU in državami članicami ter da je vloga EU na tem področju omejena na podporo in dopolnjevanje dejavnosti držav članic v skladu s členom 153 PDEU in v skladu z načelom subsidiarnosti;

49.  poziva, da je treba odpraviti gospodarske neenakosti, ki so ovira za dolgotrajno gospodarsko rast; poudarja, da se razdeljenost med najrevnejšimi regijami in preostalo EU poglablja, in zahteva nujna in usmerjena prizadevanja tako na evropski kot na nacionalni ravni za spodbujanje kohezije in rasti v teh regijah; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno spodbudijo strateške naložbe, da bi povečale konkurenčnost v skladu s členom 174 PDEU, zlasti v regijah, ki so hudo in trajno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer;

50.  poziva Komisijo, naj okrepi uporabo člena 349 PDEU, da bi bile najbolj oddaljene regije bolj vključene v Evropo regij, in diferencira politike EU, da bi zagotovili enakopravnost med regijami in spodbudili zbliževanje na višji ravni; poudarja, da je to nujno za ohranitev posebne pozornosti, namenjene najbolj oddaljenim regijam, ne le v smislu dodeljevanja sredstev, temveč tudi v zvezi z učinkom, ki ga imajo lahko evropske politike na njihov socialni položaj in ravni zaposlovanja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo evropske odločitve in dodeljevanje sredstev spremljal ustrezen nadzor, tako da se bo znatno izboljšala blaginja državljanov v najbolj oddaljenih regijah;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira preuči možnost za povečanje sredstev Evropskega socialnega sklada, da bi zagotovila ustreznost ciljev in upoštevanje novih izzivov, ki so bili vključeni, kot sta dolgoročna brezposelnost ali vključevanje beguncev; poziva tudi k vzpostavitvi posebnega programa v okviru dogovorjenega večletnega finančnega okvira za tiste podregije EU, kjer brezposelnost presega 30 %;

Socialna vključenost kot priložnost za družbo

52.  pozdravlja obnovitev integriranih smernic strategije Evropa 2020; poudarja, da se je pomen strategije Evropa 2020 od njenega oblikovanja povečal, in poziva države članice, naj okrepijo njeno praktično izvajanje; poziva Komisijo in Svet, naj natančneje spremljata njeno izvajanje na splošni in nacionalni ravni; meni, da je treba začeti načrtovanje scenarija za Evropo po letu 2020, ki bo povezan s cilji trajnostnega razvoja;

53.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da zaposlitev sama po sebi več ne zagotavlja izhoda iz revščine oziroma da ni več najboljše orodje za zagotovitev socialne vključenosti, saj se je delež revnih zaposlenih med delovno sposobnimi ljudmi povečal z 11 % leta 2009 na 12,7 % leta 2014; poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo za boj proti revščini v EU, da bi obravnavali večrazsežnost revščine za vse skupine, zlasti najbolj ranljive, spodbujali celovito aktivno vključevanje, podkrepljeno s pravico do ustreznega socialnega varstva; glede tega ponovno poziva Komisijo, naj predlaga pobudo za spodbujanje uvedbe minimalne plače v državah članicah, ne da bi pri tem kršila načelo subsidiarnosti;

54.  poziva države članice, naj izvajajo in spremljajo učinkovitejše, uspešnejše in bolj vključujoče oblike sistemov socialne varnosti in dohodkovne podpore, da bi zagotovili, da ti sistemi omogočajo ustrezen življenjski standard za brezposelne in osebe, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, hkrati pa da takšni mehanizmi ne vzdržujejo stanja socialne odvisnosti, temveč zagotavljajo dostop do izobraževanja, usposabljanja in priložnosti za vstop na trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjajo najboljšo prakso o učinkovitosti minimalnega dohodka pri zmanjševanju neenakosti in socialne izključenosti v Evropi;

55.  spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev, migrantov, ki zakonito prebivajo v EU, in prosilcev za azil, v skladu z ustrezno azilno zakonodajo; poudarja pa, da so lahko ti ukrepi učinkoviti samo, če jih izvajajo vse države članice; meni, da tak pristop zahteva ustrezno dodelitev sredstev, ki jih v tako nestabilnih razmerah ne morejo zagotoviti izključno države članice; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira zagotovi sredstva, potrebna za razvoj tega celovitega pristopa k migracijam; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč beguncem pri nastanitvi in integraciji ter zagotovijo, da imajo javne službe na voljo dovolj virov in da se zgodaj predvidijo zahteve, da bi beguncem omogočili nemoten prehod na trg dela, vključno z mehanizmi za priznavanje veščin in kompetenc; lokalni organi in socialni partnerji bi morali imeti ključno vlogo pri omogočanju dejanskega vključevanja migrantov na trg dela in preprečevanju, da bi bili žrtve izkoriščanja delovne sile;

56.  poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo prenesejo vse določbe iz posodobljene evropske agende o migracijah ter jih v celoti izvajajo; obžaluje, da je morala Komisija sprejeti 40 sklepov o kršitvi zoper več držav članic, med drugim tudi uradne opomine za 19 držav članic, ker niso sprejele ukrepov, potrebnih za prenos direktive o pogojih za sprejem; podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za okrepitev evropske agende o migracijah;

57.  ob upoštevanju staranja evropskega prebivalstva in visokih stopenj brezposelnosti med mladimi v nekaterih delih EU spominja države članice na socialno tveganje, ki ga predstavlja nezmožnost zagotavljanja vzdržnosti, varnosti, ustreznosti in uspešnosti sistemov socialne varnosti v prihodnjih desetletjih; zato jih spodbuja, naj razvijejo strategije, s katerimi bi zagotovili, da bo lahko več ljudi dejavnih v družbi;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za odstranitev ovir za pravično mobilnost delavcev, saj je prosto gibanje temeljna pravica v EU; naj si prizadevajo za izboljšanje stopnje zaposlenosti, a hkrati zagotovijo, da bodo mobilni delavci EU obravnavani enako kot nacionalni delavci in ne bodo zlorabljeni ali diskriminirani ter da bodo zagotovljene njihove zaposlitvene in socialne pravice;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo mobilnost delavcev znotraj EU kot način za ustvarjanje novih priložnosti za delavce in podjetja; poziva države članice, naj uporabljajo in spodbujajo evropska orodja, ki so na voljo za omogočanje mobilnosti delavcev, zlasti evropsko mrežo za zaposlovanje EURES; spodbuja države članice, naj v čezmejnih regijah, kjer je mobilnost delavcev zelo visoka, oblikujejo čezmejna partnerstva EURES za pomoč delavcem pri njihovih projektih mobilnosti;

60.  poziva Komisijo, naj pripravi konkreten načrt o uporabi evropskega semestra za izvajanje načel Konvencije OZN o pravicah invalidov;

61.  izjavlja, da je socialni dialog ključni instrument za izboljšanje delovnih razmer in da so močni sindikati, udeležba zaposlenih pri zadevah podjetja in okrepitev kolektivnih pogodb bistveni za zagotavljanje najboljših pogojev za dialog med socialnimi partnerji; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo kakovost socialnega dialoga tudi na evropski ravni in sicer z zagotavljanjem pravočasnih in smiselnih posvetovanj s socialnimi partnerji, ki bodo omogočila nujno analizo in vključevanje predlogov v postopek odločanja;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo socialnega in plačnega dampinga v EU, ki močno škoduje delavcem in sistemom socialnega varstva v državah članicah; prav tako poziva k vključevanju socialnih partnerjev v ta prizadevanja na vseh ravneh;

Boljše usklajevanje evropskega semestra

63.  pozdravlja priporočilo Komisije o euroobmočju, ki združuje skupno analizo in opredelitev strategij za socialne in gospodarske razsežnosti držav članic v EMU, v katerem je poudarjena potreba po uskladitvi teh meril; vseeno pa svari pred oblikovanjem dvotirne EU;

64.  meni, da mora biti priporočilo o euroobmočju izhodišče za okrepitev socialne razsežnosti v smislu:

   (a) okrepljenega mehanizma demokratične odgovornosti na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z medinstitucionalnim sporazumom z Evropskim parlamentom in zagotovitvijo, da bodo vsi nacionalni parlamenti v euroobmočju lahko sledili vsakemu koraku v procesu evropskega semestra;
   (b) socialne razsežnosti, katere cilj je ohranitev socialnega tržnega gospodarstva Evrope in zagotovitev višjih spodnjih mej plač v obliki, kadar je to ustrezno in v skladu z načelom subsidiarnosti, minimalnih plač, določenih na ustrezni ravni in z udeležbo socialnih partnerjev;
   (c) skupnih sestankov Sveta EPSCO in Sveta ECOFIN, ki so namenjeni spodbujanju usklajenih družbeno-gospodarskih politik, usmerjenih v krepitev konkurenčnosti v Evropi in trajnostni pospešek rasti in kakovostnih delovnih mest;
   (d) srečanj ministrov za delo in socialne zadeve euroobmočja, da bi bolje vključili njegovo socialno dimenzijo in ustrezno obravnavali socialna neravnovesja;

65.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog o stebru socialnih pravic, s katerim bi zagotovila enake pogoje po vsej EU, kot del prizadevanj za pravičen in resnično vseevropski trg dela, pa tudi za spodbujanje ekonomskega in socialnega zbliževanja na višji ravni, da bi odpravili gospodarske in socialne razlike znotraj držav članic in med njimi;

66.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno spremljanje in nadaljnjo obravnavo izvajanja priporočil za posamezne države ter poskrbi, da bo ustrezna pozornost namenjena vprašanjem zaposlenosti in socialne vključenosti;

67.  zahteva okrepljeno vlogo strategije Evropa 2020 za pametno, vključujočo in trajnostno rast ter njene cilje, zlasti socialne, ki se na enak način odražajo v vseh instrumentih semestra, tudi v priporočilih za posamezne države;

68.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija jasno razločila evropsko in nacionalno fazo, kar zadeva evropski semester; poudarja, da se morajo evropske institucije tesneje usklajevati pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju evropske strategije za trajnostno in vključujočo rast; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem določi jasen načrt, ki bo vključeval tudi socialne partnerje, nacionalne parlamente in druge pomembne deležnike iz civilne družbe, ter zagotovi, da bo spomladansko zasedanje Sveta še naprej glavni časovni okvir za opredelitev prednostnih nalog politike na podlagi prispevkov Komisije, Parlamenta in Sveta; meni, da bi lahko Komisija spremljala in poročala, ali so bili nasveti glede izvajanja določenih priporočil za posamezne države ob posvetovanju s socialnimi partnerji upoštevani;

69.  meni, da je za uskladitev evropskih in nacionalnih politik na področju rasti ter za zagotovitev njihove vzdržnosti na terenu ključna okrepitev vloge socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni; poudarja, da si je treba prizadevati za socialni dialog v vseh fazah evropskega semestra, da bi napredovali pri doseganju zbliževanja na višji ravni ter uravnotežili konkurenčnost in pravičnost; v tem smislu pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi ponovno odprla socialni dialog in poenostavljen pristop, ki sta bila uvedena v letnem pregledu rasti za leto 2015; vseeno poudarja, da so razmere v številnih državah članicah na nacionalni ravni še vedno slabe;

70.  meni, da bi Komisija lahko okrepila vlogo uradnikov za evropski semester, in sicer z boljšo opredelitvijo njihovih ciljev in nalog;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.
(2) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0384.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0389.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0010.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0043.
(12) Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0062.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0033.
(14) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
(15) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=89⟨Id=en≠wsId=2193&furtherNews=yes
(16) http://www.eurofound.europa.eu/sl/surveys/ewcs
(17) Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2016, str. 2.
(18) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
(19) Study on Precarious Work and Social Rights (Študija o prekarnem delu in socialnih pravicah) (VT/2010/084), str. 164–170.
(20) Skupna neaktivna populacija v primerjavi z zaposlenimi starimi med 20 in 64.
(21) http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=9770&langId=en
(22) Kot izhaja iz priporočila Komisije z dne 12. marca 2014 (C(2014)1500).
(23) Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2016, str. 19.


Upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016
PDF 266kWORD 112k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016 (2015/2256(INI))
P8_TA(2016)0060A8-0017/2016

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2015(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(3) in odgovora Komisije, sprejetega 28. maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisiji o upravljanju enotnega trga(5) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju (COM(2015)0601),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti za leto 2016 – krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (COM(2015)0690),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o naložbenih izzivih držav članic (SWD(2015)0400),

–  ob upoštevanju smernic raziskovalnega inštituta Bruegel iz novembra 2015 o omejitvah političnega usklajevanja v euroobmočju v okviru evropskega semestra,

–  ob upoštevanju četrtletnega poročila o euroobmočju, zvezek 14, št. 2,

–  ob upoštevanju študije službe za parlamentarne raziskovalne storitve iz septembra 2014 o stroških neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 o izpopolnitvi enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550) in poročila o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju spletnega pregleda notranjega trga, objavljenega leta 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 o izvajanju direktive o storitvah (COM(2012)0261), posodobljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. decembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0017/2016),

A.  ker se EU sooča z različnimi izzivi po svetu in doma, kot so šibka rast, visoka stopnja brezposelnosti in zlasti močna mednarodna konkurenca;

B.  ker je namen evropskega semestra povečati usklajevanje ekonomske in fiskalne politike v EU-28, da bi zagotovili večjo stabilnost, spodbujali rast in zaposlovanje ter okrepili konkurenčnost;

C.  ker je nujno treba izkoristiti vse potencialne možnosti za spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti EU;

D.  ker je enotni trg eden od temeljev EU in eden njenih najpomembnejših dosežkov; ker mora evropski semester za uspešno spodbujanje gospodarske rasti in stabilizacijo gospodarstev v enaki meri zajemati enotni trg in politike za dokončanje enotnega trga;

E.  ker je vključujoč enotni trg z okrepljenim upravljanjem, ki daje prednost boljši pripravi zakonodaje in konkurenci, bistven instrument za izboljšanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, s tem pa tudi za ohranjanje zaupanja poslovnega sektorja in potrošnikov;

F.  ker sedanje tehnološke, družbene in vedenjske spremembe pomembno vplivajo na vedenje podjetij in potrošnikov ter ustvarjajo številne gospodarske priložnosti in izzive, ki jih je treba obravnavati v okviru enotnega trga;

G.  ker bo predvsem upoštevanje obstoječih pravil v okviru evropskega semestra in enotnega trga zagotovilo pravi vpogled v njihovo primernost oziroma pomanjkljivosti;

Enotni trg kot pomembno orodje pri spodbujanju konkurenčnosti EU ter ustvarjanju delovnih mest in rasti

1.  ponavlja, da je enotni trg eden od temeljev EU; poudarja, da mora evropski semester za uspešno spodbujanje gospodarske rasti in stabilizacijo gospodarstev držav članic v enaki meri zajemati enotni trg in politike za dokončanje enotnega trga;

2.  poudarja, da je enotni trg steber gospodarstva držav članic in projekta evropskega povezovanja kot celote; poudarja njegove ekonomske koristi, kot so na primer standardizacija proizvodov in povezovanje trgov, ekonomija obsega in močnejša konkurenca ter enaki konkurenčni pogoji za 500 milijonov potrošnikov v 28 državah članicah, kar zagotavlja zlasti večjo izbiro visokokakovostnih proizvodov in storitev po nižjih cenah za potrošnike;

3.  poudarja, da je pomembno razvijati enotni trg, da bi dosegli strukturno in trajnostno gospodarsko rast in privabili naložbe, v okviru pravil o preglednosti in učinkovitosti, kar bo prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in spodbujalo blaginjo državljanov držav članic; poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga prek priporočil za posamezne države, zlasti tam, kjer ta pravila pomembno prispevajo k strukturnim reformam;

4.  meni, da je treba spodbujati ustrezno okolje za razvoj gospodarskih pobud in podjetij, spodbujanje konkurenčnosti ter sodelovanje med malimi ni srednjimi podjetji, saj bi s tem izkoristili potencial industrije za inovacije, razvoj in tehnologijo;

5.  je seznanjen z nedavnim delom služb Komisije v zvezi z opredeljevanjem in popisovanjem izzivov za naložbe ter pripravo naložbenih profilov posameznih držav;

6.  je zaskrbljen, ker je bila raven izvajanja priporočil evropskega semestra za obdobje 2011–2014 nižja od pričakovane; zato poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, ki bo države spodbujal k izvajanju priporočil za posamezne države;

7.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija poenostavila novi proces evropskega semestra, in razume, da se je število priporočil za posamezne države zmanjšalo, da bi podali priporočila, ki so biolj osredotočena na prednostne naloge držav; ugotavlja, da se v letnem pregledu rasti več pozornosti namenja vprašanjem glede enotnega trga kot pa priporočilom za posamezne države;

8.  ponovno poziva, da je treba v evropski semester vključiti steber enotnega trga, ki bo vseboval sistem za redno spremljanje, opredelitev ovir za enotni trg v posameznih državah ter ocenjevanje povezovanja in konkurenčnosti enotnega trga, ki se bo osredotočal na vrsto prednostnih nalog, z izvajanjem katerih bi najbolj vplivali na rast in delovna mesta, vključno s trajnostnim razvojem podjetništva, kar bi zajemalo tudi mala in srednja podjetja; meni, da bi moral ta sistem vključevati zanesljivo podatkovno zbirko, niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov – med drugim usmerjenih v merjenje gospodarskih učinkov izvajanja pravil enotnega trga –, primerjalne analize, medsebojne strokovne preglede in izmenjavo primerov dobre prakse;

9.  pozdravlja poročilo iz leta 2015 o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah; ugotavlja, da je bilo to poročilo, ki nadomešča tako poročilo o stanju povezovanja enotnega trga, ki se je prej prilagalo letnemu pregledu rasti, kot poročilo o uspešnosti evropske industrije, objavljeno kot dokument, ki spremlja sporočilo o strategiji enotnega trga, namesto da bi bilo priloženo k letnemu pregledu rasti, kot je veljalo v preteklosti; poziva, naj se še poglobi in postane del stebra upravljanja enotnega trga in podlaga za letno ocenjevanje napredka enotnega trga; meni, da bi moralo biti poročilo vključeno v posebnem poglavju o enotnem trgu v letnem pregledu rasti, priporočilih za posamezne države in v rednih strukturiranih dialogih o skladnosti z državami članicami;

10.  pozdravlja namero Komisije, da bo nadalje analizirala opredeljene izzive za naložbe v posameznih državah v okviru evropskega semestra, zlasti v poročilih za posamezne države in prek tematskih razprav v Svetu;

11.  opozarja na dejstvo, da so številni opredeljeni izzivi za naložbe povezani z delovanjem enotnega trga ter prenosom in izvajanjem zakonodaje o enotnem trgu; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja nadaljnje ukrepanje držav članic glede opredeljenih izzivov in ovir za naložbe, sodeluje v rednih strukturiranih dialogih o skladnosti z državami članicami ter ukrepa, kjer je ustrezno, da bi odpravila neupravičene in nesorazmerne ovire za enotni trg;

12.  poudarja, da je treba omogočiti, da bodo pri pregledu evropskega semestra ustrezno udeleženi Evropski parlament, nacionalni in regionalni parlamenti ter vsi ustrezni deležniki, tudi organizacije delodajalcev in sindikati, da ne bi zgolj povečali prevzemanja odgovornosti za evropski semester, temveč tudi okrepili raven izvajanja priporočil za posamezne države;

13.  poudarja, kako pomembno je, da se v okviru evropskega semestra sprejme vseobsežen in pregleden pristop, ki bo vodil k primernim in potrebnim reformam;

Neizkoriščen potencial enotnega trga

14.  opozarja, da je treba izvajati ustrezne in pravične gospodarske in socialne reforme ter obravnavati birokracijo in protekcionizem, da bi izboljšali produktivnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva;

15.  poudarja, da je kljub temu, da na enotnem trgu sicer ni neposrednih tarifnih ovir, je pa veliko različnih netarifnih ovir; spodbuja institucije EU, države članice in vse ustrezne deležnike, naj sprožijo konstruktivno razpravo o tem vprašanju, da bi premagali netarifne ovire v EU;

16.  obžaluje, da so v več državah članicah znatne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o storitvah, ki se nanaša na dejavnosti, s katerimi se ustvari več kot 45-odstotni delež BDP in zaposlenosti v EU, med drugim zaradi velike količine nacionalnih predpisov in pravil, ki niso vedno v javnem interesu; obžaluje, da se priglasitveni postopek pogosto ne upošteva;

17.  pozdravlja posodobitev direktive o poklicnih kvalifikacijah, za katero se predlaga učinkovitejši sistem priznavanja kvalifikacij, ki naj bi spodbujal mobilnost delovne sile; ugotavlja, da se predpisi o reguliranih poklicih v državah članicah razlikujejo, prav tako pa tudi omejitve za opravljanje nekaterih dejavnosti;

18.  pozdravlja namero Komisije, da razmisli o pobudi, v skladu s katero bi uvedli potni list za storitve in poenoten obrazec za priglasitev, pod pogojem, da bi ta pobuda vodila k večji preglednosti, kar zadeva obseg pooblastil ponudnikov čezmejnih storitev, in k zmanjšanju birokracije in upravnega bremena; poudarja, da tovrstna pobuda ne bi smela voditi k uvedbi načela države izvora; vendar meni, da bi bilo ustrezno zagotoviti več podrobnosti o tem predlogu; meni, da je potni list za storitve začasna rešitev, namenjena uporabi v času prehoda na povsem povezan enotni trg;

19.  poudarja, da predstavlja trg javnih naročil pomemben del enotnega trga kot celote in bistveno prispeva k poslovni rasti, ustvarjanju delovnih mest in večji konkurenčnosti držav članic; poziva Komisijo, naj podpira preglednost javnega naročanja v javnem sektorju, čezmejno konkurenco in boljšo uporabo javnih sredstev, vključno s socialnimi in okoljskimi standardi;

20.  poudarja, da je EU leta 2014 sprejela korenit pregled okvira EU za javno naročanje, pri čemer je poenostavila postopke in izboljšala prožnost pravil ter jih prilagodila, da bi bolje služila drugim politikam javnega sektorja;

21.  poudarja, da še vedno obstaja velika neučinkovitost v javnem naročanju v državah članicah, ki omejuje čezmejno širitev in rast na domačih trgih; poudarja potrebo po pravilnem in hitrem prenosu in izvajanju zakonodaje o javnih naročilih in koncesijah, ki jih podeljujejo države članice; meni, da bi s pravilnim izvajanjem postopka glede pravnih sredstev iz leta 2007 zagotovili, da bi bilo javno naročanje bolj učinkovito, uspešno in pregledno;

22.  pozdravlja drugi program ISA2 – Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, ki se je začel 1. januarja 2016 in ki podpira razvoj interoperabilnih digitalnih rešitev, ki so brezplačno na voljo vsem zainteresiranim javnim upravam ter podjetjem in državljanom v Evropi;

23.  poudarja, da bosta razvoj in široko razširjena uporaba e-uprave v državah članicah služila kot ključno orodje, ki bo podjetnikom omogočalo lažje poslovanje na enotnem trgu, potrošnikom pa lažje uveljavljanje pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvoj e-uprave obravnava kot ključno in nujno prednostno nalogo;

24.  poudarja, da je zasebni sektor ključno gonilo trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da lahko posamezni nacionalni predpisi in prakse skupaj z neustreznim izvajanjem načela vzajemnega priznavanja povzročijo nepotrebne in škodljive ovire in bremena za podjetnike in potrošnike; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno uporabo in boljše izvrševanje načela vzajemnega priznavanja in stroškovno učinkovitih instrumentov za reševanje sporov;

25.  poziva Komisijo, naj se posvetuje z deležniki, da bi opredelila sektorje in trge, kjer je uporaba načela vzajemnega priznavanja nezadostna ali težavna;

26.  meni, da bo okrepljena vloga obstoječih kontaktnih točk za proizvode kot enotnih točk, kjer bodo gospodarski subjekti dobili informacije o vprašanjih, povezanih z enotnim trgom, prispevala k večjemu poznavanju in razumevanju veljavne zakonodaje;

27.  poudarja, da bi z boljšimi pogoji za ustanavljanje zagonskih, malih in srednjih podjetij lahko pospešili inovacije in ustvarjanje delovnih mest ter ustvarili trajnostno rast; poudarja, da obstajajo številne ovire, nekatere med njimi birokratske, ki ovirajo razvoj malih in srednjih podjetij na nacionalni in mednarodni ravni; poziva k opredelitvi in odpravi ovir, ki preprečujejo domačo in mednarodno rast;

28.  poudarja, da je po finančni krizi akumulacija opredmetenega in neopredmetenega kapitala v EU šibkejša kot v konkurenčnih državah, kar je škodljivo za gospodarski in socialni razvoj; poudarja, da so naložbe, tudi v IKT, izredno pomembne za povrnitev produktivnosti in dolgoročne rasti v EU; meni, da bi morali okrepiti enotni trg in zmanjšati ovire za naložbe, da bi spremenili ta negativni trend; zahteva, da se naložbe osredotočajo na financiranje realnega gospodarstva in da se ohrani podpora ukrepom, ki se sprejemajo za dosego tega cilja;

29.  poziva k takojšnji odpravi neutemeljenih ozemeljskih omejitev, znanih kot geografsko blokiranje, zlasti prek polnega izvajanja člena 20 direktive o storitvah, s čimer bi odpravili neutemeljeno diskriminacijo pri dostopu do blaga in storitev ter cenovno diskriminacijo, ki temelji na geografski lokaciji ali nacionalnosti;

30.  poziva k čim prejšnji nadgradnji evropskega standardizacijskega sistema, da bi podprli politike EU na področju digitalnih inovacij, povečanja kibernetske varnosti in izboljšanja interoperabilnosti;

31.  poziva države članice, naj ustrezno in pravočasno izvajajo in izvršujejo pravila enotnega trga; poudarja pomen izvajanja priporočil za posamezne države – vključno z reformami nacionalnih trgov proizvodov in storitev – da bi izkoristili potencial držav članic za rast;

32.  meni, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svoje javne uprave, in sicer z zagotavljanjem več in dostopnejših digitalnih storitev za državljane in podjetja, ter za omogočanje lažjega čezmejnega sodelovanja in interoperabilnosti javnih uprav;

Enotni trg v 21. stoletju

33.  poudarja, da se pojem sodobnega gospodarstva hitro spreminja zaradi digitalnega in tehnološkega napredka, močnejše mednarodne konkurence in sprememb v vedenjskih vzorcih gospodarskih akterjev in potrošnikov;

34.  opozarja, da so se zabrisale meje med proizvodi in storitvami; poudarja, da postajajo poslovne storitve in sistemi z integriranimi proizvodi in storitvami vse bolj pomembni; meni, da je treba te razvojne spremembe upoštevati v regulativnih okvirih za enotni trg;

35.  pozdravlja nove modele ekonomije delitve in prepoznava njihov izjemen potencial za inovacije, ki bi ga morali izkoristiti v skladu z obstoječimi pravnimi standardi in standardi zaščite potrošnikov ter ob upoštevanju enakih konkurenčnih pogojev; poudarja pomen zagotavljanja najboljših možnih pogojev za razvoj in razcvet ekonomije delitve; poziva Komisijo, naj sprejme strateški pristop, da bi omogočila podjetjem ekonomije delitve, da konkurirajo tradicionalnim podjetjem v pravičnem okolju;

36.  poudarja, da so se naložbeni vzorci podjetij izredno spremenili, pri čemer izdatki za neopredmetena osnovna sredstva močno rastejo v primerjavi z naložbami v opredmetena osnovna sredstva; poudarja, da je pri neopredmetenih osnovnih sredstvih zgolj 17 % naložb podjetij namenjenih znanstvenim raziskavam in razvoju; poziva oblikovalce politike, naj si prizadevajo za odstranitev regulativnih ovir, ki preprečujejo izkoriščanje celotnega potenciala novega vzvoda za inovacije;

37.  pozdravlja strategijo za enotni trg, ki navaja, kako so različni ukrepi Komisije (unija kapitalskih trgov, enotni digitalni trg, energetska unija itd.) usmerjeni h glavnemu cilju – izkoriščanju potenciala enotnega trga EU; poudarja, da je v sporočilu o strategiji za enotni trg podana ugotovitev, da bi moral biti enotni trg v večji meri obravnavan v procesu evropskega semestra;

38.  pozdravlja strategijo za enotni digitalni trg, saj meni, da je to pravi pristop, da bo EU prilagojena digitalni dobi; poziva k hitremu uresničevanju in izvajanju te strategije, da bi EU zopet pridobila prednost, ki jo je izgubila zaradi počasnega sprejemanja in uporabe digitalne tehnologije; meni, da to zahteva dodelitev nacionalnih sredstev in sredstev EU, da bi zagotovili potrebno infrastrukturo, zlasti na podeželskih območjih; ugotavlja, da je prav tako pomembno podpirati digitalne inovacije in izboljšano interoperabilnost ter da bi morali posebno pozornost posvečati vprašanjem kibernetske varnosti;

39.  poudarja, da je dostopna, cenovno sprejemljiva, učinkovita in visokokakovostna dostava paketov ključni pogoj za cvetočo čezmejno e-trgovino, ki zlasti koristi malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom;

40.  želi spomniti, da je povezovanje enotnega trga blaga in storitev skoraj vedno povezano z zagotavljanjem podatkov, interoperabilnost pa je vezni člen, ki izboljšuje povezavo vzdolž dobavne verige in zagotavlja učinkovito komunikacijo med digitalnimi komponentami; poziva Komisijo, naj začne čim prej posodabljati evropski okvir interoperabilnosti ter pripravi celovit načrt za standardizacijo, v katerem naj opredeli poglavitne prednostne naloge;

41.  poudarja, da so javne in zasebne naložbe v hitra in ultrahitra komunikacijska omrežja pogoj za kakršen koli digitalni napredek in da jih je treba spodbujati s stabilnim regulativnim okvirom EU, ki vsem akterjem omogoča naložbe, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih;

42.  poudarja pomen uspešnega izvajanja Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi karseda povečali naložbe in podprli inovativna podjetja v različnih fazah financiranja njihovega razvoja; kjer gre za tržne nepopolnosti, poudarja pomen polnega izkoriščanja javnih sredstev, ki so že na voljo za naložbe v digitalni trg, ter pomen omogočanja sinergij med programi EU, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, drugi zadevni strukturni skladi in drugi instrumenti;

43.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je sedanja strategija za širokopasovne povezave za mobilna in fiksna omrežja, vključno s cilji, kos izzivom prihodnosti ter izpolnjuje pogoje za visoko povezljivost za vse – da bi preprečili digitalni razkorak –, potrebe podatkovno vodenega gospodarstva in pogoje za hitro uvajanje omrežja 5G;

44.  poudarja, da bi morala EU povečati svojo konkurenčno prednost, in sicer z vzpostavitvijo popolnega okolja za ustanavljanje inovativnih podjetij, za to pa bi potrebovali sodobno industrijsko politiko in bolje integrirano infrastrukturo, pri kateri bi dajali prednost uvajanju tehnologije ter inovacijam in podjetnikom prijaznemu okolju; poziva, da morajo biti prihodnji digitalni okviri vključujoči in dostopni ter zagotavljati visoko raven zaščite za potrošnike;

Upravljanje enotnega trga

45.  poudarja, da je treba za močnejše upravljanje enotnega trga na vseh ravneh in večjo odgovornost pri tem jasno določiti delitev nalog na posameznih ravneh in okvire, ki bodo zagotavljali večje spodbude in jasno opredeljene odgovornosti za izvajanje in uveljavljanje zakonodaje o enotnem trgu, s čimer bi dali enotnemu trgu nov zagon;

46.  ugotavlja, da bi odgovornost na več ravneh za učinkovito upravljanje enotnega trga lahko uspešno dosegli z boljšo pripravo zakonodaje na eni strani in širšo kulturo izvrševanja zakonodaje na drugi; poziva k razvoju človeškega kapitala, med drugim na podlagi bolj dostopnih informacij in ustreznega usposabljanja, da bi povečali ravni znanja in ozaveščenosti;

47.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice dosledno izvajale pravila enotnega trga, z uporabo vseh informacij, podatkov in instrumentov, ki jih ima na voljo, in z nalaganjem sankcij, ki jih določajo Pogodbe, v primerih, ko države članice ne ravnajo v skladu s politikami in predpisi EU;

48.  poudarja, da je pomembno spremljati in zbirati podatke ter da je potreben trden in celovit sistem; je zaskrbljen, ker so informacije o javnih posvetovanjih v večini primerov na voljo zgolj v enem jeziku, kar ne omogoča vsem zainteresiranim stranem, da podajo mnenje o pomembnih vprašanjih in predlogih; meni, da bi bilo treba pri sprejemanju strateških odločitev, pomembnih za vzpostavitev enotnega trga, zmanjševanje razlik med državami članicami in krepitev upravljanja enotnega trga, na primer pri opredeljevanju prednostnih nalog za ukrepanje in izvrševanje ter ocenjevanju povezovanja in konkurenčnosti enotnega trga, pa tudi znotraj strukturiranega dialoga z državami članicami o skladnosti, upoštevati podatke in dejstva;

49.  poziva Komisijo, naj izda letno poročilo o ovirah za enotni trg v različnih državah članicah ter v EU kot celoti ter naj v priporočilih za posamezne države članice objavi priporočila o tem, kako jih odpraviti; poudarja, da bi moral enotni trg imeti pomembnejšo vlogo pri priporočilih za posamezne države članice;

50.  poziva Komisijo, naj uporabi vse ukrepe, ki jih ima na voljo, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, kadar je potrebno, da bi zagotovila polno izvajanje zakonodaje o enotnem trgu; je zaskrbljen zaradi dolgotrajnosti postopka za ugotavljanje kršitev, ko gre za obravnavo in reševanje kršitev pravil enotnega trga, zaskrbljen pa je tudi zaradi velikega števila nerešenih zadev;

51.  ugotavlja prednosti mreže SOLVIT; poziva, da jo je treba okrepiti in bolje povezati s storitvami Komisije ter ustrezno vključiti v obstoječe projekte in podatkovne zbirke, kot sta CHAP in EU Pilot, da bi ustvarili sinergijo na področju informacij in izmenjevali primere dobre prakse; poziva Komisijo, naj dosledno spremlja nerešene zadeve; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebno podporo in strokovno pomoč za mrežo SOLVIT, da bo lahko učinkovito obravnavala prejete primere;

52.  meni, da je treba organe za nadzor trga v okviru enotnega trga okrepiti, bolje povezati ter zagotoviti, da bodo imeli ustrezno osebje, da bi bili kos sedanjim izzivom, zlasti tistim, ki jih predstavlja svetovna konkurenca; poziva nacionalne organe za nadzor trga, naj tesneje sodelujejo ter si izmenjujejo informacije in primere dobre prakse, da bi učinkovito obravnavali različne oblike nepoštene konkurence na enotnem trgu, med drugim številne nezakonite in neskladne proizvode, ki podjetjem, ki spoštujejo predpise, povzročajo visoke stroške, obenem pa pomenijo veliko tveganje za potrošnike, zlasti najbolj ranljive; je zaskrbljen zaradi časa, ki ga potrebuje Svet Evropske unije za sprejetje svežnja ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, kar ogroža varnost proizvodov v EU; poziva Svet, naj ta sveženj nemudoma sprejme;

53.  pozdravlja pobudo Komisije, da bi ustvarili enotni digitalni portal kot dostopen krovni portal, s katerim bi izboljšali in poenostavili dostop do informacij ter spodbujali obstoječe namenske platforme za uporabnike; poudarja, da bi imele pri spodbujanju teh platform pomembno vlogo nacionalne in regionalne vlade, ki bi zagotovile njihovo dostopnost in izobraževale uporabnike; poziva Komisijo, naj nadalje okrepi in poenostavi spletna orodja za enotni trg;

54.  priznava, da so načela za boljšo pripravo zakonodaje in pobuda REFIT (program ustreznosti in uspešnosti predpisov) pomembni in da je treba pri oblikovanju novih zakonodajnih pobud zagotoviti varnost in predvidljivost; poudarja, da načelo boljše priprave zakonodaje ne bi smelo posegati v pravico EU in držav članic, da sprejemajo zakonodajo na področjih, ki so ključnega pomena za javni interes, kot sta zdravstvo in okolje;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0067.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054.


Začetek pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Tunizijo
PDF 358kWORD 112k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Tunizijo (2015/2791(RSP))
P8_TA(2016)0061B8-0255/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju začetka pogajanj za prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Tunizijo dne 13. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji in členov  3, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju izjav komisarke Cecilie Malmström z dne 13. oktobra 2015 v Tunisu ob začetku pogajanj za celovit in poglobljen prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Tunizijo,

–  ob upoštevanju odločitve, sprejete 9. oktobra 2015, da se Nobelova nagrada za mir za leto 2015 podeli tunizijski četverici, ki predstavlja tunizijsko civilno družbo, za nacionalni dialog,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije o Tuniziji z dne 20. julija 2015(1),

–  ob upoštevanju Priporočila št. 1/2015 pridružitvenega sveta EU/Tunizija z dne 17. marca 2015 o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija (2013–2017), ki v okviru evropske sosedske politike uveljavlja privilegirano partnerstvo(2),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 534/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Tuniziji(3) in dejstva, da je bil prvi obrok dan Tuniziji na voljo 26. aprila 2015,

–  ob upoštevanju presoje vplivov trgovine na trajnostni razvoj, ki jo je opravilo podjetje Ecorys, katere zaključki podpirajo pogajanja o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini med EU in Tunizijo(4);

–  ob upoštevanju presoje vpliva na trajnostni razvoj, izvedene v zvezi z evro-sredozemskim območjem proste trgovine, končnega poročila o projektu presoje vpliva na trajnostni razvoj za omenjeno območje in posvetovalnega projekta, ki so ga septembra 2007 opravili v Impact Assessment Research Centre (Raziskovalni center za presojo vpliva) Inštituta za razvojno politiko in upravljanje Univerze v Manchestru(5),

–  ob upoštevanju evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Tunizijo na drugi strani(6),

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. novembra 2015 z naslovom "Pregled sosedske politike",

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Uniji za Sredozemlje in državah južnega sosedstva, zlasti svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o trgovini z naslovom Trgovina za spremembe: trgovinska in naložbena strategija EU za južno Sredozemlje po arabski pomladi(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker imata EU in Tunizija že dolgo tesne odnose in ker je Evropska unija najpomembnejša trgovinska partnerica Tunizije, Tunizija pa je med partnerji Unije na 34. mestu;

B.  ker sta partnerici prvi sporazum o trgovinskem sodelovanju podpisali leta 1969 in ker je Tunizija leta 1995 kot prva država južnega Sredozemlja podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo;

C.  ker sta Evropska unija in Tunizija 13. oktobra 2015 začeli pogajanja o ambicioznem sporazumu o prosti trgovini na podlagi pooblastila, ki so ga države članice Unije soglasno sprejele 14. decembra 2011, in ker je prvi krog pogajanj potekal med 19. in 22. oktobrom 2015;

D.  ker so uvodni razgovori med Evropsko unijo in Tunizijo o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini trajali štiri leta in ker je Tunizija ustanovila nacionalno komisijo za določitev svojih prednostnih nalog;

E.  ker je poglobitev evro-tunizijskih trgovinskih odnosov s sklenitvijo ambicioznega sporazuma o partnerstvu na področju trgovine priložnost za rast in zbliževanje gospodarstev Tunizije in Evropske unije; ker mora to partnerstvo prispevati k politični in demokratični stabilizaciji Tunizije;

F.  ker je trgovinsko partnerstvo del širšega okvira odnosov med Evropsko unijo in Tunizijo, ki jih ureja sredozemski pridružitveni sporazum iz leta 1995, ki določa vzpostavitev prostotrgovinskega območja ter uvaja določbe o kmetijstvu in storitvah; ker je pridružitveni svet EU-Tunizija 17. marca 2015 sprejel nov akcijski načrt, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo, katerega namen je doseči visoko stopnjo gospodarskega povezovanja; ker je treba v okviru pregleda evropske sosedske politike spodbujati skupne vrednote in interese Unije in Tunizije, solidaren družbeno-ekonomski razvoj in ustvarjanje delovnih mest za mlade ter doseči gospodarsko stabilizacijo;

G.  ker je Tunizija, ki je bila zibelka dogodkov, znanih pod imenom „arabska pomlad“, edina država na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, kjer poteka proces demokratične in politične tranzicije, zaradi česar je lahko vzor za celotno regijo;

H.  ker sta politična stabilnost in gospodarski razvoj tesno povezana in ker mora biti cilj tega trgovinskega sporazuma ponuditi resnične obete tunizijskemu in evropskemu gospodarstvu;

I.  ker mora Evropska unija vzporedno s temi pogajanji nadaljevati in okrepiti pomoč Tuniziji ter ji med trajanjem pogajanj in ob uveljavitvi določb sporazuma zagotavljati primerno in ustrezno finančno in tehnično podporo, kar lahko stori le z oblikovanjem resničnega partnerstva, ki bo omogočalo spoštovanje interesov prebivalcev z obeh strani Sredozemlja;

J.  ker je v interesu Tunizije in Evropske unije, da spodbujata in krepita proces regionalnega povezovanja jug–jug med Tunizijo in sosednjimi državami, zlasti s sporazumom iz Agadirja; ker morajo evro-tunizijska pogajanja o prosti trgovini ta prizadevanja dopolniti;

K.  ker je tunizijska demokratična tranzicija še vedno lahko vzor za druge države v regiji; ker je 26. januarja 2014 nacionalna ustavodajna skupščina sprejela novo tunizijsko ustavo; ker ta zgledno ureja varstvo pravic in svoboščin; ker je bil Bedži Kaid Esebsi 21. decembra 2014 na svobodnih, pluralnih in preglednih volitvah izvoljen za predsednika Republike Tunizije;

L.  ker je imela tunizijska civilna družba zaradi dinamičnosti in izobraženosti bistveno vlogo pri prehodu države v demokracijo; ker mora ostati tesno povezana s procesom političnih posvetovanj, tudi s potekajočimi pogajanji;

M.  ker je podelitev Nobelove nagrade za mir tunizijski četverici za nacionalni dialog priznanje prizadevanjem za utrditev demokracije, pa tudi spodbuda za nadaljevanje začrtane poti; ker je nujno treba skleniti vzoren sporazum ter s tem pomiriti strahove civilne družbe;

Pregled gospodarskih, političnih in socialnih razmer v Tuniziji

1.  odločno obsoja teroristične napade, ki so bili izvedeni v zadnjih mesecih v Tuniziji in so povzročili številne žrtve; meni, da se Tunizija sooča z visoko stopnjo teroristične ogroženosti in opominja, da so bili z napadom na avtobus predsedniške varnostne službe 24. novembra 2015, terorističnimi napadi 26. junija 2015 v Susu in napadom na muzej Bardo 18. marca 2015 močno zmanjšani turistični obeti za poletje 2015, turizem in z njim povezani sektorji pa zagotavljajo 15 % BNP te države; izraža popolno solidarnost s Tunizijo in ponovno potrjuje svojo podporo tunizijskim organom v njihovem boju proti terorizmu, ob spoštovanju človekovih pravic in pravne države;

2.  ugotavlja, da je tunizijsko gospodarstvo v velikih težavah, da je bila stopnja rasti BDP leta 2014 2,3 %, da je stopnja brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom za leto 2015 15 % ter da 28,6 % visokošolskih diplomantov nima zaposlitve in da brezposelnost med mladimi Tunizijci raste;

3.  je seznanjen z očitnim demografskim in gospodarskim neravnovesjem med Evropsko unijo in Tunizijo, ki opravičuje asimetrično in postopno strategijo v pogajanjih;

4.  želi spomniti, da je za Tunizijo značilna velika neenakost med glavnim mestom Tunisom in ostalimi regijami v državi, velike razvojne vrzeli pa obstajajo tudi med obalnim pasom in notranjostjo države, zlasti kar zadeva stopnjo brezposelnosti ter dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja, te vrzeli pa bi se lahko zaradi podnebnih sprememb še povečale;

5.  opozarja, da so na tunizijskem trgu dela prisotne neenakosti med različnimi sektorji, ki so zajeti v trgovinskem sporazumu, in da bi te neenakosti, če ne bodo odpravljene, lahko privedle do presežka delovne sile v kmetijskem sektorju in izginjanja drugih sektorjev, ki so pomembni zaradi gospodarske raznolikosti v državi, na primer predelovalna in rudarska industrija;

6.  ugotavlja, da je proces demokratične tranzicije v Tuniziji najbolj uspešen v regiji in da je država izbrala edinstven model politike in gospodarskega razvoja med državami južne obale Sredozemlja, zato poziva Komisijo, naj to pri pogajanjih v celoti upošteva; meni, da mora Unija sprejeti vse možne ukrepe, da podpre Tunizijo pri njenem demokratičnem prehodu v stabilno in pluralno družbo;

7.  ugotavlja, da Tunizija trpi zaradi zelo nestabilnega regionalnega okolja, zlasti zaradi konflikta v Libiji in ponavljajočega se nasilja v Alžiriji, dveh sosednjih državah;

8.  ugotavlja, da je Tunizija sprejela več kot 1,8 milijona libijskih beguncev, kar predstavlja 16 % vsega tunizijskega prebivalstva;

Pogoji za uspešen sporazum o trgovini med Evropsko unijo in Tunizijo

9.  pozdravlja, da so se jeseni 2015 začela pogajanja za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Tunizijo na podlagi pooblastila, ki ga je Svet sprejel po arabski pomladi leta 2011; ugotavlja, da je Tunizija od leta 2011 svojo demokratično tranzicijo utrdila z razglasitvijo nove ustave 26. januarja 2014 in izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev 26. oktobra oziroma 23. novembra 2014;

10.  meni, da ima ta sporazum več kot zgolj trgovinsko razsežnost in da mora biti njegov cilj vsekakor tudi prispevati k stabilnosti Tunizije, okrepitvi njene demokracije in oživitvi njenega gospodarstva, pri čemer mora pozitivno vplivati tako na potrošniške cene, zaposlenost, plače kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev in zmanjševanje neenakosti; poziva, naj sporazum še pred sprejetjem ponudi odgovor na vse te izzive;

11.  poziva pogajalce, naj sklenejo postopen in asimetričen sporazum, pri čemer naj upoštevajo velike gospodarske neenakosti med obema stranema ter pokažejo prožnost, odzivnost, inovativnost, preglednost in sposobnost prilagajanja; spomnijo naj se, da mora sporazum prinesti koristi gospodarstvu in družbi obeh strani, Tunizije in Evropske unije, pri čemer je seveda treba spoštovati posebnosti, občutljiva vprašanja, kulturo in lokalne družbeno-ekonomske danosti, ne da bi preprečevali, da bi Tunizija še naprej trgovala znotraj regije z državami v regiji;

12.  pozdravlja, da je tunizijska vlada predstavila petletni načrt reform gospodarstva za obdobje 2015–2020, s katerimi namerava zmanjšati stopnjo brezposelnosti in regionalne neenakosti v državi ter doseči večjo raznolikost gospodarstva; meni, da bi moral biti sporazum o prosti trgovini skladen s cilji tega načrta;

13.  želi spomniti, da gre za prva tako obsežna trgovinska pogajanja za Tunizijo, zato je pomembno, da se bodo tunizijski gospodarski sektorji odpirali postopno in asimetrično, in da bodo predvidena prehodna obdobja za občutljive sektorje, tudi z izključitvijo nekaterih izdelkov, ki jih strani štejeta za občutljive, iz pogajanj;

14.  meni, da je bistvenega pomena, da Unija dodeli Tuniziji izdatno finančno in tehnično pomoč ter pomoč pri trgovinskih pogajanjih, da bo ta država lahko pravilno izvajala različne določbe prostotrgovinskega sporazuma; poziva, da je treba finančno pomoč dodeliti pregledno, da bodo dejansko imeli koristi od nje tisti, ki jim je namenjena;

15.  pozdravlja podporo Evropske investicijske banke številnim projektom v Tuniziji; poudarja, da ta podpora prispeva h gospodarski raznolikosti Tunizije, pa tudi k ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade;

16.  pozdravlja dejstvo, da je med državami južnega Sredozemlja Tunizija ena od prednostnih držav za sosedsko politiko Evropske unije ter da ji je Unija v obliki makrofinančne pomoči namenila posojilo v višini 300 milijonov EUR za izvedbo gospodarskih reform;

17.  vseeno poziva Evropsko unijo, pa tudi njene države članice, Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj tudi v prihodnje stojijo ob strani Tuniziji in razširijo svoje programe pomoči in podpore, tudi z uvedbo izrednih avtonomnih trgovinskih ukrepov, s čimer bi pomagali utrditi demokratični proces v Tuniziji; pozdravlja „partnerstva za preobrazbo Tunizije“, ki so jih vzpostavile nekatere države članice; poziva Evropsko unijo, naj v Tuniziji nadaljuje svoj program zmanjševanja regionalnih neenakosti na področju dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe;

18.  poziva Evropsko unijo, naj upošteva posebni položaj Tunizije v teh pogajanjih, zlasti glede krhke demokratične tranzicije in razkoraka v razvoju med Unijo in Tunizijo, pri čemer naj ne pozabi, da so najboljše rešitve tiste, ki koristijo obema stranema;

19.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogajanja čim prej prinesla konkretne koristi evropskemu in tunizijskemu gospodarstvu v najpomembnejših sektorjih ter vsem deležnikom, zlasti malim, srednjim in mikro podjetjem;

20.  poudarja, da mora ta sporazum prispevati k razvoju in diverzifikaciji tunizijskega gospodarstva, ki pretežno temelji na kmetijstvu, ter zmanjšanju regionalnih razlik in da mora dejansko koristiti vsem tunizijskim in evropskim prebivalcem;

21.  pozdravlja, da je Tunizija začela izvajati pomembne družbene in gospodarske reforme; vztraja, da se te morajo nadaljevati, tudi med pogajanji, da bi imela ta država od sporazuma kar največje koristi;

22.  meni, da mora sporazum poglobiti gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Tunizijo, ki je zaradi odprave carin na industrijske izdelke v skladu s pridružitvenim sporazumom že precej napredovalo; zato predlaga, da bi ga preimenovali v gospodarsko partnerstvo med Evropsko unijo in Tunizijo;

23.  odločno spodbuja Komisijo in tunizijsko vlado, naj vzpostavita jasen in natančen proces vključevanja tunizijske in evropske civilne družbe v vse faze pogajanja ter naj bodita inovativna; ob tem je zadovoljen z vlogo, ki jo je imela tunizijska civilna družba v prvem krogu pogajanj, in poziva, naj posvetovanja potekajo odprto in pregledno ter ob večjem upoštevanju raznolikosti tunizijske civilne družbe in primerov dobre prakse, ki so bili vzpostavljeni v okviru podobnih pogajanj;

24.  v zvezi s tem pozdravlja, da je ministrstvo za trgovino in obrt oblikovalo spletno mesto za obveščanje javnosti o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini ter da nameravajo pogajalci končno besedilo objaviti v treh jezikih; meni, da bi lahko pri pogajanjih prek odbora za nadzor nad analizami učinka sodelovala tudi tunizijska civilna družba;

25.  poziva Svet, naj objavi pogajalski mandat, ki so ga države članice soglasno sprejele 14. decembra 2011;

26.  želi, da bi se pri pogajanjih med tunizijskimi in evropskimi poslanci vzpostavil redni dialog; pri tem pozdravlja ustanovitev skupnega parlamentarnega odbora EU-Tunizija, ki bo evropskim in tunizijskim poslancem omogočil, da se bodo redno sestajali in dejansko spremljali pogajanja za prostotrgovinski sporazum;

27.  želi, da bi ta dialog omogočil boljšo oceno pričakovanj in pomislekov obeh strani, s tem pa tudi boljše pogoje sporazuma;

28.  želi spomniti, da Unija za Sredozemlje podpira razvoj konkretnih projektov v regiji in lahko med pogajanji za sporazum zagotovi strokovno pomoč;

29.  poziva, naj obe strani, tudi Evropski parlament s sodelovanjem tunizijskih strokovnjakov, izvedeta dosledne in pregledne ocene učinka in sektorske ocene o posledicah sporazuma za različna področja, zlasti storitve, javna naročila, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, kmetijstvo, okolje ali druge prednostne sektorje; ugotavlja, da Tunizija želi že takoj na začetku vključiti tunizijske strokovnjake in tako v sami državi zagotoviti, da bi bili podatki v oceni učinka verodostojni;

30.  poziva, naj te ocene učinka in sektorske ocene financira Evropska unija, še prej pa naj se v skladu z zahtevami več organizacij tunizijske civilne družbe, če je le mogoče, izvede naknadna ocena socialno-ekonomskih učinkov pridružitvenega sporazuma iz leta 1995;

31.  poziva Komisijo, naj čim hitreje opredeli, ali je sporazum mešan ali ekskluziven, in naj od začetka razprave vanjo vključi nacionalne parlamente držav članic;

32.  poudarja, da je treba pri pogajanjih upoštevati okoljske razmere v sredozemskih državah, zlasti pomanjkanje vode, ki otežujejo kmetovanje, in spodbujati gospodarski model, ki je okoljsko trajnosten in zagotavlja trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri;

33.  poudarja, da so trgovinska pogajanja s Tunizijo del širšega okvira evro-sredozemskih trgovinskih odnosov; vztraja, da je treba čim prej organizirati deseto ministrsko konferenco Unije za Sredozemlje o trgovini, ki je bila leta 2013 odložena za nedoločen čas, da bi preučili trgovinske izzive v tej regiji in določili prednostne naloge v prihodnjih letih;

Sektorski pristop k pogajanjem

34.  poziva, naj bo v sporazumu ustrezen poudarek na sektorju storitev, ki ima v tunizijskem gospodarstvu velik potencial rasti in bi moral pritegniti strateške naložbe; glede na to, da gre za prva tako obsežna trgovinska pogajanja v Tuniziji, meni, da bi morali v poglavju o storitvah izrecno navesti, v katerih sektorjih želijo strani sprejeti zaveze glede dostopa do trga in nacionalne obravnave;

35.  želi opomniti, da je javni sektor za Tunizijo zelo pomemben in da zaposluje večino tunizijske kvalificirane delovne sile;

36.  opozarja, da ima Tunizija številna zelo dinamična visokotehnološka zagonska, mikro, mala in srednja podjetja, in poziva, naj sporazum podpre njihove zmožnosti za razvoj in internacionalizacijo; je seznanjen z zahtevo Tunizijcev, da se v sporazum vključijo ambiciozne in uravnotežene določbe o spletni trgovini;

37.  poziva obe strani, naj spodbujata zaposlovanje, tudi s skupnimi pobudami, saj je to bistveni pogoj za oživitev gospodarske rasti in politično stabilnost v Tuniziji;

38.  meni, da mora sporazum koristiti malim proizvajalcem in malim podjetnikom v Tuniziji, ki so nepogrešljivi za gospodarsko strukturo te države; spodbuja vzpostavitev rednega dialoga med podjetniki, poslovnimi organizacijami in organizacijami za usposabljanje, ki bo zlasti omogočil spodbujanje dobre prakse in boljše razumevanje njihovih težav in pričakovanj;

39.  meni, da je treba pri pogajanjih o poglavju, ki se nanaša na konkurenco, delovati previdno, postopno in prožno, saj je treba upoštevati strateški značaj državne pomoči za razvoj tunizijskega gospodarstva;

40.  poudarja, da je treba ustanoviti dvostranske trgovinske zbornice, ki bodo predstavljale stalne forume, v okviru katerih bodo lahko različni deležniki ustvarjali partnerstva in razvijali svoje gospodarske in trgovinske dejavnosti;

41.  poziva Komisijo, naj olajša izdajo vizumov za kratkoročno bivanje za opravljanje storitev vrste „Move IV“, pri katerih morajo osebe potovati za omejeno obdobje v skladu z natančno določenimi pogoji v pogodbah in nacionalni zakonodaji; poudarja, da v sporazumu ne sme biti ničesar, kar bi Evropski uniji in državam članicam preprečevalo, da bi izvajale ukrepe za ureditev vstopa fizičnih oseb na njihovo ozemlje ali njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi za zagotavljanje urejenega gibanja fizičnih oseb zunaj njihovih meja, na primer določitvijo pogojev za vstop;

42.  želi, da bi ta sporazum prispeval k temu, da bi v Tuniziji trajno vzpostavili ugodne in spodbudne pogoje za dolgoročne naložbe v poglavitnih gospodarskih in dinamičnih sektorjih z močno dodano vrednostjo, kot so turizem, energija, vključno z obnovljivimi viri energije, visokotehnološke storitve, digitalno gospodarstvo in izmenjava podatkov; poziva Komisijo, naj vključi poglavje o naložbah, da bi olajšala neposredne tuje naložbe med Evropsko unijo in Tunizijo, ter pospeši vzpostavitev evro-sredozemskega mehanizma za spodbujanje naložb in trgovine, ki bo omogočil zbiranje ustreznih informacij in podatkov, okrepil trgovinska partnerstva in koristil zlasti Tuniziji;

43.  meni, da bi moral sporazum vsebovati določbe o javnih naročilih, pri čemer bi se bilo treba previdno pogajati o stopnji odprtosti evropskega in tunizijskega trga ter upoštevati strukturo in posebne gospodarske razmere v Tuniziji;

44.  meni, da lahko Evropska unija in Tunizija veliko pridobita z boljšim vzajemnim dostopom do njunih kmetijskih trgov in da mora sporazum prispevati k znižanju carin, odpravi necarinskih ovir in boljšim izvoznim postopkom;

45.  ugotavlja, da se je Tunizija osredotočila na razvoj ekološkega kmetijstva in da mora sporazum tunizijskim proizvodom iz tovrstnega kmetijstva omogočiti dostop do novih trgov;

46.  želi, da pogajanja nobeni strani ne bi povzročila škode v gospodarstvu; poziva Evropsko unijo in Tunizijo, naj upoštevata, da na obeh straneh Sredozemskega morja obstaja več občutljivih kmetijskih sektorjev, za katera bo treba med pogajanji sestaviti popolne sezname s prehodnimi obdobji in ustreznimi kvotami, po potrebi pa jih tudi izključiti iz pogajanj;

47.  spodbuja Komisijo, naj v pogajanjih zahteva visoke standarde in kakovost na sanitarnem in fitosanitarnem področju, rešitev veterinarskih problemov ter problemov pri nadzoru mesa, sadja in zelenjave v Tuniziji; poziva Komisijo, naj predvidi posebne določbe za tehnično pomoč, ki bodo tunizijskim proizvajalcem pomagale spoštovati strožje sanitarne in fitosanitarne standarde Evropske unije;

48.  meni, da mora sporazum prispevati k opredelitvi številnih standardov na področju trajnostnega razvoja, zlasti socialnih;

49.  pričakuje, do bodo tunizijska vlada in evropske institucije oblikovale ustrezne določbe, ki bodo jasno opredeljevale izvor, poreklo in sledljivost tunizijskih proizvodov ter proizvajalcem, posrednikom in potrošnikom zagotavljale večjo preglednost;

50.  želi, da bi sporazum vseboval ambiciozno poglavje o sektorskem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki bo zajemalo priznavanje in okrepljeno zaščito geografskih označb ter Evropski uniji in Tuniziji zagotavljalo polno priznavanje geografskih označb, sledljivost proizvodov in zaščito strokovnega znanja proizvajalcev;

51.  poziva Komisijo, naj razširi zaščito geografskih označb na nekmetijske proizvode, zlasti za ta sporazum, saj jo Tunizija že priznava;

52.  želi, da bi sporazum tunizijski industriji omogočil posodobitev in okrepitev strokovnega znanja, da bi pokrivala širše dele oskrbovalne verige z izdelki in si torej prizadevala za višjo raven usposobljenosti in lokalno zaposlovala bolje kvalificirane osebe;

53.  poziva Komisijo, naj v sporazum vključi ambiciozno poglavje o energiji in surovinah, ki bo omogočilo okrepljene raziskave in sodelovanje v sektorjih proizvodnje plina, električne, vetrne in sončne energije ter drugih obnovljivih virov energije;

54.  želi, da bi s tem sporazumom okrepilo sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi centri in ustanovami za usposabljanje v Evropi in Tuniziji na področju raziskav, inovacij, razvoja novih tehnologij ter, splošneje, kulture in izobraževanja in da bi te pobude prispevale tudi k podpori tunizijskega trga dela;

55.  pozdravlja, da je bila Tunizija vključena v evropski raziskovalni program Obzorje 2020, in poziva Komisijo in tunizijsko vlado, naj v sporazum vključita ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo v skladu z določbami konvencij Mednarodne organizacije dela in okoljskih standardov, ki so določeni v večstranskih sporazumih na tem področju, spodbujal visoke socialne in delovne standarde;

56.  želi spomniti, da je Tunizija ratificirala vse konvencije Mednarodne organizacije dela, vendar mora po mnenju nekega neodvisnega nadzornega organa okrepiti prizadevanja za spodbujanje visokih delovnih standardov; želi, da bi poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini Tuniziji pomagal pri oblikovanju socialnih in delovnih standardov, ki bodo zagotavljali večjo zaščito, zlasti glede spoštovanja sindikalnih pravic; pričakuje, da bo ta sporazum v tunizijskem kontekstu demokratične tranzicije in terorističnih groženj spodbujal, da se bodo okrepile pravna država in temeljne svoboščine, zlasti svoboda združevanja, izražanja in obveščanja;

57.  poziva Komisijo, naj v besedilo sporazuma vključi klavzulo o človekovih pravicah, v skladu s katero bo lahko Evropska unija enostransko prekinila njegovo izvajanje, če bo ena od pogodbenic kršila te pravice;

58.  poziva obe strani, naj razmislita o uvedbi klavzule o dobrem davčnem upravljanju, pri čemer naj upoštevata delo platforme Evropske komisije za dobro davčno upravljanje, da bi preprečili dvojno neobdavčevanje;

59.  pozdravlja skupni interes za poglobitev partnerstva za mobilnost, vzpostavljenega 3. marca 2014, in želi, da bi bila sklenjena sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;

60.  v primeru dejanske ali morebitne škode, ki bi bila povzročena enemu ali več trgovinskim sektorjem, zajetim v sporazumu, poziva evropske institucije, naj sprejmejo ustrezne izravnalne ukrepe;

o
o   o

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sklepi 11076/15 RELEX 626 Sveta Evropske unije z dne 20. julija 2015.
(2) UL L 151, 18.6.2015, str. 25.
(3) UL L 151, 21.5.2014, str. 9.
(4) http://www.trade-sia.com/tunisia/the-study/?lang=fr.
(5) http://www.sia-trade.org/emfta.
(6) UL L 97, 30.3.1998, str. 2.
(7) UL C 261 E, 10.9.2013, str.21.


Dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2014
PDF 278kWORD 100k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014 (2015/2231(INI))
P8_TA(2016)0062A8-0020/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 11, 19, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 220(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0020/2016),

A.  ker je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2014 uradno posredovano predsedniku Evropskega parlamenta 26. maja 2015, varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly pa ga je Odboru za peticije predstavila 23. junija 2015 v Bruslju;

B.  ker je Evropski parlament 16. decembra 2014 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu Emily O’Reilly ponovno izvolil za evropsko varuhinjo človekovih pravic;

C.  ker je osrednja prednostna naloga Evropskega varuha človekovih pravic zagotoviti, da se bodo pravice državljanov dosledno spoštovale in da bo pravica do dobrega upravljanja odražala najvišje standarde, ki se pričakujejo od institucij, organov, uradov ter agencij Unije; ker ima varuhinja bistveno vlogo, s tem ko institucijam EU pomaga pri doseganju večje odprtosti in učinkovitosti ter da bi postale državljanom prijazne in tako okrepile njihovo zaupanje v Unijo;

D.  ker po raziskavi Eurobarometra iz maja 2015 40 % državljanov zaupa v Evropsko unijo, 46 % pa ne; ker je medsebojno nadzorovanje institucij bistveno za izboljšanje ravni zadovoljstva evropskih državljanov;

E.  ker člen 24 PDEU določa, da se ima vsak državljan Unije „pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228“;

F.  ker je evropski varuh človekovih v skladu s členom 228 PDEU pooblaščen, da izvaja preiskave glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije; ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, „da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“;

G.  ker člen 43 Listine o temeljnih pravicah določa: „Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije“;

H.  ker po mnenju prvega evropskega varuha človekovih pravic do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli(2); ker morajo zato institucije, organi, uradi ter agencije Unije poleg spoštovanja pravnih zavez zagotoviti, da bodo delovali storilnostno naravnano in da bodo posamezniki primerno obravnavani ter v celoti uživali svoje pravice; ker bi bilo treba pojem dobrega upravljanja razumeti kot stalen proces izboljševanja;

I.  ker je v letu 2014 evropsko varuhinjo človekovih pravic za pomoč prosilo 23 072 državljanov; ker je 19 170 državljanov dobilo nasvet prek interaktivnega vodnika na spletnem mestu njenega urada; ker je urad Evropskega varuha človekovih pravic leta 2014 zabeležil 2079 pritožb in 1823 zahtevkov za informacije;

J.  ker je 736 od skupno 2163 pritožb, ki jih je obravnavala varuhinja, sodilo v njeno pristojnost, 1427 pa ne;

K.  ker je varuhinja od 2163 obravnavanih pritožb v 1217 primerih pritožniku svetovala ali primer posredovala primer, v 621 primerih je bil pritožnik obveščen, da nadaljnje svetovanje ni mogoče, v 325 primerih pa je sprožila preiskavo;

L.  ker je varuhinja sprožila 342 preiskav, od tega 325 preiskav na podlagi pritožb in 17 preiskav na lastno pobudo; ker je zaključila 400 preiskav, od tega 13 preiskav na lastno pobudo; ker je 335 zaključenih preiskav temeljilo na pritožbah posameznih državljanov in 52 na pritožbah podjetij, združenj ali drugih pravnih oseb;

M.  ker je varuhinja 772 pritožb posredovala članom Evropske mreže varuhov človekovih pravic, pri čemer jih je bilo 86 posredovanih Odboru za peticije, 144 Komisiji ter 524 drugim institucijam in organom; ker je večina preiskav zadevala Komisijo (59,6 %), ki ji sledijo agencije EU (13,7 %), EPSO (9,4 %), druge institucije (8,5 %), Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) (3,8 %), Parlament (3,5 %) in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (3,2 %).

N.  ker je 21,5 % zaključenih preiskav zadevalo zahteve za informacije in dostop do dokumentov, 19,3 % Komisijo kot varuhinjo pogodb, 19,3 % natečajne in izbirne postopke, 16 % institucionalne in politične zadeve, 11,3 % upravne in kadrovske predpise, 8,3 % dodeljevanje javnih naročil ali subvencij ter 6 % izvajanje pogodb;

O.  ker je od zaključenih preiskav 133 primerov rešila institucija ali je bil primer zaključen, ker je bila sprejeta sporazumna rešitev, v 163 primerih pa je varuhinja ocenila, da nadaljnja preiskava ni upravičena;

P.  ker v 76 primerih niso bile ugotovljene nepravilnosti; ker so bile v 39 primerih ugotovljene nepravilnosti, 13 primerov pa je bilo rešenih na drugačen način; ker je varuhinja v 27 primerih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, podala kritično oceno, v 12 primerih pa osnutek priporočila;

Q.  ker so preiskave, ki jih je varuhinja zaključila v letu 2014, v večini primerov trajale od 3 do 18 mesecev; ker so bile preiskave zaključene v povprečju v 11 mesecih;

R.  ker so institucije v 80 % primerov upoštevale priporočila varuhinje človekovih pravic; ker je 20 % priporočil še vedno odprtih in jih je treba upoštevati;

S.  ker je Odbor za peticije, ki je samo leta 2014 prejel 2714 peticij, pomemben element v institucionalnem delovanju Evropske unije ter s tem Parlament združuje z državljani; ker bi tesno sodelovanje med Evropskim varuhom človekovih pravic in Odborom za peticije izboljšalo raven demokratičnega nadzora nad delovanjem evropskih institucij;

1.  odobri letno poročilo za leto 2014, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic;

2.  čestita Emily O'Reilly za njeno ponovno izvolitev za evropsko varuhinjo človekovih pravic; podpira njen cilj, da institucijam EU pomaga pri prizadevanjih, da državljanom in prebivalcem Evrope zagotovijo čim boljše storitve; meni, da je bistveno, da se varuhinja osredotoči na preglednost kot zagotovilo dobrega upravljanja;

3.  pozdravlja in v celoti podpira odločitev varuhinje, da bolje izrablja svojo pristojnost odpiranja strateških preiskav na lastno pobudo; pozdravlja imenovanje koordinatorke za preiskave na lastno pobudo in uvedbo novih notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; čestita varuhinji za opravljeno delo na področju reorganizacije njenega urada, ki že deluje bistveno učinkoviteje; pozdravlja in podpira njen dolgoročni pristop in sprejetje nove petletne strategije z naslovom „Do leta 2019“, ki prinaša bolj strateški pristop k reševanju sistemskih težav in spodbujanju dobrega upravljanja;

4.  pozdravlja preiskave, ki jih je varuhinja sprožila v letu 2014 in zadevajo naslednje glavne teme: preglednost v institucijah EU, preglednost pri lobiranju in v kliničnih preskušanjih, temeljne pravice, etična vprašanja, sodelovanje državljanov pri sprejemanju odločitev v EU, projekti in programi, financirani s sredstvi EU, ter konkurenčna politika EU;

5.  želi spomniti, da se je tekom let 20–30 % pritožb nanašalo na preglednost in da je bila najpogostejša težava v zvezi s preglednostjo ta, da institucije niso omogočile dostopa do dokumentov in/ali informacij; meni, da sta odprtost in dostop do dokumentov v skladu s členom 15 PDEU in členom 42 Listine bistveni del sistema institucionalnega nadzora in ravnotežja; podpira pobude Komisije in drugih institucij za zagotovitev pravičnega in preprostega dostopa za vse do dokumentov EU; pozdravlja okrepljeno preglednost zaradi vzpostavitve spletnega javnega registra dokumentov; poziva varuhinjo, naj razišče vprašanje preglednosti pri pravočasnem dostopu Parlamenta do ustreznih dokumentov Komisije o kršitvah in pilotnih postopkih EU, zlasti ko se nanašajo na obstoječe peticije; meni, da je treba opredeliti in vzpostaviti ustrezne mehanizme, da bi zagotovili zvest medinstitucionalni dialog;

6.  opozarja, da vse določbe v zvezi z Aarhuško konvencijo in z njo povezanima uredbama ((ES) št. 1367/2006 in (ES) št. 1049/2001) še niso ustrezno upoštevane; meni, da lahko Komisija na področju preglednosti še veliko izboljša, zlasti kar zadeva razpoložljivost informacij (s kakovostnega in kvantitativnega vidika), ki se jih zagotovi posameznim državljanom in organizacijam civilne družbe na njihovo zahtevo za dostop do dokumentov; poziva varuhinjo, naj izvede preiskavo na osnovi izčrpne peticije 0134/2012 na tem področju, da bi opredelila in odpravila morebitne nepravilnosti v zvezi z izvajanjem teh uredb v okviru zadevnih institucij EU;

7.  pozdravlja preiskave, ki jih je varuhinja opravila v zvezi s pojavom „vrtljivih vrat“, tj. prestopanjem visokih uradnikov EU v zasebni sektor oziroma obratno; je seznanjen s preiskavami, ki jih je varuhinja opravila v zvezi s pritožbami petih nevladnih organizacij in v 54 primerih, ki zadevajo Komisijo; spodbuja varuhinjo, naj pomaga pri razvoju jasnih in podrobnih meril in izvršnih mehanizmov in jih tudi uvede, da bi opredelili, preiskali in po možnosti preprečili navzkrižja interesov na kateri koli ravni institucij, organov in agencij EU;

8.  meni, da pri navzkrižju interesov še zdaleč ne gre zgolj za vprašanje preglednosti in da je bistveno, da se v okviru prizadevanj za vzpostavitev resnične evropske demokracije ter zaupanja evropskih državljanov, med javnimi uslužbenci in institucijami zagotovi odsotnost tovrstnih navzkrižij interesov v evropski javni upravi; priporoča varuhinji, naj v okviru preiskav upošteva določbe Konvencije Združenih narodov proti korupciji, smernice OECD za obvladovanje navzkrižja interesov v javnem sektorju in posebna priporočila organizacije Transparency International;

9.  ugotavlja, da je zaradi preiskav, ki jih je sprožila varuhinja, Komisija objavila dokumente o vstopu Grčije v euroobmočje, Evropska centralna banka je objavila pismo irski vladi o finančni krizi, obenem pa je Komisija upoštevala priporočilo varuhinje in objavila dokumente o reformi skupne ribiške politike, čeprav šele po doseženem dogovoru o reformi;

10.  pozdravlja napredek na področju odprtosti pri pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), dosežen po preiskavah v zvezi s preglednostjo v okviru teh pogajanj, ki jih je izvedla varuhinja; ugotavlja, da je Svet po tem objavil smernice, ki jim EU sledi v pogajanjih o TTIP, Komisija pa je objavila, da namerava povečati preglednost na področju lobiranja in razširiti dostop do dokumentov o TTIP; je seznanjen s pomisleki državljanov glede preglednosti pri pogajanjih o TTIP;

11.  želi opomniti, da njegov Odbor za peticije prejema številne anonimne pritožbe skupin in državljanov v zvezi s pomanjkanjem preglednosti pri pogajanjih o TTIP, kar kaže na globoko zaskrbljenost evropske javnosti o tem vprašanju;

12.  se sprašuje, ali morda dolge zamude pri odločanju Sveta o nekaterih zakonodajnih pobudah, denimo v primeru horizontalne direktive o preprečevanju diskriminacije, ki je v obravnavi že več kot šest let, ali ratifikacije Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem, niso povezane z nepravilnostmi, saj ustvarjajo veliko nezadovoljstvo državljanov, ki jih ti vprašanji zadevata, z delovanjem institucij EU; poziva Svet, zlasti manjšine, ki v njem preprečujejo sprejetje odločitev, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo navedenih nesprejemljivih razmer; predlaga varuhinji, naj to vprašanje preuči v okviru svojih pristojnosti;

13.  pozdravlja nujno večjo osredotočenost varuhinje na preglednost pri lobističnih dejavnostih in njena prizadevanja za obvezni register za preglednost, da bi državljani vedeli, kdo poskuša vplivati na organe odločanja v EU; pozdravlja njeno preiskavo o sestavi in preglednosti skupin strokovnjakov pri Komisiji, zlasti tistih, ki svetujejo pri skupni kmetijski politiki, za katero EU porabi več kot tretjino svojega proračuna; podpira njen pristop v zvezi s temi skupinami in jo spodbuja, naj še naprej spremlja njihovo preglednost in sestavo, da bi zagotovili uravnoteženo zastopanost različnih deležnikov in spolov v vrsti gospodarskih in negospodarskih interesnih skupin na vseh političnih področjih;

14.  ugotavlja, da se je več kot 7000 institucij prostovoljno vpisalo v register za preglednost, kar kaže na raznolikost javnih in zasebnih deležnikov, s katerimi sodelujejo evropske institucije; pozdravlja podporo, ki jo je varuhinja izrazila načrtu podpredsednika Fransa Timmermansa za uvedbo obveznega registra; pozdravlja odločitev z dne 1. decembra 2014, v skladu s katero morajo vsi člani in vodstveno osebje Komisije objaviti vse stike in srečanja z deležniki in lobisti; pozdravlja obvezo, da se v register vključijo informacije o kadrovskih in finančnih virih, ki jih imajo na voljo lobistične organizacije, kar je bolj skladno z veljavnimi pravili in določbami o odprtosti in dobremu upravljanju v institucijah EU;

15.  spodbuja varuhinjo, naj ostane pozorna in odločna ter naj Komisijo še naprej poziva k popolni preglednosti podatkov o njenih članih in srečanjih vseh strokovnih skupin, tehnoloških platformah in agencijah; želi opomniti na pogoje, ki jih je določil leta 2012 ob odpravi zamrznitve proračuna za strokovne skupine;

16.  ugotavlja, da je imela varuhinja leta 2014 ključno vlogo pri zagotavljanju preglednosti podatkov o kliničnih preskušanjih, saj je pomagala pri oblikovanju proaktivne politike preglednosti Evropske agencije za zdravila (EMA); je seznanjen, da se je EMA oktobra 2014 odločila, da bo aktivno objavljala svoja poročila o kliničnih preskušanjih; spodbuja varuhinjo, naj še naprej spremlja, kako EMA daje na voljo podatke kliničnih preskušanj, in zagotovi, da ustreza najvišjim standardom preglednosti;

17.  poziva države članice, naj bodo bolj dosledne pri obveznem sodelovanju z varuhinjo;

18.  poziva varuhinjo, naj še naprej spodbuja večjo preglednost o kliničnih preskušanjih, zlasti glede ocen kakovosti rezultatov, ki jih pripravlja EMA; opozarja, da bi morale te ocene temeljiti na dodani vrednosti inovativnih zdravil in dejanskih stroških raziskav, da bi državam članicam olajšali oblikovanje modelov za določanje cen in financiranje;

19.  poziva varuhinjo, naj v okviru svojih pristojnosti še naprej podpira prizadevanje za večjo preglednost na področju raziskav in razvoja, da bi zagotovili dostop do zdravstvenega varstva;

20.  pozdravlja novo uredbo EU o kliničnem preskušanju, ki zahteva dostopnost informacij o kliničnih preskušanjih; je seznanjen, da je varuhinja mednarodni dan pravice do informacij v letu 2014 posvetila preglednosti podatkov kliničnih preskušanj;

21.  pozdravlja preiskavo, ki jo je varuhinja izvedla na področju varstva temeljnih pravic v vseh primerih izvajanja kohezijske politike EU, ki je bila zasnovana za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest, reševanje vprašanj podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti;

22.  ugotavlja, da je program Obzorje 2020 s proračunom v višini skoraj 80 000 milijonov EUR tretji najpomembnejši sveženj proračunskih naložb (za skupno kmetijsko politiko in strukturnimi skladi) ter je bistven za gospodarski in socialni razvoj v prihodnosti; poziva varuhinjo, naj še naprej zagotavlja preglednost celotnega postopka analize in dodeljevanje projektov v okviru programa Obzorje 2020;

23.  poziva agencijo Frontex, naj zagotovi spoštovanje dobrobiti povratnikov med povratnimi leti in pravilno izvajanje njenega kodeksa ravnanja za skupne operacije vračanja; pozdravlja poziv varuhinje tej agenciji, naj vzpostavi mehanizem za posamezne pritožbe v primerih morebitnih kršitev temeljnih pravic; jo vabi, naj glede na trenutne razmere, ko je na mejah EU čedalje več beguncev, nadaljuje preiskavo v zvezi s tem;

24.  pozdravlja preiskavo, s katero želi varuhinja ugotoviti, ali institucije EU izpolnjujejo svojo obvezo v zvezi z uvedbo notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; želi opomniti devet institucij EU, vključno s Komisijo, Parlamentom in Svetom, da jih je varuhinja pozvala, naj jo obvestijo o njihovih veljavnih in načrtovanih pravilih;

25.  izreka pohvalo varuhinji za preiskave v zvezi s pravico državljanov, da sodelujejo v procesu odločanja v EU, zlasti v zvezi z delovanjem Evropske državljanske pobude; je seznanjen, da je leta 2014 povabila organizatorje Evropske državljanske pobude, organizacije civilne družbe in druge deležnike, naj ji posredujejo povratne informacije o evropski državljanski pobudi, da bi jo lahko izboljšali; izraža zaskrbljenost, ker so predstavniki organizacij za vlaganje peticij pozvali k boljšemu usklajevanju ter izboljšanju upravnih metod za zbiranje in beleženje podpisov; pričakuje nadaljnje predloge za izboljšanje, zlasti na področju obstoječih tehničnih omejitev in omejitev v zvezi z varstvom podatkov v procesu zbiranja podpisov; poziva varuhinjo, naj deli svoje izkušnje in prispeva k pregledu uredbe o evropski državljanski uredbi;

26.  pozdravlja dejstvo, da institucije EU v 80 % primerov upoštevajo predloge varuhinje človekovih pravic; je zaskrbljen, ker se 20 % predlogov ne upošteva; se zaveda, da predlogi varuhinje niso pravno zavezujoči; poziva institucije, organe in agencije EU, naj se hitro, učinkovito in odgovorno odzovejo na kritične ocene in osnutke priporočil varuhinje človekovih pravic; podpira varuhinjo pri nadaljnjih preiskavah v okviru njenih pristojnosti, da bi ugotovila morebitno pomanjkljivo preglednost pri izvajanju proračuna EU, po potrebi v sodelovanju z Računskim sodiščem, OLAF in odborom Parlamenta za proračunski nadzor;

27.  opozarja, da ima varuhinja tudi pristojnost, in torej dolžnost, da v okviru prizadevanj za dobro upravljanje v korist državljanov EU nadzira Parlament;

28.  izreka pohvalo varuhinji za njeno pobudo, da v času pred evropskimi volitvami priredi interaktivni dogodek z naslovom „Vaš seznam želja za Evropo“ (Your wish list for Europe), s katerim je državljane skušala postaviti v središče odločanja;

29.  spodbuja varuhinjo, naj še naprej podpira Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, da bi državljane EU bolje obveščali o porazdelitvi odgovornosti med evropskim ter nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic ter Odborom Parlamenta za peticije; priznava, da mreža pomembno prispeva k izmenjavi zgledov najboljše prakse in informacij o mandatu in pristojnostih njenih članov; ugotavlja, da je 59,3 % pritožb, obravnavanih leta 2014, sodilo v pristojnost člana te mreže; poziva Odbor za peticije, naj bo bolj aktiven član mreže in okrepi svoje sodelovanje z njo na področju skupnih politik, ki sodijo na področje dejavnosti Evropske unije; ugotavlja, da je varuhinja v letu 2014 Odboru za peticije posredovala 86 pritožb;

30.  spodbuja varuhinjo, naj ob usklajevanju z Evropskim računskim sodiščem razišče programe in projekte, ki jih financira Evropska unija, zlasti financiranje projektov, namenjenih zmanjšanju neenakosti v razvoju;

31.  se strinja z varuhinjo, da bi morale institucije EU invalidnim osebam zagotoviti dostop do svojih storitev ter dostop do informacij in sredstev komunikacije; poziva institucije, naj zagotovijo odprto, vključujoče in dostopno delovno okolje za invalide, da se bodo lahko učinkovito in v celoti vključevali v politično in javno življenje;

32.  poziva k povečanju proračuna urada Varuha človekovih pravic;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
(2) „Evropski varuh človekovih pravic – Letno poročilo za leto 1999“ (UL C 260, 11.9.2000, str. 1).


Letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2014
PDF 268kWORD 96k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2014 (2015/2115(INI))
P8_TA(2016)0063A8-0012/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-62/14 z dne 16. junija 2015,

–  ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, zlasti člena 15,

–  ob upoštevanju člena 132(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0012/2016),

A.  ker je po podatkih iz zadnje jesenske napovedi Komisije pričakovati, da se bo gospodarsko okrevanje v euroobmočju okrepilo, realni BDP pa naj bi se v letu 2015 povečal za 1,4 %, v letu 2016 za 1,7 % in za 1,8 % v letu 2017; ker so temelji rasti šibki; ker je odločna politična zavezanost izvajanju trajnostnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform bistvena za povečanje gospodarske rasti;

B.  ker naj bi se glede na to napoved brezposelnost v euroobmočju počasi zmanjševala, in sicer z 11,6 % konec leta 2014 na 10,5 % konec leta 2016; ker se stopnja brezposelnosti v državah članicah močno razlikuje, saj se giblje od 6,4 % v Nemčiji do 26,6 % v Grčiji; ker brezposelnost v številnih državah članicah ostaja na zaskrbljujoči ravni in prizadene zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne osebe;

C.  ker naj bi se glede na to napoved javnofinančni obeti za euroobmočje izboljšali, saj naj bi se po pričakovanjih zmanjšal tako javni primanjkljaj (z 2,4 % v letu 2014 na 1,7 % v letu 2016) kot javni dolg (s 94 % konec leta 2014 na 92,5 % konec leta 2016);

D.  ker bi nizke cene energije, čeprav negativno vplivajo na inflacijska pričakovanja, morebiti lahko prispevale h gospodarskemu okrevanju;

E.  ker te procese podpirajo predvsem zasebna poraba, izvoz in zunanji dejavniki, kot so nizka cena energije, zlasti surove nafte, medtem ko se zasebne in javne naložbe v euroobmočju le postopoma povečujejo in ostajajo na znatno nižji ravni kot pred začetkom krize, relativni delež naložb v BDP pa stalno upada že nekaj desetletij;

F.  ker naj bi se po predvidevanjih ECB iz septembra 2015 povprečna stopnja inflacije v euroobmočju, potem ko je v prvi polovici leta 2015 ostala blizu ničle, povečala, in sicer na 1,1% v letu 2016 in 1,7% v letu 2017;

G.  ker člen 127(2) PDEU zahteva, da Evropski sistem centralnih bank (ESCB) podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov;

H.  ker je ECB leta 2014 znižala svoje ključne obrestne mere za refinanciranje na efektivno spodnjo mejo, obrestno mero za denarne depozite pa na –0,20 %; ker nižje realne obrestne mere niso znatno povečale kreditiranja gospodinjstev in podjetij, zlasti malih in srednjih, in se ECB tudi zato zateka k nekonvencionalnim ukrepom monetarne politike;

I.  ker ECB v okviru svoje nadzorne vloge doslej ni vedno v zadostni meri upoštevala načela sorazmernosti;

J.  ker so mala in srednja podjetja temelj evropskega gospodarstva in ker bančni sistem prispeva k zagotavljanju njihove konkurenčnosti in rasti; ker je lažji dostop do posojil za mikro, mala in srednja podjetja ključnega pomena, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij in zaposlujejo 80 % delovne sile v Uniji, zato imajo ključno vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti in delovnih mest ter zmanjševanju socialnih razlik; ker se obseg bančnih posojil počasi povečuje;

K.  ker je ECB leta 2014 začela izvajati vrsto ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja in programe nakupa za izbrana sredstva zasebnega sektorja, da bi podprla posojanje realnemu gospodarstvu;

L.  ker je ECB 22. januarja 2015 uvedla razširjen program nakupa sredstev v vrednosti 1,1 bilijona EUR, ki naj bi potekal do septembra 2016, v vsakem primeru pa, dokler ne pride do trajne prilagoditve gibanja inflacije;

M.  ker je ECB s programom nakupa državnih obveznic v svojo bilanco vnesla znatna tveganja;

N.  ker je enotni nadzorni mehanizem, prvi steber bančne unije, začel v celoti delovati 4. novembra 2014 s prenosom neposrednega nadzora nad 122 največjimi bankami v euroobmočju na ECB; ker je bila 26. oktobra 2014 vzporedno opravljena in dokončana celovita ocena, ki vključuje pregled kakovosti sredstev in stresni test; ker je enotni mehanizem za reševanje, drugi steber bančne unije, začel veljati v začetku leta 2015, njen tretji steber, enotni sistem zajamčenih vlog, pa še ni vzpostavljen;

1.  opozarja, da bo treba okrepiti geografsko neenakomerno in skromno okrevanje, ki ga je v naslednjih letih pričakovati v euroobmočju, in povečati potencialno gospodarsko rast, da bo mogoče znižati visoko stopnjo brezposelnosti v mnogih državah članicah euroobmočja in zmanjšati breme dolga; poudarja, da se številne države članice srečujejo s podobnimi makroekonomskimi izzivi; poudarja, da je treba izboljšati pogoje za javne in zasebne naložbe, namenjene krepitvi rasti in ustvarjanju delovnih mest, in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev financiranja realnega gospodarstva; meni, da morajo države članice izvesti trajnostne in socialno uravnotežene strukturne reforme;

2.  obžaluje obstoječa nesorazmerja – ki se sicer postopno zmanjšujejo – med obrestnimi merami za posojila malim in srednjim podjetjem in za posojila večjim podjetjem, med obrestnimi merami za mala in velika posojila ter med pogoji kreditiranja za mala in srednja podjetja iz različnih držav euroobmočja, vendar se zaveda, da so monetarne politike pri tem omejene; v zvezi s tem opozarja na vlogo hranilnic ter zadružnih in vzajemnih bank in ugotavlja, da bi moral regulativni okvir upoštevati njihova posebna načela delovanja in spoštovati njihovo posebno nalogo, ter da bi se morali nadzorni organi zavedati teh vidikov ter jih upoštevati v svojih praksah in pristopih;

3.  poudarja, da so zasebne in javne naložbe v euroobmočju zastale na znatno nižjih ravneh, kot so bile pred krizo, čeprav je ECB izvedla ukrepe za ohranitev ugodnih pogojev financiranja; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe ter načrt Komisije za vzpostavitev pristne unije kapitalskih trgov, ki bi morala diverzificirati vire financiranja v gospodarstvu EU, povečati čezmejne naložbe in izboljšati dostop do financiranja za podjetja, zlasti mala in srednja;

4.  ugotavlja, da se je ECB v odziv na kompleksno okolje, ki ga zaznamujejo državna dolžniška kriza, upadanje inflacije, kreditni krč in počasna gospodarska rast, in glede na svoje obrestne mere blizu spodnje meje nič zatekla k nekonvencionalnim instrumentom monetarne politike;

5.  ugotavlja pozitiven, vendar skromen učinek programa nakupa sredstev na denarno in kreditno dinamiko, saj je zagotavljanje posojil podjetjem še vedno skromno, čeprav je postalo lažje s postopnim zniževanjem kreditnih standardov, nadaljnjo omilitvijo pogojev za nova posojila, zmanjšanjem števila zavrnjenih vlog, krepitvijo povpraševanja po posojilih in postopnim povečevanjem zasebnih naložb v prvih treh četrtletjih leta 2015, med gospodarstvi euroobmočja pa so še naprej prisotne znatne razlike; poleg tega ugotavlja, da so srednjeročna inflacijska pričakovanja od začetka izvajanja programa nakupa sredstev pričela naraščati in se postopoma približala cilju 2 %, medtem ko se tveganja za deflacijsko past morda zmanjšujejo; poziva ECB, naj program nakupa sredstev po možnosti izvaja v vseh državah članicah brez diskriminacije in ob upoštevanju pravil, ki zavezujejo ECB;

6.  pričakuje, da bo ECB prispevala k splošnim ekonomskim politikam v Uniji in k doseganju njenih ciljev v skladu s členom 282 PDEU, če ne bo ogrožen njen glavni cilj vzdrževanja stabilnosti cen;

7.  poudarja, da prispevek ECB vključuje prizadevanja za povečanje ugodnih posojil realnemu gospodarstvu in spodbujanje gospodarskega okrevanja za ustvarjanje delovnih mest, rast in stabilnost;

8.  je zaskrbljen zaradi možnih neželenih posledic in dolgoročnih učinkov nekonvencionalnih instrumentov monetarne politike; se zaveda, da bo opuščanje teh ukrepov kompleksno in da ga bo treba skrbno načrtovati, da bi preprečili neželene motnje na trgu, zlasti kar zadeva ustrezno, skrbno in pravočasno organizacijo opustitve ter izbiro pravega trenutka; poziva ECB, naj pozorno spremlja tveganja, povezana s svojimi programi nakupa; vztraja, da monetarna politika ne more rešiti fiskalnih in gospodarskih težav, s katerimi se srečujejo mnoge države članice, in ne more nadomestiti potrebnih vzdržnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, fiskalne konsolidacije in ciljno usmerjenih naložb;

9.  je previden glede potencialnega tveganja dolgotrajno nizkih obrestnih mer za finančno stabilnost nekaterih držav članic, ker bi lahko negativno vplivale na sheme življenjskih in pokojninskih zavarovanj; priznava, da so dolgoročne obrestne mere odraz temeljnih makroekonomskih razmer in odločitev monetarne politike;

10.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za izboljšanje makrobonitetnega nadzora in orodij politike, ki so na voljo za blaženje tveganj v bančništvu v senci, v skladu s opozorilom ECB v letnem poročilu, da so glede na vztrajno širitev nebančne kreditne dejavnosti v zadnjem desetletju, tj. na 22 bilijonov EUR v sredstvih, potrebne dodatne pobude za spremljanje in ocenjevanje občutljivosti v rastočem sektorju bančništva v senci;

11.  pozdravlja odločno zavezo Evropske centralne banke iz avgusta 2012, da bo storila vse, kar je treba, da zaščiti euro;

12.  ugotavlja, da bi bil lahko program odkupa vrednostnih papirjev javnega in zasebnega dolga na sekundarnem trgu učinkovitejši;

13.  poudarja pomisleke iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 16. junija 2015 v zadevi C-62/14, v kateri je navedeno, da je ECB pri nakupu državnih obveznic na sekundarnih trgih izpostavljena znatnemu tveganju izgub kot tudi tveganju delnega odpisa dolgov; ugotavlja, da ista sodba pojasnjuje, da to ne spremeni ugotovitve, da ECB sme kupovati državne obveznice na sekundarnih trgih in da to ni v nasprotju z monetarnim financiranjem držav članic;

14.  poudarja, da so visoke in različne stopnje javne in zasebne zadolženosti v nekaterih državnih članicah poleg še vedno prisotnih strukturnih pomanjkljivosti v bančnem sektorju ovira za pravilen prenos monetarne politike in da nekonvencionalna monetarna politika, ki jo izvaja ECB, sama po sebi ne more spremeniti tega položaja;

15.  poziva tiste države članice euroobmočja, v katerih poteka program makroekonomskega prilagajanja, naj ravnajo v skladu s členom 7(9) Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013, ki državam članicam nalaga, naj izvedejo izčrpno revizijo svojih javnih financ, da bi med drugim ocenile razloge za nastanek prekomernih ravni dolga in izsledile morebitne nepravilnosti; poudarja, da bi moral biti namen te revizije doseči boljše razumevanje preteklih napak in ne uvedba ad hoc procesa prestrukturiranja dolga, ki bi lahko ponovno zanetil dolžniško krizo v nekaterih državah članicah;

16.  poudarja, da bi bilo treba pravila obstoječega okvira ekonomskega upravljanja ustrezno spoštovati in izvajati, brez razlikovanja med velikimi in malimi državami članicami; ponovno poudarja, da bodo države članice lahko obvladale običajna ciklična nihanja in ohranile državni primanjkljaj znotraj referenčne vrednosti 3 % BDP, če bodo upoštevale srednjeročni cilj uravnoteženja proračuna ali ustvarjanja presežka v ciklično prilagojenih pogojih in brez upoštevanja enkratnih in začasnih ukrepov; meni, da bi bilo treba uporabiti vsa obstoječa orodja znotraj okrepljenega Pakta za stabilnost in rast, da bi ustvarili boljšo podlago za stabilnost in rast;

17.  potrjuje svojo zavezo, da bo spoštoval neodvisnost ECB pri izvajanju monetarne politike, ki je zapisana v Pogodbah; meni, da je neodvisnost centralne banke ključna za cilj ohranjanja stabilnosti cen; poudarja, da zato nobena vlada in nacionalni javni organ ne bi smel pozivati ECB k sprejemanju določenih ukrepov;

18.  opozarja, da člen 127 PDEU navaja, da ECB brez poseganja v svoj glavni cilj ohranjanja stabilnosti cen podpira splošne ekonomske politike v Uniji, kar je podrobneje določeno v členu 282 PDEU;

19.  opozarja na člen 123 PDEU, člen 21 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in člen 7 Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 z dne 13. decembra 1993, ki prepovedujejo, da bi nacionalne centralne banke ali ECB neposredno kupovale dolžniške instrumente EU ali nacionalnih javnih organov; opozarja pa, da so taki nakupi na sekundarnih trgih dovoljeni;

20.  pozdravlja prizadevanje ECB, da bi dvignila inflacijo na raven pod ali blizu 2 %, ker tudi to lahko prispeva k uspešnosti drugih politik EU in okrepi konkurenčnost, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi, če se bo izvajalo skupaj z usmerjenimi naložbami, ambicioznimi in socialno uravnoteženimi strukturnimi reformami in fiskalno konsolidacijo;

21.  pozdravlja korak naprej, ki ga je naredila ECB z objavo povzetkov zapisnikov sej, in z zanimanjem pričakuje napoved nadaljnjih ukrepov za izboljšanje preglednosti njenih komunikacijskih poti; meni, da je možen še nadaljnji napredek, zlasti kar zadeva enotni mehanizem nadzora;

22.  pozdravlja splošno težnjo velikih centralnih bank, da javno pojasnijo monetarne odločitve, takoj ko so sprejete, to prakso pa je vpeljala ECB; pozdravlja tudi jasnejšo in preglednejšo objavo postopkov, povezanih z nujno likvidnostno pomočjo za solventne finančne institucije (zlasti nacionalne banke), ki imajo kratkotrajne likvidnostne težave;

23.  ponavlja svoj poziv, da bi se morala ECB v svojem letnem poročilu odzivati na predloge, podane v letnem poročilu Parlamenta; meni, da bi bilo koristno, če bi ECB – skupaj s svojo oceno monetarnih in finančnih pogojev – v svoji izjavi po mesečnem zasedanju Sveta guvernerjev zagotovila tudi oceno obsega proizvodnih vrzeli v euroobmočju;

24.  opozarja, da je četrtletni monetarni dialog pomemben za zagotovitev preglednosti monetarne politike v odnosu do Parlamenta in širše javnosti; pozdravlja prakso, da predstavniki ECB na vprašanja poslancev EP odgovarjajo natančno in podrobno; pozdravlja tudi prakso ECB, da kadar odgovori, dani med razpravami, niso povsem zadovoljivi in/ali izčrpni, posredujejo dodatne informacije v pisni obliki;

25.  poudarja, da je treba jasno razlikovati med nadzorno vlogo ECB in njenimi nalogami v zvezi z monetarno politiko ter da kombinacija obeh ne sme povzročiti navzkrižja interesov pri ECB; v zvezi s tem opozarja na vodilno načelo, da bi bilo treba instrument, ki se uporablja za oblikovanje politike, bodisi monetarne ali nadzorne, izbrati glede na zastavljeni cilj in zadevno problematiko;

26.  opozarja na potrebo po demokratični odgovornosti, ker so bile na ECB prenesene nove pristojnosti v zvezi z nadzornimi nalogami in njeno svetovalno vlogo v programih trojke in kvadrige;

27.  poudarja, kako pomembna je organizacijska neodvisnost Evropskega odbora za sistemska tveganja, in poziva ECB, naj preuči, kako bi lahko povečali neodvisnost tega odbora;

28.  poziva Evropsko centralno banko, naj še enkrat temeljito preoblikuje predlog za vzpostavitev celovite podatkovne zbirke o kreditnih tveganjih (AnaCredit) in pri tem izrecno upošteva načelo sorazmernosti ter posebno pozornost nameni določitvi primernih pragov, da bi karseda zmanjšala upravno breme, zlasti za manjše finančne institucije;

29.  pozdravlja pripravljenost, ki jo je izrazil Mario Draghi med monetarnim dialogom 23. septembra 2015, za obveščanje Evropskega parlamenta o stališčih ECB v organih, kot je Odbor za finančno stabilnost ali Baselski odbor za bančni nadzor;

30.  opozarja, da vloga ECB vključuje zaščito finančne stabilnosti in mora zato zagotoviti zadostna likvidnostna sredstva, da bi preprečila množično dvigovanje vlog iz solventnih bank, povezanih z omrežjem Eurosistema;

31.  opozarja, da je bila vloga ECB v trojki in zdaj v kvadrigi določena v zakonodajnem dvojčku (člen 7 Uredbe (EU) št. 472/2013); je seznanjen s sodbo Sodišča z dne 16. junija 2015 v zadevi C-62/14, in poziva ECB, naj jo upošteva pri svojem delovanju; poziva ECB, naj ponovno oceni in po potrebi okrepi svojo neodvisnost od političnih odločitev;

32.  poziva k temeljiti oceni načina delovanja trojke in udeležbe ECB v okviru trojke in kvadrige, da bi razjasnili obseg odgovornosti ter zagotovili večjo demokratično odgovornost pri sprejemanju in izvajanju programov reševanja;

33.  opozarja na poročilo Parlamenta z dne 28. februarja 2014 o preiskavi vloge in delovanja trojke, v kateri poziva naslednji Parlament, naj nadaljuje delo na podlagi tega poročila, razvije njegove ključne ugotovitve in nadaljuje preiskavo;

34.  poziva države članice, Svet in ECB, naj storijo vse za zagotovitev uravnotežene zastopanosti spolov v organih odločanja ECB in naj temu dejavniku namenijo večjo pozornost ob prenovi članstva v njih, zlasti v Svetu ECB in v izvršilnem odboru;

35.  ugotavlja, da je Komisija 24. novembra 2015 predlagala evropski sistem jamstva za bančne vloge (EDIS);

36.  pozdravlja projekt unije kapitalskih trgov in njegov potencial za ponovno uravnoteženje načinov financiranja, ne z zmanjšanjem virov financiranja ali njihovo ohranitvijo na sedanji ravni, temveč z njihovim povečanjem in diverzifikacijo, s čimer bi prispevali k zmanjšanju čezmerne odvisnosti gospodarstev euroobmočja od bančnega sistema in ustvarili nujno potreben blažilnik za monetarno unijo; vendar opozarja, da unija kapitalskih trgov ne bi smela preprečevati bančništva odnosov, usmerjenega v realno gospodarstvo, ki je najustreznejša oblika financiranja za mala podjetja;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.


Začetek pogajanj o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo
PDF 260kWORD 80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum z Avstralijo in Novo Zelandijo (2015/2932(RSP))
P8_TA(2016)0064B8-0250/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju skupnih izjav predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska ter novozelandskega predsednika vlade Johna Keyja z dne 29. oktobra 2015 oziroma avstralskega predsednika vlade Malcolma Turnbulla z dne 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju partnerskega okvira EU in Avstralije z dne 29. oktobra 2008 ter skupne izjave EU in Nove Zelandije o odnosih in sodelovanju z dne 21. septembra 2007,

–  ob upoštevanju drugih dvostranskih sporazumov med EU in Avstralijo, zlasti sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak ter sporazuma o trgovini z vinom,

–  ob upoštevanju drugih dvostranskih sporazumov med EU in Novo Zelandijo, zlasti sporazuma o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, in sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in zlasti svojih stališč z dne 12. septembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o spremembi sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti(1) in z dne 12. septembra 2012 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o spremembi sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti(2),

–  ob upoštevanju sporočila po srečanju voditeljev držav in vlad skupine G-20, ki je bilo 15. in 16. novembra 2014 v Brisbanu;

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter avstralskega zunanjega ministra z naslovom „Tesnejšemu partnerstvu med EU in Avstralijo naproti“ z dne 22. aprila 2015 ter skupne izjave predsednika Hermana Van Rompuyja, predsednika Joséja Manuela Barrosa in predsednika vlade Johna Keya o poglobitvi partnerstva med Novo Zelandijo in Evropsko unijo z dne 25. marca 2014,

–  ob upoštevanju občutljivosti nekaterih kmetijskih sektorjev v teh pogajanjih,

–  ob upoštevanju, da že obstaja precejšnje število sporazumov med EU in njenimi poglavitnimi trgovinskimi partnerji,

–  ob upoštevanju členov 207(3) in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum z Avstralijo in Novo Zelandijo (O-000154/2015 – B8-0101/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta Avstralija in Nova Zelandija med najstarejšimi in najtesnejšimi partnericami EU, imata enake vrednote ter sta zavezani povečevanju blaginje in varnosti znotraj svetovnega sistema, temelječega na pravilih;

B.  ker si EU, Avstralija in Nova Zelandija pomagajo pri soočanju s skupnimi izzivi na najrazličnejših področjih in sodelujejo v številnih mednarodnih forumih;

C.  ker je EU z Novo Zelandijo že sklenila sporazum o javnih naročilih, postopek z Avstralijo pa še poteka;

D.  ker EU, Avstralija in Nova Zelandija sodelujejo v mnogostranskih pogajanjih o nadaljnji sprostitvi trgovine z ekološkimi proizvodi (sporazum o okoljskem blagu) in o trgovini s storitvami (TiSA);

E.  ker sta bili Avstralija in Nova Zelandija obe udeleženi v nedavno zaključenih pogajanjih o čezpacifiškem partnerstvu ter v pogajanjih o regionalnem gospodarskem partnerstvu, ki potekajo v Vzhodni Aziji in ki združujejo najpomembnejše trgovinske partnerje Avstralije in Nove Zelandije;

F.  ker sta Avstralija in Nova Zelandija dve izmed zgolj šestih članic Svetovne trgovinske organizacije, ki še vedno nimajo preferencialnega dostopa do trga EU oziroma se ne pogajajo o njem;

G.  ker Avstralija in Nova Zelandija obe v celoti spoštujeta pravno državo in trenutno dosledno skrbita za varstvo okolja ter varovanje človekovih in socialnih pravic ter pravic delavcev;

H.  ker se bodo s sklenitvijo sporazumov o prosti trgovini med EU ter Avstralijo in Novo Zelandijo poglobili trgovinski in naložbeni odnosi in ker o sklenitvi teh sporazumov ne bi mogli razmišljati, če bi udeleženim stranem jemala možnost, da ohranjajo ali povečujejo socialne in okoljske standarde ali standarde dela;

I.  ker je EU 30. julija 2014 končala pogajanja o partnerskem sporazumu z Novo Zelandijo o odnosih in sodelovanju, 22. aprila 2015 pa pogajanja o okvirnem sporazumu z Avstralijo;

J.  ker je EU tretja najpomembnejša trgovinska partnerica Avstralije in Nove Zelandije, ki sta po obsegu 21. oziroma 51. trgovinska partnerica EU (2014);

K.  ker je Nova Zelandija ena od redkih držav, za katere je Komisija potrdila, da imajo ustrezno raven varstva zasebnih podatkov;

L.  ker bi sklenitev sodobnih, velikopoteznih, uravnoteženih in celovitih sporazumov omogočila novo raven gospodarskih odnosov;

M.  ker bo moral Parlament odločati o tem, ali bo odobril morebitna sporazuma o prosti trgovini med EU in Avstralijo oziroma Novo Zelandijo,

1.  poudarja pomen poglobitve odnosov med EU in azijsko-pacifiško regijo za gospodarsko rast v Evropi in opozarja, da bi morali to dejstvo upoštevati v trgovinski politiki Evropske unije; priznava, da sta Avstralija in Nova Zelandija ključni del te strategije ter da bi razširitev in poglobitev trgovine z njima kot partnericama prispevala k uresničitvi tega cilja;

2.  izraža pohvalo Avstraliji in Novi Zelandiji za odločno in vztrajno zavezanost večstranskemu trgovinskemu programu;

3.  meni, da bo mogoče celoten potencial strategije Unije za dvostransko in regionalno sodelovanje izkoristiti samo s sklenitvijo visokokakovostnih sporazumov o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo v duhu vzajemnosti in obojestranske koristi, pri čemer ne bi smeli pod nobenim pogojem spodkopavati ali preusmerjati sredstev in pozornosti od namere, da se doseže večstranski napredek ali izvajajo že obstoječi večstranski in dvostranski sporazumi;

4.  meni, da je sklenitev dveh ločenih, sodobnih, velikopoteznih, uravnoteženih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bosta usklajena s posebnimi značilnostmi njunih gospodarstev, pragmatičen način za poglobitev dvostranskega partnerstva in bo še okrepil obstoječe zrele dvostranske trgovinske in naložbene odnose ter pomagal omiliti morebitne preusmeritvene učinke nedavno sklenjenega čezpacifiškega partnerstva; predvideva, da bodo lahko rezultati pogajanj služili kot vzorec za bodoče prostotrgovinske sporazume;

5.  poziva Komisijo, naj med predhodno študijo temeljito preuči vse dodatne priložnosti za tržni dostop za evropske gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja, ki se ponujajo z morebitnima sporazumoma o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo, ter jih pretehta glede na morebitne defenzivne interese, ob upoštevanju, da imata Avstralija in Nova Zelandija že razmeroma odprta trga in v mednarodni primerjavi zelo nizke carine;

6.  poudarja, da morata velikopotezna sporazuma med tremi razvitimi gospodarstvi smiselno obravnavati naložbe, trgovino z blagom in storitvami (ob upoštevanju nedavnih priporočil Evropskega parlamenta o pridržkih glede posameznih področij politike in občutljivih sektorjev), e-trgovino, javna naročila, energijo, državna podjetja, konkurenco, boj proti korupciji, regulativne zadeve, kot so sanitarne in fitosanitarne ovire, tehnološke raziskave in predvsem potrebe malih in srednjih podjetij, prispevata pa lahko tudi k upravljanju svetovnega gospodarstva na osnovi večjega zbliževanja in sodelovanja na področju mednarodnih standardov, ne da bi bilo pri tem ogroženo varstvo potrošnikov, okolja ter socialnih in delovnih pravic;

7.  poudarja, da bi morali morebitni sporazumi v posebnem poglavju v celoti upoštevati potrebe in interese, ki jih imajo mala in srednja podjetja pri vprašanju možnosti dostopa do trga, da se ustvarijo konkretne poslovne priložnosti;

8.  meni, da je učinkovito in velikopotezno poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo vključevalo tudi osnovne delovne standarde, štiri prednostne konvencije o vodenju Mednarodne organizacije dela (ILO) ter večstranske okoljske sporazume, nepogrešljiv del vseh sporazumov o prosti trgovini; meni, da bi bilo treba v ta sporazum vključiti tudi ustanovitev skupnega foruma civilne družbe, ki bo nadzoroval in podajal pripombe o njegovem izvajanju ter spoštovanju zavez in obveznosti glede človekovih pravic, delovnih standardov in varstva okolja s strani pogodbenic;

9.  ugotavlja, da je kmetijstvo zelo občutljiv sektor in bi bilo treba pri dokončnem uravnoteženem rezultatu pri poglavjih o kmetijstvu in ribištvu upoštevati interese vseh evropskih proizvajalcev, na primer proizvajalcev mesa, mlečnih izdelkov, sladkorja, žit in tekstila, pa tudi tistih v najbolj oddaljenih regijah, na primer tako, da se uvedejo prehodno obdobje ali primerne kvote ali opustijo zaveze za najbolj občutljive sektorje; meni, da bi lahko le tak rezultat spodbuja konkurenčnost in je v korist potrošnikom in proizvajalcem; poziva k vključitvi učinkovitih dvostranskih zaščitnih ukrepov, da bi preprečili nenaden porast uvoza, ki bi lahko močno oškodoval ali ogrozil evropske proizvajalce v občutljivih sektorjih ter k izvajanju posebnih ukrepov za zaščito občutljivih izdelkov iz najbolj oddaljenih regij, zlasti izključitvi posebnega sladkorja;

10.  poudarja, da morajo iz pogajanj iziti učinkovite in izvršljive določbe o priznavanju in zaščiti pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami;

11.  poziva Komisijo, naj čim prej opravi obsežno oceno učinka, ki bi ga ta sporazuma utegnila imeti na trajnostnost, da bo lahko temeljito ovrednotila morebitne prednosti in slabosti poglabljanja trgovinskih in naložbenih odnosov EU z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bodo koristile prebivalstvu in podjetje na obeh straneh, tudi v najbolj oddaljenih regijah in čezmorskih državah in ozemljih;

12.  poziva Komisijo, naj začetek pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo pogoji z zavezo vseh pogodbenic, da bodo pogajanja vodile čim bolj pregledno ter pri tem v celoti spoštovale najboljšo prakso, pridobljeno pri drugih pogajanjih, ter vodile stalen dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo, ter vključi v predpriprave nanje pričakovano raven ambicij;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladama in parlamentoma Avstralije in Nove Zelandije.

(1) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 210.
(2) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 210.


Uvedba usklajenih sistemov za registracijo hišnih živali v državah članicah
PDF 255kWORD 76k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o uvedbi usklajenih sistemov za registracijo hišnih živali v državah članicah (2016/2540(RSP))
P8_TA(2016)0065RC-B8-0251/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 4. februarja 2016 o uvedbi usklajenih sistemov za registracijo hišnih živali v državah članicah,

–  ob upoštevanju člena 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o delovanju skupne kmetijske politike,

–  ob upoštevanju člena 114 PDEU o vzpostavitvi in delovanju enotnega trga,

–  ob upoštevanju člena 168(4)(b) PDEU o ukrepih na veterinarskem in fitosanitarnem področju,

–  ob upoštevanju člena 169 PDEU o ukrepih za varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju člena 13 PDEU, v skladu s katerim Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Unije v celoti upoštevajo zahteve po dobrobiti živali kot čutečih bitij,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 577/2013 z dne 28. junija 2013 o vzorcih identifikacijskih dokumentov za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev, o sestavi seznamov ozemelj in tretjih držav ter o zahtevah glede formata, oblike in jezika izjav, ki potrjujejo skladnost z nekaterimi pogoji iz Uredbe (EU) št. 576/2013,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. aprila 2014 o predlogu uredbe o zdravju živali(1),

–  ob upoštevanju sklepov 3 050. seje Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 29. novembra 2010 o dobrem počutju psov in mačk,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 792/2012 z dne 23. avgusta 2012 o določitvi pravil za obliko dovoljenj, potrdil in drugih dokumentov iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi in spremembi uUredbe Komisije (ES) št. 865/2006,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o varnejšem zdravstvenem varstvu v Evropi: izboljšanje varnosti pacientov in boj proti protimikrobni odpornosti(2),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev študije večsektorske, medpanožne in interdisciplinarne strateške študijske skupine o zoonozah pri hišnih živalih (CALLISTO),

–  ob upoštevanju prvih rezultatov študije EU o psih in mačkah, vključenih v komercialne dejavnosti, ki je bila na podlagi izjave Komisije, priložene Uredbi (EU) št. 576/2013, izvedena v 12 državah članicah,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Komisija financirala študijo o dobrobiti psov in mačk, vključenih v komercialne dejavnosti;

B.  ker imajo nevladne organizacije, organi kazenskega pregona, pristojni organi in veterinarji dokaze o vse večjem obsegu nezakonite trgovine s hišnimi živalmi, razširjenih zlorabah ureditve o premikih hišnih živali, izogibanju pregledom in ponarejanju dokumentov;

C.  ker je po navedbah nevladnih organizacij, organov kazenskega pregona in pristojnih organov nezakonita trgovina s hišnimi živalmi, med drugim tudi prostoživečimi in eksotičnimi, povezana s hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom;

D.  ker kljub nedavnim izboljšavam še vedno obstajajo precejšnje težave v zvezi s podatki v potnih listih za hišne živali, zlasti glede zanesljivosti podatka o starosti posamezne živali;

E.  ker se hišne živali, s katerimi se nezakonito trguje, pogosto gojijo v neprimernih razmerah, niso socializirane in so bolj izpostavljene tveganju bolezni in ker je 70 % novih bolezni, ki so se v zadnjih desetletjih pojavile pri ljudeh, živalskega izvora, poleg tega pa so živali, ki se običajno gojijo kot hišne, prenašalci in gostitelji številnih zoonoz, tudi stekline;

F.  ker v večini držav članic že veljajo določene zahteve glede registracije in/ali identifikacije hišnih živali; ker večina teh podatkovnih baz še ni usklajena, sledljivosti pri premikih hišnih živali po EU pa je omejena;

G.  ker bi bile usklajene zahteve za identifikacijo in registracijo hišnih živali pomemben korak naprej pri varstvu dobrobiti živali ter javnega zdravja in zdravja živali, zagotovile pa bi tudi učinkovito sledljivost hišnih živali znotraj Unije;

H.  ker nekatere države članice (Nizozemska in Belgija) že imajo pozitivne sezname za gojenje in/ali prodajo hišnih živali;

1.  poudarja pozitivni prispevek hišnih živali v življenju milijonov posameznih lastnikov in družin po vsej EU ter ponovno potrjuje, da bi lastniki morali imeti možnost s svojimi hišnimi živalmi varno in nadzorovano potovati po vsej Uniji;

2.  pozdravlja izboljšave v ureditvi o premikih hišnih živali iz Uredbe (EU) št. 576/2013, na primer dodane zaščitne elemente v potnem listu za hišne živali, in prihodnje izboljšave, ko bosta sozakonodajalca sprejela zakon o zdravju živali;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo nevladne organizacije, organi kazenskega pregona, pristojni organi in veterinarji nedvomne dokaze o vse pogostejših zlorabah ureditve o premikih hišnih živali, saj se izkorišča v komercialne namene;

4.  ugotavlja, da pomanjkanje cepljenja, primernega protivirusnega zdravljenja ter veterinarske in sanitarne oskrbe pri hišnih živalih, s katerimi se nezakonito trguje, pogosto pomeni, da jih je treba zdraviti z antibiotiki; poudarja, da se s tem povečuje nevarnost protimikrobne odpornosti;

5.  z zaskrbljenostjo opaža vse večji obseg trgovine – tako zakonite kot nezakonite – s prostoživečimi živalmi, ki se običajno gojijo kot hišne živali; ugotavlja, da gojenje prostoživečih živali kot hišnih živali pomembno ogroža dobrobit teh živali ter zdravje in varnosti ljudi; ugotavlja, da ima trgovina resne posledice za prostoživeče vrste, ki se lovijo za namene trgovanja; poziva Komisijo, naj sprejme odločne in učinkovite ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s hišnimi živalmi, vključno s prostoživečimi živalmi, ki se gojijo kot hišne živali;

6.  ugotavlja, da imajo sicer mnoge države članice obvezen sistem za identifikacijo in registracijo hišnih živali, a so med njimi razlike glede tega, katere informacije se beležijo, za katere vrste živali veljajo zahteve za identifikacijo in registracijo ter na kateri ravni upravljanja se informacije hranijo;

7.  meni, da bi bile z ustreznimi zahtevami za identifikacijo in registracijo psov (Canis lupus familiaris) in mačk (Felis silvestris catus) manjše možnosti za ponarejanje dokumentov in nezakonito trgovino, s čimer bi izboljšali dobrobit živali, zaščitili javno zdravje in zdravje živali ter zagotovili učinkovito sledljivost znotraj Unije;

8.  poziva Komisijo, naj po začetku veljavnosti uredbe o prenosljivih živalskih boleznih (zakon o zdravju živali) nemudoma sprejme delegirani akt o določitvi pravil v skladu s členoma 109 in 118 uredbe v zvezi z nadrobnimi usklajenimi sistemi za sredstva in načine identifikacije in registracije psov (Canis lupus familiaris) in mačk (Felis silvestris catus); poudarja, da bi bilo treba v skladu z ustreznimi pravnimi standardi EU o varstvu osebnih podatkov spoštovati osebne podatke lastnikov in prodajalcev hišnih živali;

9.  poziva Komisijo, naj po začetku veljavnosti uredbe o prenosljivih živalskih boleznih razmisli o sprejetju delegiranih aktov, s katerimi bo v skladu s členoma 109 in 118 uredbe določila pravila v zvezi z nadrobnimi usklajenimi sistemi za sredstva in načine identifikacije in registracije hišnih živali, kot je določeno v Prilogi 1 k omenjeni uredbi;

10.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja objavi sklepne ugotovitve študije o dobrobiti psov in mačk, vključenih v komercialne dejavnosti;

11.  meni, da bo usklajen sistem za identifikacijo in registracijo hišnih živali po vsej EU bolj koristen kot zgolj preprečevanje nezakonite trgovine; meni, da bo med drugim koristen za namene izsleditve vira živalskih kužnih bolezni ter obravnave zlorab živali in drugih vprašanj v zvezi z njihovo dobrobitjo;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0381.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0197.


Humanitarne razmere v Jemnu
PDF 173kWORD 85k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu (2016/2515(RSP))
P8_TA(2016)0066RC-B8-0151/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu, zlasti resolucije z dne 9. julija 2015 o razmerah v Jemnu(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa z dne 10. januarja 2016 o napadu na zdravstveni center Zdravnikov brez meja v Jemnu,

–  ob upoštevanju izjave uradne govornice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 15. decembra 2015 o obnovitvi pogovorov o Jemnu pod okriljem OZN, in skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa z dne 2. oktobra 2015 o Jemnu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Jemnu, zlasti z dne 20. aprila 2015,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Organizacije združenih narodov o Jemnu, zlasti resolucij št. 2216 (2015), št. 2201 (2015) in št. 2140 (2014),

–  ob upoštevanju izjav predstavnika generalnega sekretarja OZN z dne 10. januarja 2016 in 8. januarja 2016 o Jemnu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in(4) Poslovnika,

A.  ker so sedanjo krizo v Jemnu povzročile zaporedne vlade, ki niso uspele uresničiti legitimnih teženj jemenskega prebivalstva po demokraciji, gospodarskem in družbenem razvoju ter stabilnosti in varnosti; ker so s tem nastale ugodne razmere za izbruh nasilnih konfliktov, saj niso uspeli vzpostaviti vključujoče vlade in poštene delitve oblasti ter so si sistematično zatiskali oči pred številnimi plemenskimi napetostmi v državi, razširjeno negotovostjo in gospodarsko ohromelostjo;

B.  ker je vojaško posredovanje v Jemnu pod vodstvom Saudove Arabije, za katero je zaprosil jemenski predsednik Abd Rabu Mansur Hadi, vključno z uporabo mednarodno prepovedanih kasetnih bomb, povzročilo katastrofalne humanitarne razmere, ki so prizadele prebivalstvo po vsej državi, prinesle hude posledice za vso regijo in pomenijo grožnjo za mednarodni mir in varnost; ker je jemensko civilno prebivalstvo ki ga že tako ogrožajo nevzdržne življenjske razmere, prva žrtev sedanjega vojaškega zaostrovanja;

C.  ker hutijevski uporniki oblegajo Taiz, tretje največje mesto v Jemnu, in ovirajo dostavo humanitarne pomoči; ker je po navedbah Stephena O'Briena, generalnega podsekretarja OZN za humanitarne razmere in koordinatorja za nujno pomoč, tam ujetih približno 200 000 civilistov brez pitne vode, hrane, zdravil in druge življenjsko pomembne pomoči in zaščite;

D.  ker je bilo od začetka spopadov ubitih najmanj 5979 ljudi, od tega skoraj polovica civilistov, 28.208 pa je bilo ranjenih; ker je med žrtvami na stotine žensk in otrok; ker humanitarne posledice nenehnih spopadov med različnimi milicami, bombardiranj in motenj pri zagotavljanju osnovnih storitev za civilno prebivalstvo dosegajo zaskrbljujoče razsežnosti;

E.  ker po podatkih pregleda humanitarnih potreb za leto 2016, objavljenega novembra 2015, 21,2 milijona ljudi (82 % tamkajšnjega prebivalstva) potrebuje neko obliko humanitarne pomoči; ker se tudi ocenjuje, da je podhranjenih skoraj 2,1 milijona ljudi, vključno z 1,3 milijona otrok, ki trpijo za hudo akutno podhranjenostjo;

F.  ker je EU leta 2015 zagotovila 52 milijonov EUR nove humanitarne pomoči za krizo v Jemnu in njene posledice za države Afriškega roga; ker bo EU zagotovila do 2 milijona EUR za vzpostavitev mehanizma OZN za preverjanje in inšpekcijske preglede (UNVIM) trgovskega ladijskega prometa v Jemen, da bi olajšala nemoten pretok trgovskih izdelkov in humanitarne pomoči v to državo;

G.  ker pogosto poročajo o zračnih napadih vojaške koalicije pod vodstvom Saudove Arabije na civilne cilje, med njimi bolnišnice, šole, tržnice, žitnice, pristanišča in taborišče za razseljene osebe, pri čemer se uničuje osnovna infrastruktura za dostavo pomoči in poslabšuje hudo pomanjkanje hrane in goriva v državi; ker so 10. januarja 2016 bombardirali bolnišnico na severu Jemna, v kateri so delovali Zdravniki brez meja, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, več kot deset je bilo ranjenih, vključno z osebjem Zdravnikov brez meja, zdravstveni objekti pa so bili hudo poškodovani; ker je bil to najnovejši v vrsti napadov na zdravstvene objekte; ker so bili številni spomeniki in arheološka najdišča nepopravljivo poškodovani ali uničeni, tudi deli stare Sane, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine;

H.  ker zaradi zmanjšane zmogljivosti pristanišč ter zastojev zaradi poškodovane infrastrukture in objektov v državo pride zgolj 15 % uvoza goriva v primerjavi s količino pred krizo; ker je po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo na podlagi modela za klasifikacijo glede na prehransko varnost (IPC) osem provinc razvrščenih kot izredno ogroženih z vidika prehranske varnosti, in sicer Sada, Hadžah, Hodeida, Taiz, Al Dhale, Lahdž, Abjan in Hadramaut;

I.  ker so bile po podatkih organizacije Save the Children zaradi spopadov ali pomanjkanja goriva bolnišnice v najmanj 18 od 22 provinc v državi zaprte oziroma jih je to resno prizadelo; ker je 153 zdravstvenih centrov, ki so prej s hrano preskrbovali več kot 450 000 ogroženih otrok, zaprlo vrata, enako pa je storilo tudi 158 zdravstvenih ambulant, pristojnih za nudenje osnovne zdravstvene oskrbe skoraj pol milijona otrokom, mlajših od pet let;

J.  ker imajo po podatkih Unicefa spopadi v Jemnu hude posledice tudi za dostop otrok do izobraževanja, saj je zaradi zaprtja 3584 šol (kar je vsaka četrta) šolanje prekinilo skoraj dva milijona otrok; ker je 860 teh šol poškodovanih ali pa nudijo zatočišče razseljenim;

K.  ker so 15. decembra 2015 po vsej državi razglasili premirje, vendar so ga kasneje pogosto kršili; ker mirovni pogovori vojskujočih se strani v Švici sredi decembra 2015 niso prinesli večjega napredka za ustavitev spopadov; ker so obnovitev mirovnih pogovorov pod vodstvom OZN in okriljem posebnega odposlanca OZN za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda, predvideno za 14. januar 2016, začasno preložili zaradi neprekinjenega nasilja;

L.  ker je zaradi razmer v Jemnu resno ogrožena stabilnost vse regije, zlasti držav Afriškega roga, Rdečega morja in vsega Bližnjega vzhoda; ker je Al Kaida na Arabskem polotoku izkoristila poslabšanje političnih in varnostnih razmer v Jemnu, razširila svojo prisotnost ter povečala število in obseg terorističnih napadov; ker je t. i. Islamska država/Daiš prisotna v Jemnu in je izvedla teroristične napade na šiitske mošeje ter pri tem ubila na stotine ljudi;

M.  ker je stabilen in varen Jemen z dobro delujočo vlado izjemno pomemben za mednarodna prizadevanja v boju proti ekstremizmu in nasilju v tej regiji in zunaj nje ter za mir in stabilnosti znotraj države;

N.  ker države članice EU od začetka vojne še vedno dovoljujejo dobavo orožja in z njim povezane opreme v Saudovo Arabijo; ker so te pošiljke kršitev skupnega stališča 2008/944/SZVP o nadzoru nad izvozom orožja, ki državam članicam izrecno prepoveduje izdajanje licenc za orožje, če obstaja očitno tveganje, da se bo izvožena vojaška tehnologija ali oprema uporabila za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter ogrožala mir, varnost in stabilnost v regiji;

1.  je močno zaskrbljen zaradi skrb vzbujajočega poslabšanja humanitarnih razmer v Jemnu, za katere so značilni neustrezna prehranska varnost in huda podhranjenost, neselektivni napadi na civiliste ter zdravstveno in humanitarno osebje, uničevanje civilne in zdravstvene infrastrukture zaradi notranjega konflikta, zaostrovanje letalskih napadov koalicije pod vodstvom Saudove Arabije, spopadov na tleh in obstreljevanja, kljub večkratnim pozivom k ponovni prekinitvi spopadov; globoko obžaluje izgubo življenj zaradi konflikta in trpljenje tistih, ki so se znašli sredi spopadov, in izreka sožalje družinam žrtev; ponovno izraža svojo zavezanost nadaljnji podpori Jemnu in njegovim prebivalcem;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi letalskih napadov koalicije, ki jo vodi Saudova Arabija, in zaradi pomorske blokade, ki jo je naložila Jemnu, kar je povzročilo že na tisoče mrtvih, dodatno destabilizira Jemen, uničuje fizično infrastrukturo v državi, ustvarja nestabilnost, ki jo izkoriščajo teroristične in ekstremistične organizacije, kot sta Islamska država/Daiš in Al Kaida na Arabskem polotoku, ter poslabšuje že tako kritične humanitarne razmere; močno obsoja tudi destabilizacijo in nasilna dejanja hutijevcev, ki jih podpira Iran, vključno z obleganjem Taiza, ki ima katastrofalne humanitarne posledice za njegove prebivalce;

3.  poudarja, da je potrebno usklajeno humanitarno ukrepanje pod vodstvom Združenih narodov, in vse države poziva, naj pomagajo pri zadovoljevanju humanitarnih potreb; poziva vse strani, naj omogočijo vstop in dostavo nujno potrebne hrane, zdravil, goriva in druge potrebne pomoči prek OZN in mednarodnih humanitarnih poti, da bi zadovoljili nujne potrebe civilistov, ki jih je prizadela kriza, v skladu z načeli nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti; poziva k humanitarni prekinitvi ognja, da bi lahko življenjsko pomembna pomoč nemudoma prišla do Jemencev; poudarja, da je zato nujno treba še bolj olajšati dostop trgovskega ladijskega prometa do Jemna;

4.  poziva vse strani, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo na področju človekovih pravic, da bi zaščitili civiliste in preprečili neposredne napade na civilno infrastrukturo, zlasti zdravstvene objekte in sisteme vodooskrbe; zahteva neodvisno preiskavo vseh obtožb o zlorabah, mučenju, načrtnih pobojih civilistov in drugih kršitvah mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

5.  želi spomniti vse strani, da so bolnišnice in zdravstveno osebje izrecno zaščiteni z mednarodnim humanitarnim pravom in da so namerni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo vojna hudodelstva; poziva k nepristranski in neodvisni preiskavi vseh domnevnih kršitev mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z najnovejšimi napadi na humanitarno infrastrukturo in osebje; poziva vse strani, naj spoštujejo človekove pravice in svoboščine vseh državljanov Jemna in poudarja, kako pomembno je izboljšati varnost vseh tistih, ki delajo za mirovne in humanitarne misije v državi, vključno s humanitarnimi delavci, zdravniki in novinarji;

6.  poziva EU, naj učinkovito spodbuja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, kot je določeno v ustreznih smernicah EU; zlasti poudarja, da mora EU v političnem dialogu s Saudovo Arabijo izpostaviti nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava ter razmisliti o drugih ukrepih, v skladu s smernicam EU za spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, če dialog ne bo prinesel rezultatov;

7.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sproži pobudo za vzpostavitev embarga EU na prodajo orožja Saudovi Arabiji, saj so bile za to državo izrečene hude obtožbe, da v Jemnu krši mednarodno humanitarno pravo, zato bi bilo nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja Saudovi Arabiji v nasprotju s skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008;

8.  meni, da sta Saudova Arabija in Iran bistvena za rešitev krize, in ju poziva, naj delujeta pragmatično in v dobri veri, da bi končali spopade v Jemnu;

9.  poudarja, da lahko le politična in vključujoča rešitev konflikta, dosežena s pogajanji, ponovno vzpostavi mir ter ohrani enotnost, suverenost, neodvisnosti in ozemeljsko celovitost Jemna; poziva vse strani, naj se čimprej brezpogojno in v dobri veri udeležijo novega kroga mirovnih pogajanj pod vodstvom OZN, tudi tako, da svoje razlike premostijo z dialogom in posvetovanji, da zavrnejo nasilna dejanja za doseganje političnih ciljev ter da se vzdržijo izzivanja in vseh enostranskih dejanj, ki bi ogrozila politično rešitev; podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN Ismaila Ulda Šejka Ahmeda za mirovne pogovore pod okriljem OZN v skladu s pobudo Sveta za sodelovanje v Zalivu, izidom konference za nacionalni dialog in ustreznimi resolucijami varnostnega sveta OZN, zlasti resolucij št. 2140 (2014) in št. 2216 (2015);

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav in vladi Jemna.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0270.

Pravno obvestilo