Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2127(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0050/2016

Predložena besedila :

A8-0050/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 16
CRE 27/04/2016 - 16

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.64
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0200

Sprejeta besedila
PDF 454kWORD 148k
Četrtek, 28. april 2016 - Bruselj Končna izdaja
Evropska investicijska banka – letno poročilo 2014
P8_TA(2016)0200A8-0050/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014 (2015/2127(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2014,

–  ob upoštevanju finančnega poročila EIB za leto 2014 in statističnega poročila EIB za leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2014, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2014 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2014,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora EIB za leto 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2014,

–  ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2014–2016 (17. december 2013), poslovnega načrta Evropskega investicijskega sklada (EIF) za obdobje 2014–2016 (december 2013) in operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2015–2017 (21. april 2015),

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2014,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2014;

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in njenega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2012(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva(3) in sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva (COM(2014)0168),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013 in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 670/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (glede pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz oktobra 2014, ki se izrecno sklicujejo na sodelovanje EIB pri novem skladu za naložbe, ki so namenjene izboljšanju energetske učinkovitosti in posodobitvi energetskih sistemov v državah članicah z nižjimi dohodki,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 o skupnih prizadevanjih za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0050/2016),

A.  ker je glavna naloga EIB kot banke EU zagotavljanje finančne podpore za projekte v interesu Unije, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju notranjega trga ter socialni, ekonomski in teritorialni koheziji, s čimer krepijo evropsko integracijo ter prispevajo k večjemu zaposlovanju in konkurenčnosti Unije;

B.  ker morajo biti vse dejavnosti, ki jih financira EIB, v skladu s pogodbami EU ter splošnimi cilji in prednostnimi področji EU, kot je določeno v strategiji Evropa 2020 in programu za rast in zaposlovanje;

C.  ker EIB za izpolnjevanje svojih nalog odobrava posojila in zagotavlja jamstva, ki olajšujejo financiranje projektov v vseh gospodarskih sektorjih, pri čemer deluje na neprofitni osnovi;

D.  ker je finančna, gospodarska in socialna kriza iz leta 2008 povzročila hudo naložbeno vrzel in zelo visoko brezposelnost, zlasti med mladimi, pričakuje pa se tudi dolgotrajna stagnacija evropskega gospodarstva;

E.  ker se sedaj tako posamezne države članice kot EU v celoti soočajo z ogromnim izzivom, ki v vsej zgodovini EU nima primere, saj morajo upravljati množični pritok migrantov iz različnih regij sveta;

F.  ker je v sedanjih okoliščinah osrednja vloga EIB povezana s kvalitativno novo stopnjo nujnosti pri učinkovitem izvajanju naložbenega načrta za Evropo ter pri učinkovitem delovanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) kot poglavitnega instrumenta za krepitev rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest ter premostitev socialnih in teritorialnih razdelitev znotraj Unije;

G.  ker ima Evropski investicijski sklad (EIF) pomembno vlogo pri odzivanju skupine EIB v okviru obravnavanja dolgoročnih posledic krize ter s podporo malim in srednjim podjetjem tudi prispeva k okrevanju evropskega gospodarstva;

H.  ker bi EIB morala biti ne samo finančna institucija, ampak tudi banka znanja in dobre prakse, ki bi državam članicam in gospodarskim deležnikom svetovala in pomagala, da bi se dodana vrednost sredstev EU čim bolj povečala;

I.  ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU podpirala cilje zunanjega delovanja EU v skladu z vrednotami Unije in na podlagi spoštovanja trajnostnih socialnih in okoljskih standardov;

J.  ker se mora EIB zaradi obsega in zapletenost nalog, ki jih trenutno opravlja, ponovno zavezati doslednemu izogibanju financiranja projektov, ki kršijo osnovne standarde dobrega finančnega poslovodenja in tako škodijo verodostojnosti EIB kot javne finančne institucije z bonitetno oceno AAA in utrjenim ugledom;

Naložbeni program EIB, ki podpira cilje politike EU

Dajanje prednosti naložbam, ki so namenjene pospeševanju okrevanja in povečanju produktivnosti

1.  pozdravlja letno poročilo EIB za leto 2014 in v njem predstavljene dosežke ter odločno spodbuja EIB, naj nadaljuje svoja prizadevanja in poveča nizko raven naložb v EU;

2.  pozdravlja zlasti dejstvo, da je EIB leta 2014 financirala 285 000 malih in srednjih podjetij, s čimer je zaščitila 3,6 milijona delovnih mest, ter podpisala pogodbe za skupno 413 projektov znotraj EU, ki so vredne 69 milijard EUR, in 92 novih projektov izven EU za skupno 7,98 milijarde EUR; prav tako pozdravlja, da je istega leta EIF prek svojih lastniških in jamstvenih dejavnosti namenil 3,3 milijarde EUR za manjša podjetja, s čimer je uspešno izvedel enega od najbolj ambicioznih poslovnih načrtov EIB v skupni vrednosti 80,3 milijarde EUR sredstev skupine EIB; pozdravlja dejstvo, da je obseg sklenjenih operacij, ki ga je EIB dosegala v letu 2014, največji po letu 2009, vendar poudarja, da ga je mogoče še povečati; podpira povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR, o katerem so se leta 2012 dogovorile vse države članice;

3.  vendar ugotavlja, da je bilo leta 2014 59,4 % vseh projektov, ki jih je podpisala EIB, dodeljenih petim glavnim gospodarstvom EU, delež ostalih 23 držav članic pa je predstavljal zgolj 30,3 %; spodbuja EIB, naj glede na velikost tako sedanjih kot dolgoročnih izzivov Unije izvaja bolj uravnoteženo posojilno politiko do držav članic;

4.  poziva EIB, naj za države članice, ki imajo nižjo stopnjo uspešnosti pri odobritvah projektov, zagotovi večjo tehnično podporo v fazi pred odobritvijo, in jo spodbuja, naj olajša izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami v zvezi z uspešno pripravo projektov;

5.  poziva EIB, naj se osredotoči na naložbe v realno gospodarstvo, da bi spodbudila ustvarjanje delovnih mest in rast v EU;

6.  opozarja na izjemno visoko stopnjo brezposelnosti v številnih državah članicah, zlasti med mladimi, in poziva EIB, naj te razmere upošteva pri izvajanju svojih politik;

7.  poudarja, da je treba ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev operacije usmeriti v ustvarjanje naložb, ki bodo spodbujale gospodarsko okrevanje in ustvarjale delovna mesta, ob tem pa je treba državam članicam zagotoviti trdno podporo, ki bo namenjena povečanju absorpcijskih zmogljivosti tam, kjer je potrebno, in si stalno prizadevati za izogibanje nevarnosti teritorialne razdrobljenosti;

8.  ugotavlja, da nezadostna zmogljivost za ustvarjanje projektov v javnem in zasebnem sektorju ter nizke ravni kreditne sposobnosti v nekaterih državah članicah skupaj z veljavnimi tržnimi pogoji pomenijo velik izziv za posojilni program EIB; zato poziva EIB, naj močno okrepi svojo tehnično pomoč in finančno svetovanje na vseh ključnih področjih delovanja, da bodo lahko dostopni in na voljo za vse države članice, s čimer bo dosežena dosti večja zmogljivost za ustvarjanje rasti;

9.  pozdravlja, da EIB uporablja tristebrni okvir za oceno in okvir za merjenje rezultatov za predhodno oceno pričakovanih rezultatov naložbenih projektov, tako znotraj kot zunaj EU;

10.  poziva EIB, naj pri ocenjevanju in bonitetnem ocenjevanju projektov nameni odločilno prednost dolgoročnim učinkom naložb, pri čemer naj ne upošteva samo finančnih kazalnikov, ampak tudi in predvsem prispevek k trajnostnemu razvoju in višji kakovosti življenja, in sicer z nadaljnjimi izboljšavami na področjih zaposlovanja, socialnih standardov in okolja;

11.  poudarja, da bi morala odobritev financiranja projektov temeljiti na ustrezni finančni analizi in analizi tveganj, finančni vzdržnosti in dobrem upravljanju proračuna; meni, da bi morali projekti, odobreni za financiranje EIB, prinašati jasno dodano vrednost evropskemu gospodarstvu;

12.  obžaluje, da v poročilu o oceni na podlagi treh stebrov ni informacij – niti na osnovi ocene na podlagi treh stebrov niti na podlagi drugih ustreznih orodij– o dejanskih rezultatih, doseženih pri operacijah, ki so bile izvedene znotraj EU leta 2014 (v nasprotju z rezultati, doseženimi izven EU), kljub temu, da je bila ocena na podlagi treh stebrov zasnovana s specifičnim namenom povečanja sposobnosti EIB za spremljanje izvajanja s sledenjem učinkov v vsem ciklu projekta; pričakuje, da bo kot rezultat potekajoče harmonizacije med oceno na podlagi treh stebrov in merjenem rezultatov na začetku leta 2016 vzpostavljen nov harmoniziran okvir, ki bo primernejši za naknadne ocene in poročanje o rezultatih projekta tako znotraj kot zunaj EU in popolnoma v skladu s pregledom operacij Evropskega sklada za strateške naložbe ter se bo uporabljal za poročanje EIB leta 2015; poziva, naj se ocene posameznih projektov sistematično objavljajo;

13.  je seznanjen z operativnim načrtom EIB za obdobje 2015–2017; pozdravlja, da EIB v načrtu priznava, da države članice okrevajo različno hitro, in da ekonomsko in socialno kohezijo obravnava kot medsektorski politični cilj;

14.  upošteva dejstvo, da je EIB prestrukturirala razvrstitev glavnih ciljev javne politike za skupino EIB za obdobje 2015–2017 (inovacije in človeški kapital, financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, dobro delujoča infrastruktura in okolje), tako da se razlikuje od navedenih glavnih ciljev javne politike za obdobje 2014–2016 (povečati potencial za rast in zaposlovanje, okoljska trajnost, gospodarska in socialna kohezija ter konvergenca, podnebni ukrepi); ugotavlja, da so bili cilji javne politike usklajeni s spremenjenimi gospodarskimi razmerami, in v zvezi s tem poziva EIB, naj zagotovi dodatno okrepitev medsektoskih ciljev v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo v EU ter podnebnimi ukrepi, pa tudi predvidenega deleža podpisov, ki k tem ciljem prispeva;

15.  vendar meni, da predstavitev dejavnosti EIB v poročilu o dejavnostih za leto 2014 ni v celoti skladna s cilji javne politike za leto 2014; poleg tega obžaluje pomanjkanje informacij o rezultatih, ki so bili doseženi z različnimi finančnimi instrumenti in pobudami EIB leta 2014; priporoča EIB, naj se pri obveščanju o svojih dejavnostih prvenstveno ne osredotoča na obseg naložb, temveč zlasti na njihov učinek;

16.  pričakuje, da bo EIB prispevala k vmesnemu pregledu strategije Evropa 2020 s predložitvijo informacij o svojih dejavnostih in njihovem prispevku k doseganju ciljev strategije;

17.  poziva EIB, naj razmisli o tem, da bi leta 2015 oblikovala bolj izčrpno in analitično poročilo o svojih letnih dejavnostih, ki bi primerno povzelo informacije iz tematskih poročil in bi bolj upoštevalo zahteve iz člena 9 statuta EIB;

18.  pozdravlja nove informacije iz delovnega dokumenta o finančnih instrumentih, ki je bil priložen predlogu proračuna; vendar obžaluje odsotnost splošnega pregleda letnih obveznosti in plačil EIB ter pričakuje dodatne podrobnosti;

19.  poudarja, da morajo biti naložbe, strukturne reforme in preudarne proračunske politike del splošne strategije;

Spodbujanje zaposlovanja mladih, inovacij ter malih in srednjih podjetij

20.  pozdravlja izvajanje pobude EIB „Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade“ iz leta 2014 in spodbuja EIB, naj še naprej vlaga v izobraževanje, razvoj znanja in spretnosti ter delovna mesta za mlade; poziva EIB, naj celovito poroča o rezultatih, doseženih s to pobudo, med drugim z uporabo kazalnikov, npr. trajnostnega zaposlovanja kot rezultata posebnih operacij;

21.  pozdravlja, da se je leta 2014 začela izvajati nova vrsta produktov v okviru InnovFin – financiranje EU za inovatorje, ki so na voljo za inovatorje vseh velikosti, pa tudi tudi svetovalne storitve InnovFin za velike projekte na področju raziskav in razvoja; prav tako ugotavlja, da se je leta 2014 začel izvajati nov mandat skupine EIB za izboljšanje upravljanja tveganj;

22.  je seznanjen, da je EIB leta 2014 podpisala skupaj 225 operacij znotraj EU za spodbujanje inovacij ter znanja in spretnosti (62 operacij na področju inovacij, raziskav in razvoja v vrednosti 9,6 milijarde EUR ter 25 operacij na področju izobraževanja ter znanja in spretnosti v vrednosti 4,4 milijarde EUR) ter za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (138 operacij v vrednosti 22,2 milijarde EUR);

23.  je seznanjen, da se je leta 2014 kapital EIF povečal za 1,5 milijarde EUR ter da je EIF izvedel rekordne naložbe za financiranje tveganja v višini 3,3 milijarde EUR za mala in srednja podjetja in z učinkom vzvoda mobiliziral 14 milijard EUR naložb kapitala; poziva, naj se v letno poročilo EIB vključi celovit in pregleden pregled operacij EIF;

24.  ugotavlja, da skupina EIB usmerja sredstva za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo prek številnih finančnih posrednikov, da bi izboljšala pogoje za dostop do sredstev in ga olajšala; v skladu s tem poziva EIB, naj tesneje sodeluje s svojimi finančnimi posredniki v državah članicah in naj jih pozove k ustreznemu obveščanju potencialnih upravičencev, da bi ustvarili podjetnikom prijazno okolje, ki bi malim in srednjim podjetjem omogočilo lažji dostop do financiranja;

25.  ugotavlja, da se mala in srednja podjetja v številnih delih Evrope soočajo z ogromnimi težavami pri dostopu do potrebnih finančnih sredstev; v zvezi s tem pozdravlja, da EIB namenja večji poudarek podpiranju malih in srednjih podjetij; poudarja, da EIB pomembno prispeva k oblikovanju partnerstev in krepi podporne instrumente za financiranje dejavnosti mikro, malih in srednjih podjetij ter novoustanovljenih inovativnih podjetij; poziva EIB, naj tesneje sodeluje z regionalnimi javnimi institucijami, da bi optimizirala možnosti financiranja za mala in srednja podjetja;

26.  pozdravlja programe EIB za olajševanje trgovine, zlasti mehanizem za financiranje trgovine za mala in srednja podjetij, ki ponuja jamstvo tujim bankam, ki financirajo trgovino teh podjetij in tako prispevajo k ponovni vzpostavitvi trgovinskih tokov ter blažijo omejitve v zvezi z gotovinskim zavarovanjem, pa tudi druge nove projekte za financiranje trgovine v državah, ki jih je močno prizadela gospodarska kriza, in prilagojene finančne rešitve, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, namenjen finančnemu vključevanju;

27.  poziva EIB, naj v okviru svoje svetovalne vloge razvije učinkovito komunikacijsko politiko, usmerjeno v potencialne zasebne upravičence; spodbuja EIB, naj okrepi in razširi svojo mrežo pisarn znotraj EU;

28.  obžaluje, da v poročilu o dejavnostih za leto 2014 ni informacij o izvajanju sporazuma iz julija 2014 med Komisijo in EIF v okviru programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME);

Izboljšanje okoljske trajnosti in podnebnih ukrepov

29.  je seznanjen, da so od 84 okoljskih projektov, podpisanih leta 2014 znotraj EU v skupni vrednosti 12,6 milijarde EUR, projekti za trajnostni promet predstavljali 5,1 milijarde EUR, projekti za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost 3,7 milijarde EUR, projekti za varstvo okolja pa 3,8 milijarde EUR; seznanjen je tudi, da so podpisane operacije za medsektorski cilj podnebnih ukrepov znašale 16,8 milijarde EUR oziroma 24 % vsega financiranja EIB znotraj EU;

30.  ugotavlja, da je bila podpora EIB za razvoj zmogljivosti proizvodnje obnovljive energije v letu 2014 osredotočena predvsem na pet največjih gospodarstev v EU, pri čemer je bilo 42 milijonov EUR od 4,5 milijarde EUR namenjenih za projekte obnovljive energije v EU-28, ki so potekali v 13 novih državah članicah; dodaja, da je bila ugotovljena podobna koncentracija v sektorju energetske učinkovitosti, kjer je bilo od 2 milijard EUR samo 148 milijonov EUR dodeljenih 13 novim državam članicam; poziva, naj se delež naložb v razvoj zmogljivosti obnovljive energije in v sektor energetske učinkovitosti v novih državah članicah v prihodnosti postopoma poveča, da bi do leta 2020 dosegel 30 % vseh naložb na teh področjih; poziva k večjim prizadevanjem za zagotovitev dodatne tehnične pomoči za nacionalne in regionalne organe, da bi povečali njihovo zmogljivost za pripravo izvedljivih projektov, ki bodo omogočili več naložb v energetski sektor;

31.  pozdravlja, da so se leta 2014 začeli izvajati novi inovativni instrumenti v podporo podnebnim ukrepom, kot sta instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost in mehanizem financiranja za naravni kapital, in pričakuje, da bo EIB v svojih prihodnjih poročilih o dejavnostih poročala o njihovem izvajanju;

32.  spodbuja zavezo EIB, da bo podpirala pobude, ki pomagajo EU pri ohranjanju vodilne vloge in izpolnjevanju svojih dolgoročnih ambicij na trgu ogljika v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, nizkoogljične strategije do leta 2050 in pogajanj o podnebju na ravni OZN za določitev novega globalnega sporazuma; poziva k pregledu deleža naložb EIB v podnebne ukrepe, saj je bil delež 25 % že dosežen;

33.  opaža zagon pri razvoju trga zelenih obveznic in vodilno vlogo EIB s svojimi lastnimi zelenimi obveznicami in ƒ„obveznicami podnebne ozaveščenosti“, kar kaže, da so vlagatelji zainteresirani za finančne produkte, namenjene trajnostni in nizkoogljični rasti, ki bo odporna na podnebne spremembe; poziva EIB, naj leta 2016 v luči nizkoogljične strategije EU do leta 2050 pregleda svoj emisijski standard;

34.  pozdravlja, da sta bila septembra 2015 objavljena podnebna strategija EIB – mobilizacija sredstev za prehod na nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo ter zbirno poročilo o oceni operacij EIB za financiranje podnebnih ukrepov (blaženje) v EU v obdobju 2010–2014; poziva, naj se do leta 2017 v specifičnih akcijskih načrtih, sprejetih na podlagi podnebne strategije EIB, uporabi pristop SMART (specifičen, merljiv, dosegljiv, realističen in pravočasen);

Spodbujanje ekonomske in socialne kohezije ter konvergence

35.  ugotavlja, da je bilo 19,9 milijarde EUR oziroma 29 % vsega financiranja EIB znotraj EU v letu 2014 namenjenih za operacije, ki podpirajo kohezijo; vendar obžaluje, da ni informacij o številu projektov, ki jih je skupina EIB podprla v zadevnih sektorjih, oziroma o finančnih instrumentih ali izvedenih pobudah, povezanih s tem medsektorskim političnim ciljem;

36.  poudarja odločilno vlogo kohezijske politike pri zmanjševanju neravnovesij med evropskimi regijami in pri krepitvi evropskega vključevanja ter v zvezi s tem poudarja ključen pomen pristopa na podlagi rezultatov; odločno poziva EIB, naj v prihodnja letna poročila vključi podrobne informacije o prispevku in rezultatih, ki so bili doseženi pri izvajanju ciljev kohezijske politike v okviru dejavnosti EIB;

37.  pozdravlja večjo vlogo, ki jo bo imela skupina EIB pri izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020; meni, da je to korak v pravo smer, ki bo izboljšal sinergije med EIB ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva k izboljšanju dejavnosti v skladu s Protokolom št. 29 PDEU o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; meni, da je treba okrepiti sodelovanje med Komisijo, EIB ter lokalnimi in regionalnimi organi, da se zagotovi učinkovita uporaba finančnih instrumentov za spodbuditev teritorialnega razvoja in kohezije; pozdravlja partnerstvo med Komisijo in EIB pri vzpostavitvi svetovalne platforme fi-compass; je trdno prepričan, da je treba poenostaviti pravila glede podpore, ki jo evropski strukturni in investicijski skladi v okviru EIB nudijo finančnim instrumentom;

38.  pozdravlja zlasti dejavnosti financiranja EIB v podporo projektov na področju infrastrukture in prometa v evropskih regijah; poudarja, da tovrstna finančna podpora veliko prispeva k razvojnemu potencialu trgovine, saj spodbuja rast in konkurenčnost, zlasti na območjih, ki imajo zaradi naravnih geografskih značilnosti omejene možnosti;

39.  ugotavlja, da je EIB leta 2014 znotraj EU odobrila 104 projekte za razvoj socialne in gospodarske infrastrukture v skupni vrednosti 20,2 milijarde EUR, pri čemer so bili strateški projekti v prometu (vključno s TEN-T) vredni 8,2 milijarde EUR, projekti za konkurenčno in zanesljivo oskrbo z energijo 7,5 milijarde EUR ter projekti za prenovo mest (vključno z zdravjem) 4,5 milijarde EUR;

40.  poudarja, da so naložbe v trajnostne infrastrukturne projekte ključne za izboljšanje konkurenčnosti in ponovno rast ter ustvarjanje delovnih mest v Evropi; zato poziva, naj EIB financiranje nameni za območja, ki jih je najbolj prizadela visoka stopnja brezposelnosti, in za večje število projektov na področju socialne infrastrukture; poudarja, da bi morala EIB financiranje usmeriti zlasti v tiste države, ki zaostajajo z vidika kakovosti in razvoja infrastrukture, pri čemer pa je treba upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja in izvedljivost projektov;

41.  z zaskrbljenostjo opaža pogosto financiranje infrastruktur, kot so avtoceste, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, kar je v nasprotju z dolgoročnimi cilji Unije, da bi se približali gospodarstvu brez ogljika; poziva EIB, naj v postopek izbiranja projektov, ki bodo prejeli sredstva znotraj in zunaj Unije, vključi obvezno predhodno oceno okoljske, ekonomske in socialne dodane vrednosti, ter naj vse predhodne in naknadne ocene izvede ob aktivnem sodelovanju deležnikov, lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter predstavnikov civilne družbe; poleg tega poziva, naj se rezultati teh ocen in informacije o uporabljenih kazalnikih dajo v celoti na voljo javnosti;

42.  poudarja, da financiranje velikih projektov pogosto omogoča infiltracijo podjetij, povezanih z organiziranim kriminalom; obžaluje, da je EIB financirala avtocestni odsek Passante di Mestre, v zvezi s katerim poteka preiskava o morebitni davčni goljufiji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da EIB v zvezi s tem ni odgovorila na zahteve iz poročila o letnem poročilu 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam; ponovno poziva EIB, naj ukine vse oblike financiranja za ta projekt;

43.  poudarja, kako pomemben je regionalni razvoj, in poziva EIB, naj okrepi dialog in sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi, bankami in agencijami; meni, da bi bilo treba v tem okviru podpirati tudi čezmejno sodelovanje;

44.  poziva EIB, naj okrepi podporo za projekte, zajete v makroregionalnih strategijah EU; poudarja, kako pomembno je v EU še naprej podpirati trajnostne inovativne gospodarske sektorje, pa tudi tradicionalne; poudarja, da je treba Evropo medsebojno povezati z intermodalnim prometom, pa tudi lokalno usmerjenimi naložbami; prav tako poziva k vzpostavitvi finančnih in naložbenih platform, s katerimi bi omogočili združevanje sredstev iz različnih virov in mobilizacijo naložb, potrebnih za tovrstne makroregionalne projekte;

Upravljanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)

45.  pozdravlja novi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); poudarja, da mora EFSI delovati na učinkovit, povsem pregleden in pošten način v skladu z merili svojega mandata in uredbe, in priporoča, naj operacije EFSI v tesnem sodelovanju pregledujeta Parlament in Evropsko računsko sodišče; poudarja, da bi bilo treba pri sredstvih tega sklada zagotavljati dodatnost glede na običajne operacije, ki jih financira EIB; opozarja, da mora tudi EFSI prispevati h koheziji, ter poziva EIB, naj zagotovi usklajenost in dopolnjevanje ukrepov z naložbami iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih javnih sredstev; poziva EIB, naj v tesnem sodelovanju s sozakonodajalcema izvaja in dodatno razvija dejavnosti EFSI, tudi s pravočasno in obvezno sklenitvijo še nesklenjenega sporazuma med Parlamentom in EIB;

46.  pričakuje, da bodo cilji EFSI v skladu s cilji javne politike EIB in da bodo ravni naložb EIB za leto 2016 prilagojene tako, da bodo odražale tudi operacije EFSI;

47.  poudarja, da bi moral biti EFSI v korist vsem državam članicam brez vnaprejšnjega razporejanja po sektorjih ali regijah, poleg tega pa bi moral biti usklajen tudi s potekajočimi regionalnimi oziroma lokalnimi naložbenimi pobudami; poudarja, da bi morala biti sredstva EFSI namenjena tudi malim projektom;

48.  se zaveda izzivov, povezanih z vzpostavljanjem in čimprejšnjim začetkom uporabe seznama strateških projektov v okviru EFSI; pozdravlja, da je EIB vzpostavila Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, katerega namen je zagotavljanje tehnične pomoči in strokovnega znanja potencialnim nosilcem projektov; pričakuje, da bo mehanizem tehnične pomoči učinkovito deloval na lokalni in regionalni ravni;

49.  priporoča, naj države članice določijo nacionalne spodbujevalne banke, EIB pa naj tesneje sodeluje z njimi, finančnimi institucijami ter naložbenimi platformami, da bi združili in delili strokovno znanje in izkušnje ter bolje uskladili ukrepe EIB s političnimi prednostnimi nalogami držav članic; želi spomniti, da sta pri udeležbi teh bank in institucij v projektih EFSI potrebni popolna preglednost in osredotočenost na rezultate;

50.  poziva EIB, naj zagotovi, da sklada EFSI ne bo posredno uporabljala kot sredstva za povečanje svojega kapitala; zato poziva EIB, naj redno pregleduje svojo udeležbo v skladu EFSI in dokaže, da so izpolnjeni pogoji glede dodatnosti iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2015/1017 in zlasti da ni prišlo do izpodrivanja zasebnih virov financiranja;

51.  je zaskrbljen, da bi lahko številni projekti, izbrani med fazo skladiščenja, pridobili dostop do sredstev pod običajnimi pogoji in ne izpolnjujejo zahtev glede dodatnosti; želi spomniti, da je bilo jamstvo EFSI zasnovano tako, da bi EIB omogočilo sprejeti večje tveganje in vseeno ohraniti bonitetno oceno AAA; poudarja, da bo zelo pozoren pri spremljanju skladnosti s tem merilom;

52.  pričakuje, da bo skupina EIB še zlasti pozorna na skladnost s členom 140(6) finančne uredbe, ki določa, naj finančni instrumenti „ne ustvarijo neupravičenih prednosti, zlasti v obliki neupravičenih dividend ali dobička za tretje osebe“, saj zaradi izkušenj s financiranjem projektov, kot sta španski Castor in italijanski avtocestni odsek Passante di Mestre, obstaja bojazen, da bi lahko EFSI povzročil „podružbljenje tveganj in privatizacijo dobičkov“;

Obravnava pobude za projektne obveznice

53.  meni, da je treba skrbno oceniti finančni, socialni in okoljski učinek pobude za projektne obveznice; poziva Komisijo, naj vzpostavi vključujoč in odprt postopek posvetovanja na ravni EU – in sicer z dejavno udeležbo predstavnikov Evropskega parlamenta – glede prihodnosti projektnih obveznic za obdobje 2016–2020 pred popolnim zaključkom sedanje pilotne faze pobude za projektne obveznice;

Posodobitev zunanje razsežnosti ukrepov EIB

54.  pozdravlja podaljšani mandat EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, ki zagotavlja jamstvo EU za zunanje operacije EIB do 30 milijard EUR, pa tudi njegove ključne cilje, namreč razvoj lokalnega zasebnega sektorja, razvoj socialne in gospodarske infrastrukture, prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blaženje;

55.  poziva EIB, naj posveti pozornost tretjim države in regijam zunaj EU, ki so prizadete zaradi konflikta in skrajne revščine, pri čemer naj bo glavni cilj zmanjšati razvojni razkorak med EU in temi regijami ter prispevati k programom podpore za mala in srednja podjetja v državah trgovinskih partnericah, tudi v obliki zadostnega financiranja za vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA) za mala in srednja podjetja, s posebnim poudarkom na južnih sredozemskih in vzhodnoevropskih sosednjih državah; poziva EIB, naj sodeluje z Afriško razvojno banko pri financiranju dolgoročnih naložb v gospodarskem razvoju; pozdravlja, da so subvencije EU vse bolj povezane s posojili EIB, da bi dosegli boljše rezultate projektov v partnerskih državah EU;

56.  poziva EIB, naj še naprej dejavno spodbuja trajnostno rast v razvitih državah in v državah v razvoju, da bi prispevala k trajnostnemu razvoju po svetu; poudarja, da mora EIB kot finančna veja Unije odigrati svojo vlogo pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj; poziva, naj se pri pregledu srednjeročnega mandata EIB za zunanja posojila v letu 2016 nameni posebna pozornost razvojnemu programu po letu 2015;

57.  želi spomniti, da je Evropska investicijska banka največja tuja financerka v Turčiji in da je ob začetku pristopnih pogajanj leta 2004 okrepila dajanje posojil tej državi, ki so v zadnjem desetletju znašala 23 milijard EUR; obžaluje, da je kljub trajajoči gospodarski krizi v EU Turčija leta 2015 prejela približno 3,5 % vseh posojil EIB in je tako med njenimi največjimi državami prejemnicam zunaj EU; poziva k strožjemu pogojevanju financiranja, povezanemu s spoštovanjem človekovih pravic in svobodo izražanja;

58.  spodbuja EIB, naj razvije in uporabi celovit pristop, potreben za odziv na številne resne izzive, ki jih je povzročil dotok migrantov v Evropo, vključno z okrepljenimi operacijami v državah izvora teh tokov kot tudi v državah, ki neposredno mejijo nanje;

59.  poziva jo, naj se v zvezi s tem osredotoči na potrebne naložbe v mestno, zdravstveno, izobraževalno in socialno infrastrukturo, da bo spodbudila gospodarske dejavnosti in prek tega ustvarjanje novih delovnih mest ter čezmejno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami;

60.  poudarja, da je EIB pomemben akter pri spodbujanju prednostnih nalog in ciljev zunanje politike EU; priporoča boljše usklajevanje in sodelovanje med EIB ter službami in instrumenti zunanje politike EU; poziva k nadaljevanju in izboljšanju sistematičnega predhodnega in naknadnega ocenjevanja gospodarskega, družbenega in okoljskega vpliva projektov, ki jih je podprla EIB, glede na cilje Evropske službe za zunanje delovanje in splošna načela zunanjega delovanja Unije, kot je navedeno v členu 21 PEU ter strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice; v zvezi z naložbami zunaj EU poziva k poglobljenemu poročilu o morebitnih izgubah in o tem, v katerih primerih in kako je bil uporabljen jamstveni instrument; pozdravlja dejstvo, da je EIB organizirala vrsto seminarjev o podjetništvu in človekovih pravicah;

61.  poziva EIB, naj Parlamentu in javnosti predstavi podrobne informacije o svojem financiranju varuha pravic podjetij v Ukrajini in o njegovem delovanju;

62.  pozdravlja rešitev, ki je bila najdena skupaj s Svetovno banko in na podlagi katere bo EIB lahko prispevala k lažjemu ukrajinskemu nakupu plina;

63.  izraža namero, da bo pozorno spremljal izvajanje zunanjega mandata EIB pred vmesnim pregledom, pri čemer bo upošteval tudi morebitno sprostitev dodatnih 3 milijard EUR; se ponovno zavezuje, da bo pozorno preučil prva poročila o zaključku projektov, ki bodo objavljena v okviru mandata EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU;

Okrepitev okvira EIB za upravljanje, preglednost in nadzor

64.  pozdravlja visoko kakovost sredstev EIB, saj je delež oslabljenih posojil v njenem celotnem portfelju posojil blizu 0 % (0,2 %), in njeno preudarno upravljanje likvidnosti; meni, da mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bo ohranila dostop do mednarodnih kapitalskih trgov po najboljših pogojih financiranja;

65.  predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za sektorske analize in objavi skupne statistične podatke ter informacije o podprojektih ter tako spodbuja ciljno usmerjeni pristop k nekaterim sektorjem ali vrstam malih in srednjih podjetij; poudarja, da je treba v letna poročila EIB vključiti popolnejšo in podrobnejšo analizo naložbenih potreb po sektorjih v EU, da bi odkrili morebitna področja, na katerih naložb primanjkuje glede na potrebe za izvajanje prednostnih nalog EU; meni, da bi morala EIB oceniti, ali s svojimi naložbenimi instrumenti lahko ta primanjkljaj odpravi;

66.  poudarja, da EIB velik pomen namenja svoji politiki nične tolerance do goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja ter da je zavezana močni integriteti in etičnim pravilom; v zvezi s tem pozdravlja, da je svet EIB odobril posodobljeno politiko boja proti goljufijam, in letno poročilo skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2014; pričakuje, da bo EIB ustavila izplačila v okviru posojil projektom, ki so predmet nacionalnih ali evropskih preiskav v zvezi s korupcijo;

67.  pozdravlja, da je skupina EIB julija 2014 sprejela spremenjeni okvir za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma; spodbuja EIB, naj nadaljuje dialog s civilno družbo o izboljšavah svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij; poziva EIB, naj oblikuje novo politiko odgovorne obdavčitve, začne pa naj s pregledom svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij leta 2016; poziva EIB, naj zagotovi, da bo neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov odvisno od razkritja podatkov, povezanih z davki, po posameznih državah v skladu z določbami CRD IV za kreditne institucije ter razkritja informacij o dejanskem lastništvu;

68.  poziva EIB, naj v zvezi s predhodno oceno podjetij, ki so predmet sodne preiskave, posodobi svoje politike o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

69.  je seznanjen s poročilom o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2014; vztraja, da je treba doseči najvišjo stopnjo preglednosti in institucionalne odgovornosti z zagotavljanjem proaktivnega javnega razkritja izčrpnih in zanesljivih proračunskih informacij ter dostopa do finančnih podatkov o projektih, ki jih financira EIB;

70.  poziva, naj se zagotovita največja možna preglednost in dostop javnosti do informacij v zvezi s sistemi oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, Parlamentu pa naj se dostop do informacij in finančne dokumentacije zagotovi v vsakem primeru;

71.  spodbuja EIB, naj dosledno spoštuje zahteve, povezane z javnim registrom okoljskih dokumentov v okviru Aarhuške uredbe (Uredba (ES) št. 1367/2006), in naj še naprej redno poroča o svojih posojilnih dejavnostih zunaj EU v skladu s standardi mednarodne pobude za preglednost pomoči (IATI);

72.  ponavlja, da bi morala EIB okrepiti svoje dejavnosti potrebne skrbnosti, da bi izboljšala kakovost informacij o končnih upravičencih in učinkoviteje preprečevala transakcije s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala, pranja umazanega denarja, socialnih učinkov ali vplivov na okolje oziroma s tistimi, ki so registrirani v off-shore finančnih centrih ali davčnih oazah in uporabljajo agresivno davčno načrtovanje; poziva EIB, naj pobude za projektne obveznice ne uporabi za financiranje dejavnosti, povezanih z organiziranim kriminalom; ponovno poudarja, da mora EIB v sodelovanju s Komisijo pripraviti strog javni seznam meril za izbor finančnih posrednikov;

73.  poziva EIB, naj oblikuje strožja pravila glede navzkrižja interesov ter jasna, stroga in pregledna merila za javno-zasebna partnerstva, ki prejemajo sredstva, s čimer bi zagotovili, da med javne in zasebne partnerje ne bo pravično porazdeljen le naložbeni del projektov, ampak tudi tveganja, prisotna pri naložbah, da bi zaščitili javni interes; poziva EIB, naj okrepi strokovno znanje za sodelovanje vlad, regij in občin v javno-zasebnih partnerstvih, med drugim s pripravo smernic zanje;

74.  poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva spoštovanje načela enakega plačila in preglednosti plač ter načela enakosti spolov, kot določa Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; poudarja tudi, da bi morala EIB pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upoštevati ukrepe za družbeno odgovornost v podjetjih, ki kandidirajo za sredstva;

75.  meni, da bi bilo koristno redno obveščanje o stroških upravljanja in provizijah, ki jih je izplačala EIB, in o učinku financiranih projektov na zaposlovanje in dodano gospodarsko vrednost;

76.  priporoča, naj EIB na svojem spletišču objavi dokumente, ki niso zaupni, kot so korporativni operativni načrti za prejšnja leta, medinstitucionalni sporazumi in memorandumi ter drugi ustrezni sporazumi, poleg tega pa naj redno objavlja zapisnike sej vodstvenih organov EIB redno, začenši z januarjem 2016; meni, da je večji javni dostop do dokumentov ključen za preglednost, odgovornost in verodostojnost institucije;

77.  pozdravlja proces pregleda politike EIB glede mehanizma za pritožbe, ki se je začel septembra 2015, in javno posvetovanje, odprto za ustrezne deležnike; pričakuje, da bo potekajoči pregled mehanizma za pritožbe izboljšal njegovo neodvisnost in učinkovitost ter prispeval tudi k večji učinkovitosti in uspešnosti urada za pritožbe; poziva upravni odbor EIB, naj upošteva priporočila tega urada in mnenja evropske varuhinje človekovih pravic; poziva k stalnemu pretoku informacij med uradom EIB za pritožbe ter svetom direktorjev EIB; meni, da je treba memorandum o soglasju med EIB in evropskim varuhom človekovih pravic posodobiti, da bi lahko varuh človekovih pravic bolj dejavno izvajal zunanji nadzor nad EIB ter izboljšal postopke spremljanja in prevzemanje odgovornost EIB;

78.  pozdravlja letna poročila revizijskega odbora EIB za proračunsko leto 2014 in poziva pristojne organe EIB, naj zagotovijo popolno spoštovanje najboljših bonitetnih bančnih praks na področjih, kjer leta 2014 ni bilo doseženo; je seznanjen, da namerava vodstvo EIB reorganizirati nadzorne funkcije banke; podpira zahtevo revizijskega odbora za ustrezen izvedbeni načrt, pa tudi njegovo namero, da bo pozorno spremljal nadaljnji razvoj v zvezi s tem; odobrava, da je revizijski odbor upravo EIB in njene službe opozoril, da bi morala banka ohraniti svojo zmogljivost, hkrati pa ne oslabiti sedanjega okvira notranjega nadzora;

79.  meni, da bi se morala EIB v letnih poročilih bolj osredotočiti na rezultate zaključenih projektov; v zvezi s tem poziva EIB, naj v sodelovanju s projektnimi partnerji pripravi nabor rezultatov vsakega zaključenega projekta, v katerem bo ocenjena učinkovitost financiranja EIB;

80.  je seznanjen, da bo 27. oktobra 2015 potekel tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, na katere Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB v okviru upravljanja sredstev Unije in držav članic; vse tri institucije poziva k sodelovanju v procesu prenove in posodobitve tega sporazuma; poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bo prenovljeni sporazum pokril vse obstoječe in nove instrumente oziroma pobude EIB, ki zadevajo javna sredstva iz EU ali Evropskega razvojnega sklada; v zvezi s tem poziva k podelitvi večjih pristojnosti Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko temeljiteje ocenjevalo in poročalo o posojilnih dejavnostih, instrumentih in pobudah EIB, ko so te neposredno povezane z uporabo proračunskih sredstev EU;

Na poti k popolni odgovornosti Parlamentu

81.  meni, da je zaradi vedno večje zahtevnosti in obsega dejavnosti EIB, skupaj s stalnimi negotovostmi na finančnih trgih, še toliko bolj nujno najti rešitve za vzpostavitev učinkovitega bonitetnega nadzora EIB; zato obžaluje, da niti Komisija niti EIB nista upoštevali predlogov, ki jih je v preteklosti predstavil Parlament, za uvedbo regulativnega zunanjega bonitetnega nadzora;

82.  spodbuja prizadevanja strani, ki sodelujejo pri pripravi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in EIB, ki bo zagotovil okrepljeno sodelovanje med institucijama; poziva k rednemu strukturiranemu dialogu med predsednikom EIB in Evropskim parlamentom, da bi zagotovili večji parlamentarni nadzor nad dejavnostmi EIB; poleg tega poziva EIB, naj v okviru tega medinstitucionalnega sporazuma podpiše sporazum s Parlamentom, na podlagi katerega bodo lahko poslanci Evropskega parlamenta naslavljali vprašanja neposredno na njenega predsednika, pri čemer bo rok za odgovor dogovorjen, kar se že izvaja s predsednikom ECB;

o
o   o

83.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0183.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.
(4) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

Pravno obvestilo