Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 11, 114(3), 168(1) in 191,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94(7) ter poročila Komisije z dne 28. novembra 2013 z naslovom „Genski viri v kmetijstvu – od ohranjanja do trajnostne uporabe“ (COM(2013)0838),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(8),

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 14. julija 2014 med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko za sodelovanje na področju kmetijstva in razvoja podeželja v obdobju 2014–2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o prihodnosti evropskega hortikulturnega sektorja – strategije za rast(9),

–  ob upoštevanju študije iz leta 2014, ki jo je pripravil tematski sektor B: kohezijska in strukturna politika – Kmetijstvo in razvoj podeželja, z naslovom: „Precision agriculture: An opportunity for EU farmers – potential support with the CAP 2014–2020“ (Precizno kmetijstvo: priložnost za kmete v EU – potencialna podpora v okviru SKP 2014–2020),

–  ob upoštevanju študije iz leta 2013 z naslovom Tehnološke možnosti za prehransko oskrbo 10 milijard ljudi, ki jo je pripravila agencija STOA (Presoja znanstvenih in tehnoloških izbir),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. februarja 2012 o Evropskem partnerstvu za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ (COM(2012)0079),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (COM(2012)0060),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 16. oktobra 2015 o ustanovitvi skupine znanstvenih svetovalcev na visoki ravni (C(2015)6946),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o patentnih in žlahtniteljskih pravicah(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0174/2016),

A.  ker se naše družbe soočajo z mnogoterimi izzivi, v katere je kmetijstvo vključeno in mora odigrati svojo vlogo, in ker je ocenjeno, da bo število svetovnega prebivalstva do leta 2050 doseglo 9,6 milijarde, kar pomeni, da bo približno 2,4 milijarde ljudi več kot danes;

B.  ker se v povprečju zavrže ena tretjina proizvedene hrane, v nekaterih sektorjih pa skoraj polovica, in ker je eden od najučinkovitejših načinov, da se zadovolji to povpraševanje, hkrati pa prepreči osiromašenje že tako skromnih virov, izkoriščanje tehnoloških rešitev za povečanje proizvodnje, izboljšanje načinov distribucije in zmanjšanje količine zavržene hrane;

C.  ker obstaja vse večja potreba po proizvodnji več varne, zdrave in hranljive hrane za državljane EU in druge ljudi po svetu, da bi se reševala vprašanja podhranjenosti, debelosti, bolezni srca in ožilja itd.; ker so visoki standardi EU na področju kakovosti hrane priznani po vsem svetu;

D.  ker pri rabi zemljišč kmetovanje tekmuje z mnogimi drugimi oblikami rabe, na primer urbanizacijo, industrijo, turizmom in rekreacijo;

E.  ker kmetijske surovine ponujajo možnosti za rast v zeleni kemiji;

F.  ker je zvišanje stopnje trajnosti v kmetijstvu vse pomembnejši cilj izvajalcev v kmetijstvu, saj je treba na eni strani obvladovati cene in ohranjati dobiček, na drugi strani pa se je treba odzvati na pomanjkanje in propadanje naravnih virov (tla, vode, zrak, biotska raznovrstnost); ker se 70 % svetovne sladke vode porabi za kmetijstvo in ker je v nekaterih regijah EU in po svetu razpoložljivost vode že velika ovira za kmetijsko proizvodnjo; ker je mogoče z učinkovitimi modernimi namakalnimi tehnikami in pridelavo lokalnim podnebnim pogojem prilagojenih poljščin močno zmanjšati porabo pitne vode v kmetijstvu;

G.  ker dušikova gnojila omogočajo visok donos, vendar gre za njihovo proizvodnjo približno 50 % energije iz fosilnih goriv, ki se porabi v sistemih kmetijske proizvodnje;

H.  ker se predvideva, da bo do leta 2030 splošno povpraševanje po energiji zraslo za 40 %, in ker je treba resno obravnavati vprašanje zadovoljevanja teh potreb z večjo energetsko učinkovitostjo in zanesljivo mešanico energetskih virov, ki vključuje tudi obnovljive vire; ker so raziskave pokazale, da lahko krajše agroživilske verige pripomorejo k zmanjšanju potreb po energiji ter imajo stroškovne in okoljske koristi;

I.  ker znaša v svetovnem merilu izguba donosa poljščin zaradi škodljivcev in bolezni do 40 % vsako leto, in ker se pričakuje, da se bo ta odstotek v prihodnjih letih bistveno povečal; ker je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje nadaljnjega zviševanja tega odstotka, vključno s sistemskimi pristopi in prilagoditvami obstoječim proizvodnim modelom, in ker podnebne spremembe prispevajo k tej izgubi in nastanku novih ekoloških škodljivcev in bolezni;

J.  ker globalno segrevanje povzroča skrajne vremenske pojave, ki so odgovorni za suše in poplave, zaradi katerih ima prebivalstvo veliko škodo, močno pa tudi ogrožajo prehransko varnost; ker lahko biološko in strukturno raznoliki kmetijski ekosistemi, odporni na podnebne spremembe, zmanjšajo tveganje;

K.  ker se potencial EU na področju gensko spremenjenih poljščin na evropskih kmetijah, kjer so donosi v zadnjih letih dosegli zgornjo mejo, ne izkorišča v polni meri;

L.  ker imata raznovrstnost in kakovost rastlinskih genskih virov poglavitno vlogo v kmetijski proizvodnji in odpornosti in sta zato odločilna dejavnika za dolgoročno kmetovanje in prehransko varnost;

M.  ker predstavlja premostitev vrzeli v donosih poseben izziv za raziskovalni program na področju trajnostnega kmetijstva;

N.  ker precizno kmetovanje vključuje uporabo avtomatizacije in drugih tehnologij za izboljšanje preciznosti in učinkovitosti ključnih praks na področju upravljanja kmetijstva z uporabo sistemskih pristopov za zbiranje in analiziranje podatkov ter optimizacijo medsebojnih vplivov med vremenskimi razmerami, tlemi, vodo in poljščinami, in ker je precizno kmetovanje zasnovano s končnim namenom, da se zmanjša poraba pesticidov, gnojil in vode ter obenem izboljša rodovitnost tal in optimizira donos;

O.  ker izsledki vede, ki preučuje tla, kažejo, da zdrava in živa tla vzdržujejo in varujejo poljščine s koristnimi vrstami, ki varujejo pred patogeni in škodljivci, obenem pa v zameno za sladkorje v koreninskih izločkih poljščinam zagotavljajo hranila in vodo; ker lahko kmetijske prakse negativno vplivajo na biološko, kemično in fizično kakovost tal, kar posledično povzroča erozijo, vpliva na slabšo kakovost strukture tal in na izgubo rodovitnosti;

P.  ker koristi inovativnih tehnologij ne bi smeli omejevati na eno vrsto kmetijske prakse in bi jih bilo treba izkoristiti pri vseh oblikah kmetovanja, konvencionalnih ali ekoloških, živinorejskih ali poljedelskih, na majhni ali veliki ravni;

Q.  ker se je število pesticidnih aktivnih snovi med letoma 1993 in 2009 zmanjšalo za 70 %, medtem ko se je v Evropski uniji povečalo število izbruhov škodljivih organizmov; ker postaja postopek pridobitve dovoljenja, vključno z merili za opredeljevanje učinkovin in novih snovi, ki so alternativa fitofarmacevtskim proizvodom, vse večji izziv za kmetijstvo EU in njene državljane; ker je treba nujno rešiti pomanjkanje aktivnih snovi za manjšo uporabo;

R.  ker nezadostne rešitve za varstvo pridelka posebnih poljščin ogrožajo kakovost, raznolikost in trajnostno proizvodnjo poljščin za prehrano v EU, kar ima neposredne posledice, ki so ocenjene na več kot 1 milijardo EUR, vključno z izgubo proizvodnje in dodatnimi stroški za kmete;

S.  ker lahko kratkoročni cikli glede prednostnih nalog z vidika politike in financiranja raziskav škodljivo vplivajo na znanja in spretnosti, infrastrukturo in inovacije v kmetijstvu in ker je treba dati prednost učinkovitemu prenosu raziskovalnih sredstev od znanosti na kmete in raziskovalne programe, katerih cilj je izboljšanje trajnosti v kmetijstvu, zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečanje konkurence;

Precizno kmetijstvo

1.  ugotavlja, da kmetijski sektor vedno računa na nove poslovne modele kmetovanja in prakse, vključno z novimi tehnikami in pridelovalnimi metodami, da poveča donos in se prilagodi novim in spreminjajočim se razmeram; poudarja, da so ekosistemske storitve, kot je kroženje hranil, izjemnega pomena za kmetijstvo, ter da nekatere dejavnosti, kot je sekvestracija ogljika, presegajo proizvodnjo hrane;

2.  je prepričan, da lahko inovacije prispevajo k dosegi trajnostnega kmetijstva v EU, ter meni, da so tehnologije preciznega kmetijstva zelo pomembne za ohranjanje napredka, vendar priznava omejitve, ki ovirajo njihovo širše uveljavljanje, vključno z zanesljivostjo, obvladljivostjo in omejenim poznavanjem teh tehnologij ter njihovo prilagodljivostjo vsem vrstam in velikostim kmetij;

3.  meni, da lahko načela preciznega kmetijstva zelo koristijo okolju, povečajo prihodke kmetom, racionalizirajo uporabo kmetijskih strojev ter znatno povečajo učinkovito uporabo virov, vključno z vodo za namakanje; zato spodbuja Komisijo, naj spodbuja razvoj in uvajanje tehnologij preciznega kmetijstva za vse vrste kmetij, ne glede na velikost in proizvodnjo, naj gre za poljedelstvo in/ali živinorejo;

4.  poudarja, da je posebej pomembno, da inovacijski proces v preciznem kmetijstvu reši težavo visokih stroškov pri razvoju in uporabi nekaterih tehnologij preciznega kmetijstva ter da so kmetje in vsa dobavna veriga dejavno vključeni v razvoj teh tehnologij, da se kmetijam zagotovijo jasne koristi in pomoč, da postanejo odpornejše;

5.  je prepričan, da se gospodarski razvoj in trajnostna proizvodnja ne izključujeta med seboj ter da ju je z inovacijami mogoče doseči; meni, da je treba zagotoviti regulativno usklajenost, jasnost in prostor za podjetništvo ter podpreti inovacije na področju tehnologije in gospodarjenja, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v naslednjih pregledih in reformah ustrezne zakonodaje inovacije izrecno upoštevale; poudarja, da je evropsko kmetijstvo sposobno pridelati kakovostne proizvode z visoko dodano vrednostjo in na podlagi znanja poiskati donosne rešitve, da se nahrani vse številčnejše in vse zahtevnejše svetovno prebivalstvo;

6.  poziva industrijo, Komisijo in države članice, naj sodelujejo, da bi se izboljšali učinkovitost in prilagodljivost robotskih in drugih tehnik v okviru preciznega kmetijstva, da bi se tako povečali povpraševanje in naložbe kmetov ter za učinkovito uporabo sredstev za raziskave v kmetijstvu in vrtnarstvu;

7.  prav tako poziva industrijo, naj izkoristi priložnosti, ki izhajajo iz inovacij pri razvoju zmogljivosti preciznega kmetijstva, ki so dostopne vsem, in tako pripomore k opolnomočenju invalidnih oseb, spodbujanju enakosti spolov ter širitvi spretnosti in znanj in zaposlitvenih možnosti v podeželskih skupnostih;

8.  pozdravlja vključitev robotike na področju preciznega kmetijstva v novoobjavljeni delovni program za program Obzorje 2020 za obdobje 2016–2017, vendar obžaluje, da predlogi v skladu s tem razpisom ne zahtevajo vključevanja več akterjev in zato ne bodo dosegli inovativnih pristopov, ki jih razvijajo kmetje; poudarja, da se s preciznim kmetijstvom raba virov zmanjša za vsaj 15 %; poziva k prehodu na precizno kmetijstvo, ki zagotavlja nove pristope upravljanja celotnega kmetijskega gospodarstva, kot so stroji, ki uporabljajo tehnologijo GPS/GNSS, v kombinaciji s sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS);

Velepodatki in informatika

9.  opozarja, da se kmetijski sektor, tako kot vse druge gospodarske panoge, spreminja; poudarja, da je postalo moderno kmetijstvo mogoče šele s sprejetjem znanstvenotehnološkega napredka ter da tudi digitalni napredek nudi priložnost za nadaljnji razvoj kmetijskega sektorja;

10.  poudarja, da imata zbiranje in analiza velikih povezanih podatkovnih nizov potencial za spodbujanje inovacij v kmetijstvu in sta zlasti koristna pri obravnavi in razvoju učinkovite in trajnostne prehranske verige, ki bo koristila kmetom, gospodarstvu, potrošnikom in okolju; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo ovire za vključevanje zahtevnih in razdrobljenih sistemov informacijskih in komunikacijskih tehnologij, spodbujanje naložb in pokrivanje stroškov usposabljanja, ter naj kmetijstvu omogočijo dostop do potrebne infrastrukture;

11.  se veseli napredka Evropske vesoljske agencije (ESA) v korist preciznega kmetijstva; meni, da bo lahko satelit Sentinel 2B ESA, ki bo v orbiti ob koncu leta 2016, pokazal jasnejšo sliko pokritosti z obdelano površino in gozdovi ter omogočil učinkovitejše izvajanje kmetijske politike, racionalizacijo porabe virov ter izkoristek najugodnejšega trenutka za pobiranje pridelka; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo uporabo satelitskih sistemov;

Upravljanje tal ter uravnavanje vode in hranil

12.  priznava, da je degradacija tal velika omejitev v kmetijski proizvodnji in poziva k ambicioznejšim ciljem in večjim prizadevanjem za izboljšanje praks za boljše upravljanje tal in uravnavanje vode, zlasti glede na podnebne spremembe; pozdravlja uvajanje tehnologij za kmetovanje z načrtovanjem pretoka blaga in poti, ki zmanjšujejo škodo, ki jo na prsti povzroči prekomerna obdelava, ter pozdravlja nedavna prizadevanja za vključitev tehnologij za daljinsko zaznavanje z visoko resolucijo v ekološko kmetovanje; poziva Komisijo, naj količinsko ovrednoti okoljske in proizvodne koristi teh novih tehnologij in zagotovi ozaveščenost in znanje o njih ter njihov prenos;

13.  poziva, naj se v oblikovanje, testiranje in razširjanje tehnologij za kartiranje hranil v tleh vključijo kmetje, da se bo izboljšala njihova učinkovitost;

14.  obžaluje, da je učinkovitost izrabe hranil v EU zelo nizka, in poudarja, da so potrebni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti izrabe dušika (N), fosforja (P) in kalija (K), da bi se zmanjšal njihov učinek na okolje, obenem pa izboljšala proizvodnjo hrane in energije; poziva k usmerjenim raziskavam (in njihovi praktični uporabi) o izboljšanju spremljanja učinkovitosti hranil in nadaljnji optimizaciji tehnologij variabilne uporabe;

15.  se strinja, da bi razvoj novih tehnologij in inovativnih kmetijskih praks precej zmanjšal uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode ter prispeval k preprečevanju erozije tal;

Genska raznovrstnost

16.  meni, da izguba genske raznovrstnosti v zadnjem stoletju ogroža prehransko varnost in varnost krme ter spodkopava politike EU na področju trajnostnega kmetijstva, varstva biotske raznovrstnosti in strategij blaženja posledic podnebnih sprememb; meni, da prehod na monokulture in pomanjkljivo kolobarjenje največ prispevata k tej izgubi; meni, da so vse rastlinske in živalske vrste, vključno z njim sorodnimi divjimi in poldivjimi vrstami, ter stare ali nove sorte ključnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti ter rejskih programov in programov žlahtnjenja za proizvodnjo hranljive in zdrave hrane v zadostnih količinah;

17.  meni, da bi morala ureditev EU kmetom in žlahtniteljem omogočati, da najbolje izkoristijo te genske vire za zaščito biotske raznovrstnosti in inovacij pri razvoju novih sort; poudarja, da namen ureditve EU ne bi smel biti spodkopavanje inovativnih procesov z nepotrebnimi upravnimi obremenitvami za kmete in žlahtnitelje;

18.  poudarja, da je potreben boljši dialog med genskimi bankami, zasebnimi in javnimi ustanovami za raziskave rastlin, žlahtnitelji, končnimi uporabniki in vsemi drugimi akterji, ki so vključeni v ohranjanje in uporabo genskih virov, da bi se oblikovala odpornost in omogočilo soočenje z izzivi trajnostnega kmetijstva v vsej Evropi;

19.  poudarja prejšnjo podporo GD za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) ter GD za razvoj in inovacije (RTD), namenjeno dejavnostim ohranjanja genskih virov, kot je na primer evropska mreža za ohranjanje avtohtonih semen (ENSCONET), vendar poziva, naj se oblikujejo nadaljnji programi, ki bodo še naprej podpirali dejavnosti ohranjanja genskih virov za poljščine in živali za živinorejo, zlasti za uporabo genskih virov na terenu z izvajanjem ukrepov na kmetijah;

20.  poudarja, da je treba v ohranjanje genskih virov vključiti bolj raznolik nabor rastlinskih in živalskih vrst ter da mora financiranje raziskav na tem področju prinesti tehnološke izboljšave za kmetijstvo in hortikulturo;

21.  poziva Komisijo, naj predloži predloge za evropsko strategijo za ohranjanje genske raznovrstnosti v kmetijstvu, ki je predvidena v ukrepu 10 strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

22.  priznava potrebo po odgovorni uporabi zbirk genskega materiala, da bi se ugotovile in določile značilnosti učinkovite rabo virov, odpornosti na škodljivce in bolezni ter druge značilnosti, ki izboljšujejo kakovost in odpornost; meni, da to zahteva večjo pozornosti fenotipizaciji, ki predstavlja posebno ozko grlo za številne poljščine;

23.  ugotavlja, da je najučinkovitejši način ohranjanja genske raznovrstnosti v kmetijstvu uporaba in vivo; ugotavlja, da od treh značilnosti razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti, ki veljajo za uradne kataloge semen v EU, izenačenost in nespremenljivost nista naravni značilnosti gensko raznovrstnih rastlin; ugotavlja, da je prilagajanje podnebnim spremembam odvisno od visoke genske variabilnosti; je seznanjen z vse bolj koncentriranim trgom semen in vse manjšo variabilnostjo sort; želi okrepiti vlogo semenskih sistemov v kmetijstvu in izmenjav za opolnomočenje kmetov in želi priznati dolgo tradicijo inovacij v okviru participativnega žlahtnjenja v podeželskih skupnostih;

24.  priznava potrebo po ohranjanju in uporabi genskih virov za dolgoročno prehransko varnost in širjenje genske podlage za sodobne programe za rejo živali in žlahtnjenje rastlin; priznava, da se ekološke kmetije soočajo s pomanjkanjem novih sort, odpornih na škodljivce in bolezni, ki bi se lahko gojile brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev; pozdravlja koncept dostopa in delitve koristi, vendar poziva k izvajanju Nagojskega protokola v okviru Uredbe (EU) št. 511/2014 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/1866, da kompleksnost in vse višji stroški ne bodo odvračali rejcev in žlahtniteljev od uporabe divjega materiala, da bi uvedli nove značilnosti, kot so odpornost na škodljivce in bolezni, boljša hranilna vrednost in okoljska odpornost; ugotavlja, da bi treba to storiti brez onemogočanja podeželskih skupnosti, ki so skozi leta skrbele za vrste in gojile sorte;

25.  meni, da je zelo pomembno ohraniti in razvijati zmogljivost lokalnih pasem, ob upoštevanju njihove sposobnosti prilagajanja značilnostim svojega domačega okolja, ter da je treba spoštovati pravico kmetov, da samostojno žlahtnijo rastline ter hranijo in si izmenjujejo semena različnih vrst in sort, da bi se zagotovila genska raznovrstnost evropskega kmetijstva;

26.  priznava, da je treba podpreti ustrezno kolobarjenje, ki za kmete ostaja donosno; poudarja, da je pomembno ohranjati niz ustreznih orodij za zaščito pridelkov širokega razpona poljščin ter genske vire; poudarja, da bo brez takšnih orodij resno okrnjena raznolikost poljščin, ki jih je mogoče pridelovati z donosom;

Precizna reja in gojenje

27.  se strinja, da je potreben stalen napredek na področju inovativnega žlahtnjenja z uporabo varnih in preverjenih tehnik, da bi se na trgu povečal ne le nabor značilnosti, ki omogočajo odpornost poljščin na škodljivce in bolezni, temveč tudi nabor živilskih surovin s hranljivimi in za zdravje ugodnimi značilnostmi;

28.  meni, da je treba zagotoviti tudi trajno podporo razvoju in uporabi tehnoloških orodij, s katerimi se bo gojenje lahko odzivalo na družbene izzive v prihodnosti;

29.  meni, da je čas, da Komisija objavi končno poročilo delovne skupine za nove tehnike in njene znanstvene ugotovitve uporabi, med drugim, kot podlago za pojasnitev pravnega statusa tehnik za gojenje, ki so trenutno predmet pregleda, ter naj za presojo uporabi dobro pravno analizo;

30.  spodbuja odprt in pregleden dialog med vsemi deležniki in javnostjo za odgovoren razvoj visoko preciznih in inovativnih rešitev za rejske programe, vključno z njihovimi tveganji in koristmi; ugotavlja, da bo to zahtevalo prizadevanja za večjo ozaveščenost kmetov in širše javnosti ter njihovo boljše razumevanje novih tehnik; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo potrošniki in kmetje ustrezno seznanjeni z novimi in nastajajočimi tehnikami gojenja, da bo mogoča odprta in ozaveščena javna razprava;

31.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavne odločitve razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada z dne 25. marca 2015 v zadevah G2/12 in G2/13;

Fitofarmacevtska sredstva

32.  poudarja nujno potrebo po pregledu izvajanja regulativnega okvira za fitofarmacevtska sredstva in po razvoju skladnega, učinkovitega, predvidljivega, na tveganju temelječega in z znanstvenega vidika zanesljivega sistema ocenjevanja in potrjevanja; meni, da je treba čim bolj zmanjšati odvisnost kmetov od pesticidov, ob upoštevanju, da proizvodnja hrane in krme deluje v konkurenčnem, mednarodnem okolju; meni, da je pomembno razviti fitofarmacevtska sredstva, ki bodo stroškovno učinkovita, varna za uporabo in prijazna do okolja;

33.  pozdravlja pobude REFIT v okviru delovnega programa Komisije za leto 2016, v skladu s katerimi je EU zavezana k izvedbi ocene Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Uredbe (ES) št. 396/2005; poudarja, da se zaradi tega procesa ne smejo zmanjšati ustrezni standardi za varnost hrane in varstvo okolja;

34.  poziva Komisijo, naj v svoje poročilo Parlamentu in Svetu vključi možnosti za spremembe in izboljšanje sedanje zakonodaje, zlasti glede delovanja vzajemnega priznavanja dovoljenj in postopka conskega ocenjevanja;

35.  opozarja na pomisleke, da sistem registracij po conah morda ne deluje zaradi stalne uporabe zastarelih nacionalnih metodologij za avtorizacijo, in poziva Komisijo, naj harmonizira sistem za zagotavljanje vzajemnega priznavanja proizvodov v državah članicah v conah, opredeljenih v Uredbi (ES) št. 1107/2009;

36.  pozdravlja najnovejšo mrežo evropskega raziskovalnega prostora za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi (IPM-ERANET) in novo platformo za koordinacijo pri manjši uporabi, vendar meni, da bi treba platformo boljše izkoristiti za raziskave in inovacije, da se poiščejo rešitve za varstvo pridelka pri manjši uporabi in posebnih poljščinah;

37.  poudarja pomen pregledne ocene vpliva aktivnih snovi pri zagotavljanju trajnostnega kmetijstva v skladu z zakonodajo EU, ter celostnega tveganja in nevarnosti, povezane z uporabo proizvodov, in opozarja, da je treba uporabiti previdnostno načelo, če je stopnja negotovosti previsoka za zagotovitev javnega zdravja ali dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev;

38.  poziva GD za zdravje in varnost hrane, naj vzpostavi jasna merila za opredelitev aktivnih snovi z majhnim tveganjem, primernih za razvoj in uporabo pesticidov z majhnim tveganjem, pri tem pa naj upošteva razvijajoča se znanstvena spoznanja in zagotovi doseganje ciljev zdravstvenega in okoljskega varstva ter upoštevanja varnostnih podatkov za merila, ki se uporabljajo za vse potencialne snovi z majhnim tveganjem;

39.  meni, da bi morali snovi z majhnim tveganjem, vključno z nekemičnimi substancami, alternativnimi fitofarmacevtskim sredstvom obravnavati prednostno, kar zadeva oceno s strani držav članic poročevalk in Evropske agencije za varnost hrane, da bi prispevali k doseganju cilja Direktive 2009/128/ES glede integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter trajnostne rabe pesticidov, zlasti za uporabo proizvodov na redkih in posebnih poljščinah;

40.  poudarja, da je treba kmetom dati na voljo več orodij za zaščito poljščin in izbiro ukrepa, ki jih bo najbolje zaščitil; zato spodbuja širšo uporabo različnih alternativ tradicionalnim pesticidom, tudi biopesticidom, kot del celostnega zatiranja škodljivcev, ter poziva k okrepitvi prizadevanj za razvoj stroškovno učinkovitejših alternativ za sistem celostnega zatiranja škodljivcev, in sicer s podporo terenskih raziskav in več demonstracij nekemičnih nadomestkov in ukrepov z nizkim tveganjem ter pesticidov, ki so okolju prijaznejši;

41.  ugotavlja, da je biološki nadzor način za zaščito poljščin, ki temelji na uporabi živih organizmov ali naravnih substanc, in lahko zmanjša uporabo tradicionalnih pesticidov ter prispeva z večji odpornosti rastlin;

42.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt in ustanovi skupino strokovnjakov in si tako prizadeva za bolj trajnostni sistem zatiranja škodljivcev; poudarja, da se lahko s sistemom za zatiranje škodljivcev izboljša interakcija med prizadevanji pri žlahtnjenju rastlin, naravnimi sistemi zatiranja in uporabo pesticidov;

43.  obžaluje počasen napredek držav članic pri izvajanju in Komisije pri oceni izvajanja celostnega zatiranja škodljivcev in Direktive 2009/128/ES;

Razvoj znanj in spretnosti ter prenos znanja

44.  priznava, da so za razvoj tehnologij, povezanih s kmetijstvom, potrebni raznovrstni nabori znanj in spretnosti, ki so po svojem pristopu transdisciplinarni – ti zajemajo med drugim splošne znanosti na področju rastlin, živali in okolja, fiziologijo in inženiring;

45.  obžaluje vse večje pomanjkanje znanj in spretnosti v številnih od teh poklicev in poziva države članice, naj sodelujejo v partnerstvu s panogo, raziskovalnimi ustanovami in drugimi zadevnimi deležniki pri zasnovi novih programov za razvoj podeželja, vključno z evropskim partnerstvom za inovacije, da bi opredelili priložnosti za podpiranje razvoja znanj in spretnosti ter prenos znanja na teh področjih, tudi z usposabljanji in vajeništvi za mlade kmete in nove akterje;

46.  poziva sektor kmetijske tehnologije, naj izboljša usklajevanje in vključevanje demonstracij na kmetijah ter uporabo demonstracijskih kmetij in kmetij za spremljanje, da se izmenjajo najboljše prakse na regionalni, nacionalni in evropski ravni, z uporabo obstoječih ali novih programov, pobud ali virov;

47.  priznava, da imata precizno kmetijstvo in digitalna tehnološka integracija potencial, s katerim bo kmetijstvo privlačnejše za mlade kmete in ki bo ustvaril nove priložnosti za rast in ustvarjanje delovnih mest na podeželju; meni, na so lahko naložbe v razvoj kmetijskih tehnologij spodbuda za generacijsko zamenjavo na kmetijah;

Prednostne naloge na področju raziskav in financiranja

48.  priznava dolgoročne izzive, ki so povezani s trajnostnim kmetijstvom in hortikulturo, ter poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo dolgoročni naložbeni načrt za temeljne in uporabne raziskave, ki bo prednostno usmerjen v sektorski pristop in ki bo zagotavljal stalno financiranje, in jih poziva, naj izboljšajo usposabljanje za strokovnjake in sodelavce na področju trajnostnega kmetijstva ter zagotovijo strokovno svetovanje;

49.  meni, da bi moral načrt vsebovati stroškovno učinkovite rešitve ter veljati tudi za male proizvajalce, podeželska območja, najbolj oddaljene regije in gorske regije; poudarja, da so kmetje v Evropi pomembni skrbniki okolja in potrebujejo stalen dostop do inovacij in raziskav, s katerimi bodo lahko trajnostno proizvajali hrano, krmo in druge proizvode na stroškovno učinkovitejši način, hkrati pa varovali okolje za prihodnje generacije ter krepili biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve;

50.  pozdravlja napredek, dosežen na področju uporabnih raziskav v zadnjih letih, vendar poziva k okrepljenim prizadevanjem za zagotavljanje prenosa znanja do končnih uporabnikov ter za vključevanje kmetov in drugih uporabnikov kmetijskih tehnologij in proizvodov, vključno z malimi kmeti;

51.  poziva k okrepitvi evropskega partnerstva za inovacije za konkurenčno in trajno kmetijstvo iz drugega stebra skupne kmetijske politike, kar bo omogočilo vzpostavljanje partnerstev inovativnih akterjev, vključno s kmeti, zlasti malimi kmeti, daleč stran od evropskih centrov odločanja;

52.  ugotavlja, da je v državah članicah, kjer so se pametno izkoristila javno-zasebna partnerstva, prišlo do večjega premika v smeri uporabnih raziskav in do večje vključenosti končnih uporabnikov;

53.  meni, da je ključnega pomena, da Komisija in države članice razvijejo projekte, ki se osredotočajo na razvoj kmetijskih praks z učinkovitejšo uporabo virov in v razvoj sort poljščin, tudi posebnih lokalnih sort, za ohranitev in izboljšanje strukture prsti in izmenjave hranil, zlasti glede na vse bolj omejeno razpoložljivost vode in nekaterih ključnih sestavin gnojil, kot so fosfati; poziva Komisijo, naj prednostno vlaga v krožno gospodarstvo in v kmetijsko prakso, pri kateri se upoštevajo podnebne spremembe, z ustreznimi finančnimi spodbudami za raziskave in vključevanje kmetov; poudarja, da bi treba ustrezno ovrednotiti, širiti in spodbujati prednosti akvaponike, kroženja hranil v zaprtih krogih, agroekologijo, tudi agrogozdarstvo, konzervacijsko kmetijstvo in trajnostno upravljanje gozdov, sapropel, kratke prehranske verige, pašo na pašnikih in proizvodnjo z majhnimi vložki;

54.  prav tako meni, da je ključnega pomena, da Komisija in države članice razvijejo inovativne projekte za proizvodnjo neprehranskih proizvodov (bioekonomija, obnovljivi viri energije itd.) in storitve za razvoj kmetijstva, ki bo učinkovitejše uporabljalo vire (boljša uporaba vode, energije, hranil za poljščine in živali) in ki bo bolj avtonomno;

55.  ugotavlja, da so neodvisni ali javno financirani centri za izobraževanje, usposabljanje in inovacije v kmetijstvu v velikem delu EU opešali oziroma ne zadoščajo potrebam transdisciplinarnih pristopov na področjih v vzponu, kot je kmetijski inženiring; se zaveda, da je usposobljenost kmetov v nekaterih državah članicah še vedno omejena, kar otežuje dostop do novih tehnologij in njihovo uporabo, zato Komisijo poziva, naj pripravi evropski načrt za naložbe v tehnično ali višje- in visokošolsko kmetijsko usposabljanje in izobraževanje;

56.  pozdravlja nedavno ustanovljeno evropsko partnerstvo za inovacije za produktivnost in trajnost kmetijstva, ki si prizadeva povezati raziskave in kmetovanje v praksi, ter poziva Komisijo, naj aktivno krepi usklajevanje na nacionalni in čezmejni ravni, da se bo promoviral izrecni inovacijski program, povezan z Obzorjem 2020, in zagotovil ustrezen prenos znanja na končne uporabnike;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj javnost učinkoviteje obveščajo o pomenu kmetijstva v EU, razvijejo vseevropske centre za inovacije v kmetijstvu, ki bi predstavljali nove tehnologije ter omogočali dostop do njih, ter do trajnostnega kmetijstva, prehranske varnosti in suverenosti;

58.  odpira dejavnost centrov, ki omogočajo dostop do novih tehnologij – ne samo za trajnostno kmetijstvo, temveč tudi za trajnostni razvoj podeželja – in sicer s sodelovanjem s skupnostmi, podeželskimi malimi in srednjimi podjetji, zadrugami in organizacijami proizvajalcev; poudarja, da bi morali biti centri pregledni in dostopni za javnost in kmete, njihov pristop bi moral biti medsektorski in spodbujati dialog med sektorji, na katere morda inovacije različno vplivajo;

59.  poziva Komisijo, naj skupaj s tehnološkimi in znanstvenimi inovacijami zagotovi nadaljnji razvoj tradicionalnih metod in kmetij, saj pomenijo izjemen kapital, ker so vir kulturne, podeželske, zgodovinske in turistične raznolikosti ter zagotavljajo preživetje številnim evropskim malim kmetom v različnih regijah;

60.  poziva države članice, naj bolje uporabljajo finančne instrumente, oblikovane v okviru memoranduma o soglasju med Komisijo in Evropsko investicijsko banko, kar zadeva kmetijstvo in razvoj podeželja v obdobju 2014–2020;

61.  poudarja dodano vrednost, povezano s temi instrumenti, zlasti kar zadeva učinek vzvoda in posojilnih jamstev, namenjenih krepitvi izvajanja raziskovalnega programa na področju trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, vključno z družbenim izzivom 2 programa Obzorje 2020; zlasti poudarja njihovo koristnost za zmanjšanje potreb po naložbah in tveganj za kmete, ki želijo privzeti drage tehnologije in metode preciznega kmetovanja;

Ohranjanje osrednjega položaja Evrope, kar zadeva znanstveni razvoj in inovacije

62.  ugotavlja, da so podeželska območja, tudi najbolj oddaljene in gorske regije, najbolj izpostavljeni dejanskim in potencialnim podnebnim spremembam, zaradi česar so manj privlačni in bolj izpostavljeni staranju in odseljevanju prebivalstva; priznava, da je treba kmetijstvu omogočiti, da se prilagodi spreminjajočim se razmeram z uporabo vseh razpoložljivih tehnoloških rešitev, da bi zagotovili bolj trajnostno rabo kmetijskih zemljišč;

63.  ugotavlja, da lahko sodobne tehnologije, ki se uporabljajo v kmetijstvu in tudi širše v sektorju rabe zemljišč, precej prispevajo k svetovnim prizadevanjem za ublažitev podnebnih sprememb; poudarja, da je treba razširiti opredelitev produktivnega kmetijstva in popolnoma podpreti in spoštovati kmetijska zemljišča, ki z blaženjem podnebnih sprememb in sekvestracijo ogljika, vključno z agroekološkim kmetovanjem, zagotavljajo javne dobrine;

64.  meni, da je nujno ohranjati kmetijska zemljišča tudi v legah, kot so gorske in najbolj oddaljene regije Unije, in zato podpira vse ukrepe, ki bi tudi tem običajno majhnim kmetijam omogočili dostop do visoke tehnologije, ki bo prilagojena njihovim posebnim potrebam;

65.  meni, da je pomembna razumna ureditev EU, ki je usmerjena v varstvo potrošnikov ter varovanje zdravja in okolja, ki temelji na neodvisni, strokovno pregledani znanosti, kmetijskim pridelkom EU omogoča, da so konkurenčni in privlačni na notranjem in svetovnem trgu, ter poziva, naj se to načelo ustrezno ohrani;

66.  zlasti opozarja na visoke stroške, dolga časovna obdobja in poslovno ter pravno negotovost pri dajanju novih tehnologij in trajnostnih proizvodov na trg na podlagi sedanjih predpisov EU; ugotavlja, da so ta dejstva še bolj očitna v najbolj oddaljenih regijah, oddaljenih podeželskih območjih, območjih z omejenimi možnostmi in gorskih območjih;

67.  poziva Komisijo, naj uporablja in izboljša vse značilnosti najbolj oddaljenih regij, in sicer z izvajanjem pilotskih projektov na področju tehnoloških in znanstvenih inovacij, namenjenih zmanjšanju naravnih omejitev teh regij in težav, ki jih imajo zaradi svojega majhnega obsega pri dostopu do najnovejših znanstvenih in tehnoloških dosežkov in njihovi uporabi;

68.  poziva Komisijo, naj izboljša svoj regulativni okvir v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja, da bi zagotovila pravočasne, učinkovite in uspešne postopke odločanja, ki bi pripomogli k tehnološkemu razvoju v EU;

69.  poziva Komisijo, naj uporabi svoj novi mehanizem za znanstvene nasvete, da bi zasnovala regulativni okvir, ki pri ocenjevanju tveganj, nevarnosti in koristi pri sprejemanju ali nesprejemanju novih tehnologij, proizvodov in praks daje večji poudarek na tveganju temelječim in neodvisnim znanstvenim dokazom;

70.  je seznanjen s široko podporo, ki jo uživa sprejetje inovacijskega načela, v skladu s katerim bi morali zakonodajne predloge EU v celoti oceniti glede na njihov učinek na inovacije;

71.  poziva Komisijo, naj sprejme bolj obsežne ukrepe na področju znanstvenega sodelovanja na mednarodni ravni, tudi zato, da bi okrepila izmenjavo informacij ter za opredelitev možnosti za razvoj;

o
o   o

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 965. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 104. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 487. (4) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (5) UL L 309, 24.11.2009, str. 71. (6) UL L 77, 15.3.2014, str. 44. (7) UL L 162, 30.4.2004, str. 18. (8) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0205. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0473.