Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2354(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0171/2016

Predložena besedila :

A8-0171/2016

Razprave :

PV 26/05/2016 - 4
CRE 26/05/2016 - 4

Glasovanja :

PV 26/05/2016 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0237

Sprejeta besedila
PDF 311kWORD 182k
Četrtek, 26. maj 2016 - Bruselj Končna izdaja
Strategija za enotni trg
P8_TA(2016)0237A8-0171/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg (2015/2354(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom "Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo" (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom "Strategija za enotni trg za Evropo – Analiza in dokazi" (SWD(2015)0202),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Poročilo o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom "Strategija za enotni digitalni trg za Evropo" (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom "Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast" (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom "Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast" (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 za predsednika Komisije z naslovom Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor v korist vseh udeležencev(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom "Aktu za enotni digitalni trg naproti" (4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi(5),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 o stroških neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2015 o strategiji za dokončanje enotnega trga: bonus v bilijonih evrov, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju študije z 20. novembra 2015 o naknadni oceni direktive o zamudah pri plačilih, ki jo je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju študije iz novembra 2014 o razmerah na evropskem trgu pohištva in možni pobudi za pohištvene izdelke, ki jo je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0171/2016),

A.  ker je enotni trg bil in še vedno je steber povezovanja EU in gonilo za trajnostno rast in delovna mesta, saj spodbuja trgovino v EU in hkrati zagotavlja visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo v skladu s členom 3(3) PEU;

B.  ker je poglabljanje notranjega evropskega trga še vedno osrednji ekonomski izziv, zlasti na področju razvoja novih tehnologij, kjer je potreben trg kritične velikosti, da bi spodbujali prihod inovativnih in konkurenčnih akterjev na svetovno prizorišče;

C.  ker je enotni trg v zadnjih letih doživel znaten pozitiven razvoj, če pa bi odpravili neupravičene fizične, pravne in tehnične ovire, pa bi lahko dosegel še več na na skoraj vseh področjih – pri spodbujanju digitalnega trga, podpiranju zagonskih podjetij, povezovanju globalnih dobavnih verig, izboljšanju mobilnosti delavcev in socialnih pravic, obravnavi novih poslovnih modelov in zagotavljanju pospeševanja trga ter vzajemnem priznavanju, standardizaciji in izdajanju poklicnih dovoljenj;

D.  ker bi v skladu z raziskavo Parlamenta dokončanje enotnega trga po ocenah lahko prineslo dobiček v višini bilijona EUR (v skladu s potencialnim dobičkom zaradi učinkovitosti v višini 615 milijard EUR na leto); ker je razdrobljenost enotnega trga ena od glavnih ovir za večjo strukturno gospodarsko rast;

E.  ker je za nadaljnje povezovanje enotnega trga potreben resničen strateški pristop in ker bi se morali na izzive odzvati tako politično in kot tehnično, zlasti v primeru neupravičenih necarinskih ovir znotraj enotnega trga;

F.  ker bi morala EU doseči resničen enotni trg in ga obravnavati kot skupno dobrino vseh državljanov, delavcev, gospodarskih subjektov in držav članic ter ker bo enotni trg svoj polni potencial lahko dosegel le, če ga bodo v celoti podpirale vse države članice in pri tem sodelovale med seboj;

G.  ker bi morali biti predpisi in ukrepi na ravni EU vključeni v skupno strateško vizijo ter bi morali biti zato medsebojno usklajeni in ne protislovni; ker se morajo države članice vzdržati diskriminatornih ukrepov, kot so trgovinski in davčni zakoni, ki vplivajo le na nekatere sektorje ali poslovne modele in izkrivljajo konkurenco, zaradi česar se v posamezni državi članici podjetja težko uveljavijo, kar pomeni jasno kršitev načel notranjega trga;

H.  ker se enotni trg ne sme obravnavati ločeno od drugih horizontalnih področij politike, zlasti od enotnega digitalnega trga, varovanja zdravja, socialne zaščite in varstva potrošnikov, delovnega prava in mobilnosti državljanov, okolja, trajnostnega razvoja, energije, prometa in zunanje politike;

I.  ker sta dokončanje enotnega trga v sektorju proizvodov in storitev ter odprava ovir glavni prednostni nalogi, pri katerih morajo države članice in institucije EU sprejeti pospešeni pristop;

J.  ker ovire na enotnem trgu prinašajo manjšo izbiro ter dražje proizvode in storitve za potrošnike;

K.  ker podjetja socialnega gospodarstva na evropski ravni niso uveljavljena in ker večina teh podjetij ni priznana s pravnim okvirom na evropski ravni, temveč samo na nacionalni ravni nekaterih držav članic v različnih pravnih oblikah; ker pomanjkanje pravnega okvira EU ovira možnosti teh podjetij za čezmejno delovanje znotraj notranjega trga;

L.  ker ponarejanje resno ogroža javno zdravje in varnost in ker se je skupna vrednost trgovine s ponarejenim blagom v zadnjih letih znatno povečala, zaradi česar se je še poslabšal uničujoč učinek ponarejanja na inovacije, zaposlovanje in blagovne znamke evropskih podjetij;

M.  ker bi vzpostavitev enotnega kapitalskega trga spodbujala večjo čezmejno delitev tveganj ter večjo likvidnost trgov;

N.  ker zbirno poročilo o posvetovanju Komisije glede geografskega blokiranja kaže, da potrošniki močno podpirajo zakonodajne ukrepe za preprečevanje geografskega blokiranja;

O.  ker se ekonomske posledice finančne krize še vedno občutijo in je BDP v več državah članicah še vedno pod ravnjo iz leta 2008;

P.  ker so na enotnem trgu stopnje brezposelnosti vztrajno visoke; ker se je zaradi finančne krize število brezposelnih povečalo za več kot 6 milijonov; ker je bilo konec leta 2015 v Uniji brez dela več kot 22 milijonov ljudi;

Cilji politike

1.  podpira splošne cilje strategije Komisije za enotni trg za blago in storitve z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo ter podpira njene ukrepe na ključnih področjih, da bi izkoristili ves potencial enotnega trga v korist potrošnikov in podjetij, zlasti zagonskih, povečali število trajnostnih delovnih mest ter krepili in razvijali mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, naj oblikuje medsektorske politike, s katerimi bi v skladu s splošnimi določbami iz Naslova II PDEU dosegli pravičnejši in konkurenčnejši enotni trg;

2.  se zaveda, da je eden od poglavitnih ciljev Unije vzpostavitev notranjega trga, na katerem bo zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

3.  pozdravlja, da je cilj strategije dopolniti prizadevanja z drugih področij; meni, da bi lahko strategija z izboljšanjem že sprejetih pobud pripomogla zagotoviti gospodarsko blaginjo, povečati ustvarjanje delovnih mest in rasti ter s konkretnimi ukrepi izboljšati blaginjo Evropejcev, Evropska unija pa bi z njo postala bolj privlačna za naložbe in dosegla svetovno konkurenčnost evropskih podjetij; poudarja pa, da je treba pri izvajanju te strategije preprečiti neskladnosti in prekrivanja med različnimi pobudami; poudarja, da bi morali predlogi temeljiti na dokazih in upoštevati načela boljšega pravnega urejanja;

4.  poudarja, da je treba na enotnem trgu nujno odpraviti neupravičene ovire, da bi dosegli konkretne in hitre rezultate na področju konkurenčnosti, rasti, raziskav, inovacij, ustvarjanja delovnih mest, izbire potrošnikov in novih poslovnih modelov; meni, da bi si morali za uresničitev teh ciljev prizadevati za bolj harmonizirano zakonodajo, ko je to potrebno in ustrezno, pri čemer bi morali ohraniti kar najvišjo raven varstva potrošnikov, in sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo neupravičenih ovir, ki so jih ustvarile države članice;

5.  meni, bi morali biti v vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 določeni ambiciozni cilji za doseganje visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva in trajnostne rasti do leta 2020; poudarja, da bi moral biti pri doseganju teh ciljev enotni trg osrednjega pomena;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pri izvajanju zakonodaje o enotnem trgu inovativne; opozarja na velik potencial delovno intenzivnih sektorjev, kot sta maloprodaja in gostinstvo, za ustvarjanje delovnih mest, povezovanje in odpravljanje brezposelnosti mladih;

7.  meni, da bi bilo treba Montijevo poročilo iz leta 2010 z naslovom "Nova strategija za enotni trg" v celoti izvajati in upoštevati pri pripravi strategije za enotni trg;

8.  poudarja, da v strategiji za enotni trg ne smemo spregledati potenciala industrijskega sektorja za trajnostno rast in kakovostno zaposlovanje v Evropi;

9.  meni, da je notranje povpraševanje – in še posebej povečanje kupne moči, sprejetje inovativnih ukrepov in naložbe v zeleno gospodarstvo – bistveno, če želimo v celoti izkoristiti potencial enotnega trga in spodbuditi trajnostno rast;

Sodoben in bolj inovativen enotni trg

10.  pozdravlja, da se strategija osredotoča na vidike, na podlagi katerih bodo lahko podjetja, zlasti mala in srednja, mikro ter zagonska, razširila svoje dejavnosti, rasla in ostala na enotnem trgu, s tem pa bodo lažje ustvarjala inovacije in odpirala delovna mesta; poudarja, da je treba v zvezi s pobudami za mala in srednja ter zagonska podjetja nemudoma ukrepati in jih obravnavati prednostno, vendar opozarja, da te pobude ne bi smele omogočiti nepoštenim podjetjem, da zaobidejo obstoječa pravila ter znižajo potrošniške in delavske standarde, pa tudi ne povečati tveganj za goljufije v podjetjih, kriminalne dejavnosti in ustanavljanje družb „poštni nabiralnik“;

11.  meni, da lahko strategija enotnega trga ponudi nove priložnosti malim in srednjim podjetjem, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, pa tudi mikropodjetjem in inovativnim zagonskim podjetjem; meni, da bi rast in ustvarjanje delovnih mest lahko podprli z vzpostavitvijo pravega poslovnega okolja, kar je ključnega pomena, in sicer z boljšimi okviri za zasebni tvegani kapital za mala in srednja podjetja in popolnim upoštevanjem načela „najprej pomisli na male“ na vsem enotnem trgu;

12.  meni, da je za uresničitev ciljev strategije za enotni trg bistveno zmanjšati upravno breme in stroške zaradi spoštovanja predpisov za podjetja, zlasti mala in srednja, ter razveljaviti nepotrebno zakonodajo, hkrati pa ohraniti visoke standarde na področju varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja;

13.  meni, da je treba razmisliti o sklopu možnih objektivnih meril in kazalnikov za opredelitev „inovativnih“ zagonskih, malih in srednjih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva, ki bi se lahko uporabila kot podlaga pri sprejetju ustreznih ukrepov; poziva Komisijo, naj predlaga ta merila in kazalnike;

14.  poudarja, da je treba v okviru politike notranjega trga spodbujati podjetja socialnega gospodarstva in pri tem upoštevati, da je v EU približno 2 milijona podjetij socialnega gospodarstva, ki predstavljajo približno 10–12 % vseh evropskih podjetij; poleg tega poudarja, da socialno gospodarstvo hitro raste, zagotavlja kakovostne proizvode in storitve ter ustvarja visokokakovostna delovna mesta;

15.  poziva Komisijo, naj platformi REFIT naroči, da obravnava ovire za inovacije in da poleg predloga za ustanovitev evropskega sveta za inovacije pripravi predloge, kako te ovire zmanjšati ali odstraniti; poudarja, da ta proces ne sme privesti do zmanjšanja zaposlovanja, manjšega varstva potrošnikov in nižanja okoljskih standardov; meni, da je treba za zagotovitev boljše pravne ureditve pregledati obstoječo zakonodajo in jo po potrebi poenostaviti, da bo ustrezala svojemu namenu, vsa nova zakonodaja pa bi morala biti primerna za prihodnost in temeljiti na privzeti digitalnosti, poleg tega pa bi morala upoštevati načelo „najprej pomisli na male“;

16.  ker lahko dobro pravno urejanje koristi tako podjetjem kot delavcem ter pomaga pri spodbujanju gospodarske rasti in kakovostnem zaposlovanju na enotnem trgu; je seznanjen z agendo Komisije za boljše pravno urejanje, vključno z okrepljenim sodelovanjem deležnikov, na primer prek platforme REFIT in okrepljenih ocen učinka; poudarja, da je treba oceniti ne le kratkoročne učinke, temveč tudi dolgoročno vrednost zakonodaje ter posledice pomanjkanja zakonodaje; meni, da bo boljša, učinkovitejša in poenostavljena zakonodaja zmanjšala upravno breme ter spodbudila rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa še naprej zagotavljala visoke standarde varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja;

17.  meni, da je treba za nadaljnji razvoj enotnega trga odpraviti trgovinske ovire med državami članicami; podpira evropsko izjavo o konkurenčnosti iz februarja 2016, zlasti zavezanost poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju bremen, prizadevanjem za zmanjšanje celotnega bremena zakonodaje EU, še posebej za mala in srednja ter mikro podjetja, ter določitvi ciljev za zmanjšanje bremena v posameznih sektorjih, kadar je to mogoče; priporoča, da se tovrstni cilji za zmanjšanje bremen začnejo določati takoj;

18.  meni, da mora EU za izpolnitev ciljev enotnega trga ter za ustvarjanje rasti in delovnih mest okrepiti konkurenčnost, kot je navedel Evropski svet v izjavi o konkurenčnosti;

19.  pozdravlja, da je Komisija odločena odpraviti pomanjkanje davčne usklajenosti v EU in zlasti težave, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja zaradi zapletenosti različnih nacionalnih ureditev DDV; v celoti podpira Komisijo v zvezi z reformo DDV; jo poziva, naj preuči, kako bi lahko spremenili nova pravila v zvezi s krajem opravljanja digitalnih storitev za namene DDV, da bi zadovoljili posebne potrebe malih in mikro podjetij; jo tudi poziva, naj oceni izvedljivost dodatnega usklajevanja in zlasti možnost poenostavljenega pristopa k DDV (za isti razred blaga) v sektorju elektronskega trgovanja;

20.  podpira prizadevanja Komisije, da bi zagotovila pravično obdavčevanje v Evropski uniji ter ukrepala proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in izogibanju davkom; poziva Komisijo, naj si prizadeva za uvedbo obveznosti poročanja po posameznih državah za nadnacionalne družbe;

21.  opozarja na težave, s katerimi se soočajo podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska, pri pridobivanju finančnih sredstev; poudarja, da so zaradi različnih zunanjih dejavnikov, na primer dostopnosti posojil, sistemov obdavčitve in delovne zakonodaje, mala in srednja podjetja v slabšem položaju kot druga; poziva Komisijo, naj poleg tega, da tem podjetjem še naprej zagotavlja dragoceno podporo prek Evropskega sklada za strateške naložbe, programov, kot sta Obzorje 2020 in COSME, ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov preuči tudi, kako jim lahko dodatno olajša dostop do teh programov in instrumentov, zlasti za mikro podjetja, na primer s skrajšanjem razpisnih obdobij na šest mesecev, dodatno poenostavitvijo ustreznih postopkov in večjo vidnostjo evropskega financiranja; pozdravlja namero Komisije, da bi sredstva programa COSME uporabila za financiranje kampanj za obveščanje, ki so namenjene mladim inovativnim malim in srednjim podjetjem; poziva, naj se v kampanje vključijo vsi regionalni in lokalni organi, zadolženi za podporo podjetjem, zlasti tisti, ki sodelujejo v Evropski podjetniški mreži; meni, da je poenostavitev ključna pri omogočanju dostopa do financiranja za mala in srednja ter zagonska podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi nemoteno izvajanje čezmejnega množičnega financiranja;

22.  jo poziva tudi, naj razmisli o okrepitvi mreže odposlancev za mala in srednja podjetja, tako da sprejme vrsto ukrepov – a hkrati prepreči dodatno birokracijo –, da bodo ta podjetja bolje obveščena o tem orodju in bo njegova prepoznavnost večja, s čimer bi okrepili izmenjavo med posameznimi nacionalnimi odposlanci za mala in srednja podjetja in ustreznimi predstavniki teh podjetij, Parlamentu pa naj enkrat na leto predstavi dejavnosti mreže;

23.  poudarja, da gre v Evropi vsako leto na tisoče malih in srednjih ter zagonskih podjetij v stečaj, medtem ko čakajo na plačila računov, tudi na plačila nacionalne javne uprave, čeprav je Evropski parlament februarja 2011 sprejel direktivo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za lažjo uporabo in izvrševanje direktive o zamudah pri plačilih; poleg tega poziva države članice, naj v primeru nezadovoljivega izvajanja te direktive razmislijo o primernem varstvu za podjetja, ki jim javna uprava dolguje denar, da zaradi tega ne bi bila prisiljena iti v stečaj;

24.  odobrava zakonodajno pobudo v zvezi z insolventnostjo podjetij, vključno z zgodnjo fazo prestrukturiranja in novo priložnostjo, ki bo zagotovila, da bodo države članice vzpostavile regulativno okolje, v katerem bo sprejemljivo, da včasih pride do neuspeha, in v katerem se bodo spodbujale inovacije, vendar opozarja, da stroški in posledice propadajočih podjetij ne zadevajo le njihovih lastnikov in delničarjev, ampak tudi njihove upnike in zaposlene ter davkoplačevalce; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo s to pobudo postopki zaradi insolventnosti v EU uskladili in skrajšali, njihovi stroški pa znižali;

25.  obžaluje, da Komisija ni dovolj poudarila posebne vloge tradicionalne proizvodnje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij, ki pomembno prispeva h konkurenčnosti in gospodarski stabilnosti v Evropi; spodbuja Komisijo, naj v celoti izkoristi potencial digitalizacije in inovacij v predelovalni industriji, zlasti pri mikro in malih proizvajalcih ter zagonskih podjetjih, pa tudi v manj industrializiranih regijah, da bi prispevali k zmanjšanju regionalnih razlik in oživitvi lokalnih gospodarstev; meni, da mora v prihodnjih letih močnejša politika za mala in srednja podjetja ter obrtnike postati ena od glavnih prednostnih nalog vseh evropskih institucij in držav članic;

26.  pozdravlja enotni digitalni portal Komisije, ki naj bi v skladu z direktivo o storitvah temeljil na obstoječi ureditvi enotnih kontaktnih točk in slednje povezoval z drugimi podobnimi omrežji enotnega trga; poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko s tem portalom najbolje pomagala evropskim zagonskim podjetjem za širitev po vsej Evropi in internacionalizacijo, in sicer z zagotavljanjem točnih in jasnih informacij v različnih jezikih o vseh potrebnih postopkih in formalnostih za delovanje doma ali v drugih državah EU; poziva Komisijo, naj vzpostavi enotno kontaktno točko za dostop podjetij in potrošnikov do vseh informacij v zvezi z enotnim trgom, do pomoči in reševanja težav ter nacionalnih postopkov in postopkov na ravni EU, ki so potrebni za čezmejno delovanje v EU; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi njihovo hitro uvajanje;

27.  ugotavlja, da podjetja, zlasti mala in srednja, bodisi ne poznajo pravil, ki se uporabljajo v drugih državah članicah, bodisi imajo težave z iskanjem in razumevanjem informacij o pravilih in postopkih, ki se uporabljajo pri njihovem poslovanju; poziva Komisijo, naj vse različne portale, točke dostopa in informacijska spletna mesta poveže v enotni portal, ki bo malim in srednjim ter zagonskim podjetjem zagotavljal uporabnikom prijazne informacije, da se bodo lahko informirano odločala ter prihranila čas in stroške;

28.  poziva Komisijo, naj iz regulativnega portala enotnih kontaktnih točk razvije sistem pravih spletnih poslovnih portalov, ki bodo spodbujali redno izmenjavo informacij s predstavniki podjetij in med njimi ter nacionalnim podjetjem ali državljanom pomagali pri konkuriranju v drugih državah članicah EU;

29.  opozarja, kako pomembno je okrepiti in poenostaviti obstoječa orodja enotnega trga za mala in srednja podjetja, da bi poenostavili njihovo čezmejna širitev; poziva Komisijo in države članice, naj se bolj osredotočijo na poenostavitev in izboljšanje kontaktnih točk za proizvode in enotnih kontaktnih točk;

30.  opozarja, da je treba potrošnikom nujno zagotoviti enako raven varstva tako v spletnem kot nespletnem okolju; poudarja, da morajo vsi gospodarski subjekti, ki delujejo v spletnem in nespletnem okolju znotraj enotnega trga, sprejeti vse razumne in ustrezne ukrepe za boj proti ponarejanju, da bi zagotovili varstvo potrošnikov in varnost proizvodov;

31.  poudarja, da ekonomija delitve hitro raste in spreminja načine zagotavljanja in uporabe številnih storitev in dobrin, pri tem pa lahko usmerja inovacije in prinese dodatne koristi in priložnosti za podjetja in potrošnike na enotnem trgu; poudarja, da ekonomija delitve prinaša gospodarske, družbene in okoljske koristi in izzive; poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja držav članic pri iskanju kratko- in dolgoročnih zakonodajnih rešitev na področju ekonomije delitve; poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo predloge za preprečevanje zlorab pri zaposlovanju in obdavčevanju v ekonomiji delitve;

32.  pozdravlja napovedano pobudo Komisije v zvezi z ekonomijo delitve in njeno namero, da bo preučila podjetja, ustanovljena v tem sektorju, ter v obliki smernic razjasnila medsebojno povezanost določb iz obstoječe zakonodaje EU za uporabo in delovanje poslovnih modelov ekonomije delitve; meni, da bi morala biti za regulativno ukrepanje na tem področju značilna prožnost, ki bi omogočila hitro prilagoditev in uporabo pravil v sektorju, v katerem je zaradi hitrega spreminjanja potrebno hitro in učinkovito prilagajanje; poudarja, da je treba sedanje standarde za varstvo potrošnikov uporabljati in uveljavljati tudi v digitalnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj zagotovi najboljše možne pogoje za razvoj in razcvet ekonomije delitve;

33.  poudarja, da nove varnostne značilnosti, ki jih prinaša ekonomija delitve, kot so varnost plačil, geolociranje in zavarovanje, krepijo moč potrošnikov, zato je treba oceniti, kje bi lahko bilo naknadno ukrepanje učinkovitejše od predhodne regulacije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, da bi odpravili sedanje ovire v ekonomiji delitve, zlasti ovire za širšo uporabo digitalne identitete, s katero bi se ustvarilo zaupanje potrošnikov pri spletnih transakcijah, za oblikovanje digitalnih rešitev za plačilo davkov, za vzpostavljanje čezmejnih shem zavarovanja in za posodobitev delovne zakonodaje;

34.  meni, da bi morali pri ekonomiji delitve spodbujati razvoj novih poslovnih modelov, inovativne storitve in začasno uporabo sredstev, vendar tako, da bi za podobne storitve uporabljati podobna pravila, s čimer bi ohranili visoko kakovost storitev ne glede na to, kako je zasnovan dostop do njih in njihovo izvajanje, zagotovili enake konkurenčne pogoje in varnost potrošnikov, hkrati pa preprečili razdrobljenost, ki bi ovirala razvoj novih poslovnih modelov; verjame, da se lahko pri ekonomiji delitve uporabi le pristop enotnega trga, saj razdrobljenost enotnega trga zaradi lokalnih in nacionalnih pravil evropskim podjetjem v ekonomiji delitve preprečuje, da bi se razširila na evropsko raven;

35.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo tehnični standardi EU za inovacije, konkurenčnost in napredek na enotnem trgu; meni, da je nujno pravočasno oblikovati več evropskih standardov za kakovost, interoperabilnost in varnost, kar bi koristilo industrijski politiki EU, ter te standarde spodbujati tudi na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj podpre in okrepi standarde EU, kot so že opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1025/2012, in zagotovi bolj učinkovit in namensko ustrezen okvir za standardizacijo, in sicer tudi z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo mednarodna trgovinska pogajanja; poudarja, da bi morali standarde določati na tržno naravnan, odprt, vključujoč in konkurenčen način, da bi jih mala in srednja podjetja lahko enostavno izvajala in da bi preprečili tveganje zaprtih vrednostnih verig, pri čemer pa bi morali preprečiti zamude pri objavi standardov;

36.  opozarja na pomembno vlogo sistema standardizacije v prostem prometu proizvodov in vse bolj tudi storitev; ugotavlja, da je prostovoljna uporaba standardov BDP v Evropi povečala za 0,3 % do 1 % in pozitivno vpliva na produktivnost dela;

37.  želi spomniti, da se velika večina standardov razvije kot odziv na potrebo, ki je ugotovljena v industriji, pri čemer se tržno ustreznost standardov zagotavlja s pristopom od spodaj navzgor; podpira zavezo iz strategije za enotni trg, da bo Evropa ohranila vodilno vlogo pri razvoju standardov na globalni ravni; spodbuja standardizacijo, ki je združljiva z mednarodnim pristopom, bodisi tako, da se mednarodni standardi oblikujejo na globalni ravni, ali pa s priznavanjem enakovrednih mednarodnih standardov, kjer je to ustrezno; je seznanjen z namero, da se v okviru skupne pobude za standardizacijo vzpostavi okvir in prednostne naloge za dejavnosti na področju standardizacije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupna pobuda še naprej temeljila na takšnih potrebah, ki so ugotovljene v industriji in po načelu od spodaj navzgor, da bo tako prednostno obravnavala in oblikovala samo standarde, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in so tržno ustrezni, in ne bo vodila k oblikovanju nepotrebnih standardov ali zahtev, neskladnih z drugimi povezanimi standardi;

38.  ugotavlja, da bo predlog za skupno pobudo o evropski standardizaciji temeljil na neodvisnem pregledu evropskega sistema standardizacije, in podpira njen cilj, da evropska skupnost za standardizacijo razvije ukrepe, ki bodo izboljšali sistem kot celoto, vključno s priporočili glede vključenosti in podpiranja konkurenčnosti evropskega podjetništva;

39.  poziva Komisijo, naj v okviru sodelovanja z evropskimi organizacijami za standardizacijo podpira te organizacije in sodelujoče organizacije na nacionalni ravni pri prizadevanjih za večjo vključenost malih in srednjih podjetij tako v postopek določanja standardov kot tudi pri izvajanju že vzpostavljenih standardov; nadalje spodbuja Komisijo, naj pri izvajanju zavez iz delovnega programa za evropsko standardizacijo za leto 2016 in osnovne uredbe tesno sodeluje z evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in drugimi, da bi dosegli večjo preglednost postopka v zvezi standardi;

40.  meni, da bi morale biti skupne pobude osredotočene na nenehne izboljšave delovnih praks, zlasti tako, da bi vzpostavljale postopke za pregled sestave tehničnih odborov in ukrepe za spodbujanje odprtosti in vključenosti, kar bi omogočilo širokemu naboru deležnikov, da bi prispevali k razpravam v tehničnih odborih;

41.  meni, da bi s preglednejšim in dostopnejšim pritožbenim mehanizmom okrepili zaupanje in izboljšali postopke za določanje standardov; meni, da bi v primerih, ko standard zahteva Komisija na podlagi zakonodaje, ki jo je sprejela Evropska unija, ustrezen odbor Parlamenta lahko sodeloval v okviru javnega nadzora in razprave kot dela tega postopka, preden se po potrebi odloči za uradni ugovor; poudarja, da je treba pri določanju zahtev glede standardizacije, namenjenih organom za standardizacijo, vključiti načeli sorazmernosti in pristopa na podlagi tveganja;

42.  meni, da večje ozaveščanje javnosti o predlaganih standardih v obliki osnutka pred končno odobritvijo lahko prispeva k večji odgovornosti in preglednosti ter zagotovi zanesljivejši postopek, kot kažejo obstoječi primeri dobre prakse v evropski skupnosti za standardizacijo;

43.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 poroča Parlamentu o svojem izvajanju skupne pobude o evropski standardizaciji in o napredku, doseženem v sodelovanju z evropsko skupnostjo za standardizacijo glede priporočil iz letnega delovnega programa Unije za leto 2016;

44.  poziva Komisijo, ki je pristojna za konkurenco na notranjem trgu EU, naj v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi zagotovi enake konkurenčne pogoje za igralce na trgu;

45.  pozdravlja nedavne pobude za učinkovitejša in preglednejša javna naročila z boljšo uporabo podatkov o naročilih in z več prostovoljnega ocenjevanja naročil pri nekaterih obsežnejših infrastrukturnih projektih; poziva države članice, naj s Komisijo sodelujejo pri izvajanju teh pobud;

46.  upa, da bo Komisija še naprej izvajala proces reforme sistema javnih naročil, ki ga je začela z direktivami iz leta 2014, ter si prizadevala za vse bolj kvalificirano povpraševanje na področju javnega naročanja, s ciljem nagrajevanja tehnoloških inovacij in energetske učinkovitosti;

47.  ugotavlja, da je nova ureditev javnega naročanja iz leta 2014 manj okorna in vključuje prožnejša pravila, ki so skladnejša z drugimi politikami javnega sektorja ter bolje služijo državam članicam in lokalnim specializiranim podjetjem; poudarja, da je javno naročanje v državah članicah še vedno precej neučinkovito, kar omejuje čezmejno širitev in rast na domačih trgih;

48.  načeloma pozdravlja pobude za boljšo preglednost, učinkovitost in odgovornost pri oddaji javnih naročil, ki jih je napovedala Komisija; poudarja pa, da bi morala imeti izvajanje in uporaba novih direktiv EU prednost pred uvedbo novih instrumentov, kot je register naročil; v zvezi s tem poudarja, da morebitna uvedba orodij za analizo podatkov ne sme povzročiti novih ali dodatnih obveznosti poročanja; opozarja, da bi moral biti mehanizem za predhodno ocenjevanje za velike infrastrukturne projekte zgolj prostovoljen;

49.  poudarja, da je potreben popolnoma elektronski sistem javnega naročanja; opozarja, da je treba direktivo o javnem naročanju kot celoto hitro in celovito izvajati; poudarja, da je treba razširiti uporabo elektronskega javnega naročanja, da bi odprli trge za mala in srednja podjetja;

50.  poudarja pomen enotnega patenta; podpira, da namerava Komisija odpraviti nejasnosti glede vprašanja, kako bo enotni patent soobstajal z nacionalnimi in dodatnimi varstvenimi certifikati, pa tudi glede morebitne uvedbe enotnega dodatnega varstvenega certifikata, pri čemer je treba upoštevati javno zdravje in interese pacientov;

51.  poziva Komisijo, naj do leta 2019 uvede in izvede opustitev dodatnega varstvenimi certifikata za proizvodnjo, da bi okrepili konkurenčnost evropske industrije generičnih in biološko podobnih zdravil v globalnem okolju, pa tudi ohranili in ustvarjali dodatna delovna mesta in rast v EU, pri tem pa ne bi smeli ogroziti tržne ekskluzivnosti, ki jo zagotavlja ureditev z dodatnim varstvenim certifikatom na zaščitenih trgih; meni, da bi takšne določbe lahko pozitivno vplivale na dostop do visokokakovostnih zdravil v državah v razvoju in v manj razvitih državah ter pripomogle k preprečevanju oddaje proizvodnih del v zunanje izvajanje;

52.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi za lažji dostop do patentnega sistema v Evropi za vsa mikro, mala in srednja ter zagonska podjetja, ki želijo uporabiti evropski patent z enotnim učinkom pri inovacijah svojih proizvodov in procesov, vključno z znižanjem pristojbin za prijavo in podaljšanje ter s podporo pri prevajanju; poudarja, da so pomembni tako standardni patenti kot inovativne rešitve odprtega licenciranja, ki so v nekaterih primerih primernejše za podpiranje inovacij; opozarja na pomen licenciranja patentov v okviru omejitev konkurenčnega prava EU in po poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih (FRAND), da bi ohranili spodbude na področju raziskav, razvoja in standardizacije ter zagotovili pravične pogoje licenciranja;

53.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja predloži zakonodajni predlog za enotni evropski sistem za zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode v EU – k čemur je Parlament že pozval –, da bi vzpostavili enotni evropski sistem in tako odpravili neustrezen in izredno razdrobljen položaj v Evropi ter državljanom, potrošnikom, proizvajalcem ter vsej evropski gospodarski in socialni strukturi zagotovili številne in različne pozitivne učinke; poudarja, da bi s takšnim instrumentom izrecno poudarili dodano vrednost številnih lokalnih proizvodov, kar bi prineslo nedvomne koristi za proizvajalce, njihove regije in ozaveščenost potrošnikov;

54.  ugotavlja, da potencial javno-zasebnih partnerstev v večini držav članic EU še ni izkoriščen v celoti; poziva k uskladitvi okvirnih standardov o javno-zasebnem partnerstvu med državami članicami, širjenju dobre prakse in spodbujanju tega modela;

55.  poziva države članice, naj vzpostavijo strukture za svetovanje in pomoč čezmejnim delavcem glede ekonomskih in socialnih posledic dela v drugi državi članici;

56.  ugotavlja, da lahko poglabljanje enotnega trga in enotnega digitalnega trga prinese nove priložnosti in izzive ter bo odprlo vprašanja, ki jih bo treba reševati, namreč o spretnostih in znanjih, novih oblikah zaposlovanja, finančnih strukturah, socialni zaščiti, pa tudi o zdravju in varnosti pri delu, pri čemer bodo morale rešitve koristiti tako delavcem kot podjetjem in potrošnikom;

57.  obžaluje, da v strategiji za enotni trg ni namenjena posebna pozornost neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter delovnimi mesti, saj to še vedno ovira rast na enotnem trgu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da med 40 % in 47 % prebivalstva v EU ni ustrezno digitalno usposobljenih in da povpraševanje po digitalno usposobljenih delavcih vsako naraste za 4 %, kljub temu pa so se javni odhodki za izobraževanje od leta 2010 zmanjšali za 3,2 %, kar srednjeročno ogroža konkurenčni položaj EU in zaposljivost njene delovne sile; spodbuja države članice, naj vlagajo v digitalno izobraževanje, znanja in spretnosti;

58.  opozarja, da je namen svežnja o mobilnosti delavcev prispevati k poglobljenemu in bolj pravičnemu enotnemu trgu; vendar poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo ukrepi iz tega svežnja sorazmerni in da bodo upoštevane posledice obsežne mobilnosti za nekatere regije;

59.  poudarja, da Komisija podpira sisteme dualnega izobraževanja, ki poleg osebnega razvoja prispeva tudi k temu, da so znanja in spretnosti ter kvalifikacije evropskih delavcev bolj prilagojeni dejanskim potrebam na trgu dela; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da strategija za enotni trg v nobenem primeru ne bo omajala tovrstnih izobraževalnih sistemov in da bo obenem zagotavljala kakovost vajeništva, še posebej pa varstvo zaposlitve; opozarja na pomembno vlogo socialnih partnerjev pri razvoju dualnih izobraževalnih sistemov; meni, da čeprav tovrstnega sistema izobraževanja ne moremo kar prenesti iz ene države članice v drugo, bi se vendarle morali na evropski ravni osredotočiti na tesno povezanost med dualnim izobraževanjem in zaposlovanjem mladih;

60.  podpira ukrepe, s katerimi bi pomagali odpraviti vrzeli v evropski protidiskriminacijski zakonodaji na področju zaposlovanja, zlasti v zvezi z invalidi; poleg tega podpira, da se takoj začne izvajati Direktiva Sveta 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu;

61.  pozdravlja, da je bila vzpostavljena platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ter spodbuja zlasti države članice in socialne partnerje, naj v njej polno sodelujejo, da bi učinkoviteje ukrepali proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlenosti;

62.  vztraja, da moramo, če želimo izkoristiti priložnosti digitalizacije delovnih mest, ustvariti varno in prožno ureditev delovnega časa, stabilne delovne pogoje in socialno zaščito ter omogočiti „pametno“ delo za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poudarja, da je pomembno uvesti digitalno infrastrukturo na podeželskih območjih, da bodo lahko izkoristila številne priložnosti digitalne agende, na primer delo na daljavo;

63.  poudarja, kako pomembni so močni in neodvisni socialni partnerji ter dejanski socialni dialog; vztraja, da je treba socialne partnerje po potrebi vključiti v razpravo o morebitnih nacionalnih reformah na področju reguliranih poklicev;

64.  poudarja, kako pomemben je socialni dialog v zvezi s priložnostmi in spremembami pri zaposlovanju, ki jih prinaša enotni trg.

Močnejši enotni trg

65.  poziva Komisijo, naj poglobi svoje delo na področju izvrševanja; poudarja, da je veliko ukrepov že sprejetih, a se še ne izvršujejo ustrezno, kar slabi enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu; poleg tega poudarja, da je bilo po podatkih, ki jih je Komisija posredovala sredi leta 2015, na področju enotnega trga v teku približno 1090 postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj za boljši prenos, uporabo in izvrševanje zakonodaje na področju enotnega trga zagotovi, da imajo upravno usklajevanje, sodelovanje in izvrševanje prednost na vseh ravneh (na ravni EU, med državami članicami ter nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi organi), in sicer z dobro ciljno usmerjenimi izvršilnimi ukrepi na podlagi preglednih in objektivnih meril, in tako zagotovi obravnavo gospodarsko najpomembnejših primerov neupravičenih ali nesorazmernih ovir; meni, da je v zvezi z nacionalnimi ukrepi oziroma izvajanjem zgodnje posredovanje lahko učinkovitejše in zagotovi boljše rezultate kot postopki za ugotavljanje kršitev; kljub temu poudarja, da mora Komisija v primeru neučinkovitosti zgodnjega posredovanja uporabiti vse razpoložljive ukrepe, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, da zagotovi celovito izvajanje zakonodaje na enotnem trgu;

66.  pozdravlja namen strategije, da bi vzpostavili kulturo skladnosti in stalno nična toleranca do kršitev predpisov enotnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo, ali morajo biti pristojnosti Komisije v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev usklajene s pristojnostmi v okviru politike konkurence;

67.  poziva Komisijo, naj dodatno podpre države članice pri ustvarjanju močne kulture izpolnjevanja pravil in izvrševanja, vključno s spodbujanjem in širjenjem informacijskega sistema za notranji trg (IMI), z razvojem načrtov izvrševanja za novo pomembno zakonodajo, pripravo dialogov o skladnosti z državami članicami in usposabljanja za nacionalne uradnike, ki so odgovorni za izvrševanje, ter spodbujanjem učinkovitejšega usklajevanja med nacionalnimi regulativnimi organi; poziva države članice, naj se v celoti zavežejo izvajanju in uveljavljanju zakonodaje EU ter uporabi načela vzajemnega priznavanja; poudarja, da sta glede razdrobljenost enotnega trga, ki ustvarja ovire v ekonomskih dejavnostih in pri izbiri potrošnikov, pravilno izvrševanje in boljša regulacija bistvenega pomena in morata zajemati vse poslovne sektorje ter veljati tako za obstoječo kot prihodnjo zakonodajo;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nepotrebne omejitve na enotnem trgu, ki jih ne upravičujejo pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes, po potrebi predložijo zamisli o načinih soočanja s temi izzivi in poročajo o tem leta 2017;

69.  poziva države članice, naj dosledno in skladno prenesejo pravila notranjega trga ter naj v celoti in pravilno izvajajo njegova pravila in zakonodajo; poudarja, da zahteve po dodatnih testih in registracijah, nepriznavanje certifikatov in standardov, teritorialne omejitve dobave in podobni ukrepi ustvarjajo dodatne stroške za potrošnike in trgovce na drobno, s tem pa omejujejo morebitno koristnost enotnega trga za evropske državljane; poziva tudi Komisijo, naj za zagotovitev boljšega upravljanja izvaja ustrezno politiko do tistih držav članic, ki pravil notranjega trga ne uporabljajo pravilno, to pa naj, kjer je primerno, izvaja s postopki za ugotavljanje kršitev in s pospeševanjem teh postopkov s hitrim pristopom;

70.  ugotavlja, da sta za enotnejše izvajanje veljavne zakonodaje za enotni trg nujna dosledna enotna uporaba in ustrezno izvrševanje pravil EU, skupaj z rednim spremljanjem in ocenjevanjem na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, izvajanjem primerjalnih analiz in izmenjavo dobre prakse; opozarja, da je treba v celoti in dosledno prenesti ter izvajati evropska pravila glede delovanja enotnega trga v vseh državah članicah;

71.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi zelo zgodaj ugotovili, ali države članice kršijo zakonodajo EU, in naj zavzame odločno stališče glede zakonodajnih ukrepov, sprejetih ali obravnavanih v nacionalnih parlamentih, ki bi lahko povečali razdrobljenost enotnega trga;

72.  poudarja, da sta zavezanost in pripravljenost držav članic za ustrezno izvajanje zakonodaje EU bistvenega pomena za uspešnost enotnega trga; poziva države članice, naj odstranijo neupravičene in nesorazmerne ovire za enotni trg ter se vzdržijo diskriminatornih in protekcionističnih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, rasti in konkurenčnosti;

73.  ugotavlja, da imajo države članice ključno vlogo pri dobrem upravljanju in ustreznem delovanju enotnega trga, zato morajo skupaj izvajati proaktivno lastništvo in upravljanje enotnega trga ter ustvarjati nov politični zagon prek konsolidiranih poročil o stanju na enotnem trgu, rednih tematskih razprav na srečanjih Sveta za konkurenčnost, posebnih letnih srečanj Evropskega sveta in vključitve enotnega trga kot temelja upravljanja v evropski semester;

74.  ponovno izjavlja, da bi EU lahko pripravila svoj sklop znanstveno podprtih neodvisnih kazalnikov o stopnji povezanosti enotnega trga, ki bi ga objavili kot del letnega pregleda rasti, in poziva k sprejetju strateškega dokumenta predsednikov nekaterih organov EU – Poročila petih predsednikov –, ki bo vseboval načrt za dosego resničnega enotnega trga;

75.  poudarja, da mora Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov Parlamenta okrepiti vezi z nacionalnimi parlamenti, da se uskladijo in obravnavajo vprašanja v zvezi s prenosom in izvajanjem pravil enotnega trga;

76.  poudarja, da je treba okrepiti mrežo SOLVIT, zlasti z boljšim povezovanjem SOLVIT, CHAP, EU Pilot in Evropske podjetniške mreže, da se poenostavi širši okvir postopkov pritožb EU in da se zviša stopnja ozaveščenosti državljanov ter malih in srednjih podjetij o mreži in njeni praktični vlogi pri reševanju težav tolmačenja v povezavi z enotnim trgom; meni, da bi morala Komisija upoštevati podatke o vprašanjih, postavljenih prek mreže SOLVIT, ko bo preučevala, kako določiti prednostne naloge za izvršilne ukrepe; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja na področju pomoči državam članicam pri reševanju najtežavnejših primerov; poziva države članice, naj ustrezno opremijo in primerno umestijo svoja nacionalna središča SOLVIT, da bi ta lahko uresničevala svojo vlogo;

77.  poudarja, da je preglednost nacionalnih pravil nujno orodje za omogočanje čezmejne trgovine na enotnem trgu in da pomaga pri prepoznavanju netarifnih ovir; spodbuja države članice, naj z namenom povečanja obsega trgovine, ki bo koristno za vse, zagotovijo lažjo spletno dostopnost svojih pravil v več kot enem jeziku;

78.  ugotavlja, da je pomembno spodbujati mobilnost z usposabljanjem, pripravništvi, spretnostmi in zaposljivostjo prek programov, kot sta Erasmus+ in EURES, ki milijonom Evropejcev ponujajo priložnosti za pridobitev koristnih izkušenj;

79.  obžaluje, da številne države članice načela vzajemnega priznavanja ne uporabljajo ustrezno; v zvezi s tem pričakuje predlog Komisije v okviru krepitve enotnega trga za blago, saj bo medsebojno priznavanje izboljšal z ukrepi za večjo ozaveščenost, ter zagotavljanja boljšega izvajanja in izvrševanja s pregledom uredbe o vzajemnem priznavanju, med drugim za izboljšanje orodij za reševanje sporov, ki nastajajo zaradi neustreznega izvajanja ali uporabe načela medsebojnega priznavanja; poudarja, da bi se, če bi pristojni organi po vsej EU ustrezno uporabljali načelo vzajemnega priznavanja, podjetja lahko osredotočila samo na poslovanje in spodbujanje rasti EU ter jim ne bi bilo treba odpravljati številnih ovir, ki nastanejo zaradi nespoštovanja vzajemnega priznavanja med državami članicami;

80.  meni tudi, da bi Komisija morala biti bolj proaktivna pri opredeljevanju sektorjev z velikim potencialom za čezmejno trgovanje in digitalizacijo, v katerih bi se lahko uporabljalo načelo vzajemnega priznavanja;

81.  poziva Komisijo, naj pojasni delovanje predlaganih informacijskih orodij za trg in pravno podlago za takšna orodja;

82.  ponovno poziva, naj Svet čim prej sprejme sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v celoti prevzame svojo vlogo spodbujanja rešitev; poudarja pomen ustreznih informacij na maloprodajnih proizvodih, zlasti oznake države porekla, ki je bistvena za varstvo potrošnikov in okrepitev boja proti ponarejanju;

83.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo kazni za ponarejanje in zagotovijo polno izvajanje veljavne evropske zakonodaje na tem področju;

84.  poudarja, da regulativne razlike med državami članicami v zvezi z različnimi zahtevami o označevanju ali kakovosti nepotrebno ovirajo dejavnosti dobaviteljev blaga in varstvo potrošnikov; poudarja, da ima okoljsko označevanje dodano vrednost; poziva Komisijo, naj oceni, katere oznake so bistvene za zagotavljanje informacij za potrošnike in katere ne, ter naj razmisli o uvedbi zavezujočega sistema za zagotavljanje ključnih informacij za obrtne in industrijske proizvode, kot je pohištvo, ki bo deloval na ravni EU, da bi potrošnikom podali ključne informacije in zagotovili enako kakovost proizvodov v različnih državah članicah; meni, da bi takšna pobuda koristila potrošnikom, industrijskim sektorjem in trgovinskim subjektom, saj bi zagotovila preglednost, ustrezno priznavanje evropskih izdelkov in usklajena pravila za subjekte na enotnem trgu;

85.  poudarja, da je treba na področju enotnega trga za storitve izboljšati čezmejno opravljanje storitev, vendar pri tem paziti, da ne bi spodbujali socialnega dampinga; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in učinkovitejšo uporabo direktive o storitvah, hkrati pa naj preprečijo prakso čezmernega prenašanja; pozdravlja predlog Komisije za izboljšanje obveščanja v skladu z direktivo o storitvah, saj je sedanji postopek neučinkovit in nepregleden; meni, da bi obveščanje moralo potekati bolj zgodaj v zakonodajnem postopku, da bi se omogočile pravočasne povratne informacije deležnikov in držav članic ter da bi čim bolj zmanjšali zamude pri sprejemanju nove zakonodaje; se strinja, da bi postopke obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 razširili na vse sektorje, ki niso zajeti s to direktivo; zavrača vsakršno zahtevo glede razširitve področja uporabe direktive o storitvah; poziva Komisijo, naj se posveti bremenom v zvezi z razdrobljenim bančnim sektorjem v Evropi, ki nerezidentom, zlasti malim in srednjim podjetjem, povzroča težave pri odpiranju bančnega računa v drugi državi članici;

86.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za poenostavitev in poenotenje postopka za čezmejno opravljanje storitev, da bi mala in srednja podjetja bolje vključili na notranji trg;

87.  opozarja, da so v členu 16(1) direktive o storitvah in sodni praksi Sodišča Evropske unije jasno opredeljene zahteve glede sorazmerne ureditve; opominja, da dejstvo, da določena država članica sprejema manj stroge predpise kot druga, ne pomeni, da so njeni predpisi nesorazmerni in zato nezdružljivi s pravom Unije; ponavlja, da so predpisi, ki otežujejo in ovirajo čezmejne storitve ter zmanjšujejo njihovo privlačnost, združljivi z zahtevami notranjega trga le, če služijo nujnim razlogom v splošnem interesu ter so za to resnično primerni in ne ogrožajo svobode opravljanja storitev bolj, kot je to potrebno zaradi zaščite zastavljenih ciljev splošnega pomena;

88.  poudarja, da je treba zagotoviti dosledno oceno sorazmernosti regulativnih zahtev in omejitev za storitve; je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi potnega lista za storitve, s katerim bi v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so poslovne storitve, olajšali razvoj in mobilnost podjetij na enotnem trgu; meni, da bi morali s to pobudo poenostaviti upravne postopke za ponudnike storitev, ki želijo delovati čezmejno, in organe, ter obravnavati upravne ovire, ki tem podjetjem preprečujejo vstop na trg v drugi državi članici; poziva, naj se morebitni potni list za storitve vključi v vrsto horizontalnih orodij za podpiranje zakonodaje o notranjem trgu, kot so informacijski sistem za notranji trg (IMI) ali enotne kontaktne točke, ki so bile v direktivi o storitvah predvidene kot enotni vmesnik med organi za izvajanje vseh potrebnih upravnih postopkov v zvezi s čezmejnimi storitvenimi dejavnostmi; poudarja, da uvedba potnega lista za storitve ne sme oslabiti ali razveljaviti sodne prakse, ki jo je razvilo Sodišče Evropske unije v zvezi s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, na podlagi katerih je mogoče upravičiti predpise, ki omejujejo čezmejno zagotavljanje storitev; vendar poudarja, da potni list za storitve ne bi bil potreben, če bi se direktiva o storitvah ustrezno izvajala in uveljavljala; poudarja, da to ne sme vključevati uvedbe načela izvorne države;

89.  pozdravlja močno osredotočenost na vlogo storitev na enotnem trgu ter zagotavljanje, da strokovnjaki in storitvena podjetja, zlasti trgovci na drobno, niso omejeni zgolj na svoje nacionalne trge; poudarja, da bo nadaljnja širitev programov za poklicne potne liste in potne liste za storitve osrednjega pomena pri preprečevanju nepotrebnega upravnega bremena držav članic, ki naše državljane odvrača od čezmejnega dela in trgovanja;

90.  ponovno poudarja, kako pomembno je odpravljanje ovir (vključno z jezikovnimi in upravnimi ovirami ter ovirami, ki jih povzroča pomanjkanje informacij), ki omejujejo poslovni potencial spletne čezmejne trgovine in spodkopavajo zaupanje potrošnikov v enotni trg; poudarja, da je pomembno odpraviti omejitve pri opravljanju maloprodajnih dejavnosti, kot so urejanje odpiralnega časa trgovin, davki, ki se nanašajo posebej na maloprodajo in so selektivni, ter nesorazmerne zahtevanje informacij od podjetij;

91.  priznava pristojnosti lokalnih organov v zvezi z urbanističnim načrtovanjem; vseeno poudarja, da se urbanistično načrtovanje ne bi smelo uporabiti kot izgovor, da se zaobide pravica do svobodnega ustanavljanja; v zvezi s tem opozarja na pomen pravilnega izvajanja direktive o storitvah; poziva države članice, naj odpravijo ovire za prosti pretok in odprejo svoje trge, da bi spodbudile konkurenčnost in raznolikost trgovin, ki je nujna, da bi se ohranila privlačnost nakupovalnih območij – zlasti v mestnih središčih;

92.  poudarja, da je sektor trgovine na drobno in debelo največji poslovni sektor v Evropi; meni, da mora biti zmanjševanje nepotrebnih regulativnih upravnih in praktičnih ovir za trgovino na drobno na prvem mestu;

93.  poziva Komisijo in države članice, naj sektorju trgovine na drobno namenijo največjo politično težo kot enemu od stebrov enotnega trga, vključno z digitalnim enotnim trgom, in naj odpravijo regulativne, upravne in praktične ovire, ki ovirajo začetek, razvoj in neprekinjenost poslovanja, trgovcem na drobno pa otežujejo polno izkoriščanje prednosti notranjega trga; meni, da bi morala tržna zakonodaja na področju trgovine na drobno temeljiti na dokazih, pri čemer bi morali upoštevati potrebe tega sektorja;

94.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nepotrebne omejitve za ustanovitev maloprodajnih podjetij na enotnem trgu, ki jih ne upravičujejo pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes, ter, pripravijo predloge za reševanje teh težav, kjer je to potrebno, in o tem poročajo spomladi 2017;

95.  meni, da različni pristopi k urejanju področja storitev svobodnih poklicev sami po sebi ne ovirajo poglabljanja notranjega trga; poudarja, da so lahko predpisi v zvezi z dostopom do poklicev in njihovim opravljanjem pomembni za zaščito ciljev splošnega pomena in varstvo potrošnikov ter da je njihovo ocenjevanje smiselno le v ustreznem nacionalnem okviru;

96.  se strinja s Komisijo, da velik del regulacije držav članic na področju dostopa do reguliranih poklicev in njihovega opravljanja ni v sorazmerju s potrebami in ustvarja ovire, ki preprečujejo dostop do opravljanja poklicev;

97.  meni, da je treba začasno čezmejno izvajanje storitev, vključno s poklicnimi storitvami, obravnavati kot ključni element za notranji trg, ker se tako ustvarjajo delovna mesta ter zagotavljajo visokokakovostni proizvodi in storitve državljanom EU; zato meni, da so redne smernice, ki upoštevajo različne gospodarske, geografske in socialne razmere vseh držav članic, uporaben instrument za države članice;

98.  pozdravlja ponovno osredotočenost na regulirane in svobodne poklice v Evropi v okviru nedavne strategije za enotni trg, ki predstavljajo pomemben dejavnik rasti in zaposlovanja na enotnem trgu; poziva Komisijo, naj predloži konkretne ukrepe, s katerimi bi udejanjili priporočila delovne skupine Evropske komisije o akcijskem načrtu za svobodne poklice;

99.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za odpravo regulativnih ovir, ki omejujejo dostop do nekaterih poklicev, kot pomemben korak k odpiranju enotnega trga in spodbujanju rasti zaposlovanja;

100.  podpira pobudo Komisije, da pregleda regulirane poklice, vendar poudarja, da je pri posredovanju vedno treba vzdrževati visoke standarde kakovosti za zaposlitev in storitve, dobre kvalifikacije in varnost potrošnikov;

101.  meni, da bi podjetja brez konkurenčnih profesionalnih in poslovnih storitev po vsej EU le stežka ostala konkurenčna in ohranila delovna mesta ter ustvarjala nova;

102.  poudarja, da neučinkovite storitve dostave, zlasti v zvezi z zadnjim kilometrom dostave, pomenijo veliko oviro za čezmejno prodajo v EU; poudarja, da so dostopne, cenovno sprejemljive, učinkovite in visokokakovostne storitve dostave ključni pogoj za uspešen enotni trg; poziva Komisijo, naj pripravi celovit akcijski načrt za dostavo paketov in opredeli cilje, ki naj se na tem trgu dosežejo do konca leta 2020; poziva Komisijo, naj pri čezmejni dostavi nameni več pozornosti odpravi ovir, s katerimi se soočajo gospodarski subjekti;

103.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi poenostavili in pospešili postopke za priznanje poklicnih kvalifikacij, tudi z omogočanjem in spodbujanjem uvedbe skupnih okvirov za usposabljanje, pri čemer bi v celoti spoštovali načelo subsidiarnosti; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izobraževanje in usposabljanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi današnji in prihodnji delavci pridobili ustrezne e-spretnosti;

104.  pozdravlja dejstvo, da ta strategija obravnava visoko stopnjo brezposelnosti v EU, vendar obžaluje, da ne vključuje natančnih korakov in ukrepov, ki bi ljudem pomagali najti zaposlitev, kot so izboljšanje standardov za izobraževanje in usposabljanje, doseganje ciljev vseživljenjskega učenja in boj proti neskladjem med ponudbo znanj in spretnosti ter podvprašanjem po njih ter kvalifikacije delavcev in strokovnjakov; meni, da je samoumevno, da se enotni trg zaradi digitalizacije različnih dejavnosti hitro spreminja, poleg tega pa bo za nova delovna mesta potreben drugačen sklop spretnosti in kvalifikacij;

105.  izraža neodobravanje, ker Komisija v okviru strategije za enotni trg ni sprejela posebnih ukrepov za obravnavo potreb invalidnih oseb in potrošnikov, starejših in ljudi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih;

106.  meni, da je načelo enakega plačila za enako delo na istem delovnem mestu, ki ga zagovarja predsednik Komisije Juncker, pomembno orodje za boj proti izkrivljanju trga;

Pravičnejši enotni trg

107.  poudarja, da bi resničen enotni trg moral zagotavljati koristi in zaščito za državljane, potrošnike in podjetja, kar zadeva višjo kakovost, večjo izbiro, primerne cene ter varnost blaga in storitev; poudarja, da neupravičena diskriminacija prejemnikov storitev (potrošnikov in podjetnikov) na podlagi državljanstva ali stalnega prebivališča, ki ne temelji na objektivnih ali preverljivih merilih, tako v spletnem kot nespletnem okolju, na enotnem trgu ni sprejemljiva; vendar meni, da obveznost za podjetja, da opravljajo prodajo po vsej EU, ni izvedljiva;

108.  poziva Komisijo, naj pospeši pripravo zakonodajnega predloga za obravnavo neupravičenega geografskega blokiranja in drugih neupravičenih oblik diskriminacije, ki jih izvajajo upravljavci trga; poziva Komisijo, naj določi učinkovita merila za oceno neupravičenosti geografskega blokiranja; poudarja, da mora biti v okviru vsakega takšnega predloga spoštovano temeljno načelo svobode trgovine; poudarja tudi, da bi bilo treba v predlogu Komisije upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti za mala in mikro podjetja; ugotavlja, da morajo upravljavci trga pogosto izvesti izbiro trga, da lahko delujejo v okviru razmer na trgu;

109.  se strinja, da potrošniki pri kupovanju blaga in storitev na enotnem trgu potrebujejo pregledne informacije ter sklop sodobnih in trdnih pravic za zaščito svojih interesov; meni, da bi moral vsak pregled, vsaka združitev ali konsolidacija direktiv potrošniškega prava zagotavljati resnično visoko stopnjo varnosti potrošnikov in izvršljivih pravic in pri tem upoštevati sedanjo dobro prakso iz nacionalne zakonodaje;

110.  poziva Komisijo, naj preuči sedanje pravne negotovosti, ki vplivajo na potrošnike, in jih po potrebi odpravi, tako da pravnemu okviru pravic potrošnikov doda pojasnilo ali ga dopolni; ponovno poudarja, da je zavezan načelu prožne harmonizacije predlagane zakonodaje EU, ki se nanaša na potrošnike, in temu, da se načelo popolne harmonizacije uporabi samo, če se vzpostavi zelo visoka stopnja varstva potrošnikov in zagotovijo nedvomne prednosti za potrošnike;

111.  poudarja, da podjetja socialnega gospodarstva predstavljajo raznovrstnost poslovnih modelov, ki je ključnega pomena za visokokonkurenčen in pravičen enotni trg; poziva Komisijo, naj socialno gospodarstvo vključi v politike enotnega trga in naj razvije evropski akcijski načrt za podjetja socialnega gospodarstva, da se sprosti poln potencial za trajnostno in vključujočo rast;

Sklepne ugotovitve

112.  poziva Komisijo, naj zakonodajalcem hitro predloži načrtovane zakonodajne predloge in pobude, ob upoštevanju zgoraj navedenih predlogov in po ustreznem posvetovanju z deležniki in oceni učinka, da bo zagotovila njihovo pravočasno sprejetje;

o
o   o

113.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 304, 22.11.2011, str.64.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0580.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012.

Pravno obvestilo