Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2105(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0220/2016

Predložena besedila :

A8-0220/2016

Razprave :

PV 04/07/2016 - 17
CRE 04/07/2016 - 17

Glasovanja :

PV 05/07/2016 - 4.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0299

Sprejeta besedila
PDF 427kWORD 203k
Torek, 5. julij 2016 - Strasbourg Končna izdaja
V prihodnost usmerjena in inovativna strategija za trgovino in naložbe
P8_TA(2016)0299A8-0220/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe (2015/2105(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe pred 10. ministrsko konferenco STO(1),

–  ob upoštevanju svojih priporočil Komisiji za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe ter sporazumu o trgovini s storitvami z dne 8. julija 2015(2) in 3. februarja 2016(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko" (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila leta 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2015 o zunanjem vplivu trgovinske in naložbene politike EU na javno-zasebne pobude v državah zunaj EU(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma(6),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2014 z naslovom Ali je upravljanje preferencialnih trgovinskih režimov ustrezno?,

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko,

–  ob upoštevanju Uredbe EU o nezakonito pridobljenem lesu, direktive EU o nefinančnem poročanju, predloga Evropske komisije za uredbo o konfliktnih mineralih, določbe o preglednosti v dobavnih verigah iz zakona Združenega kraljestva o modernem suženjstvu in francoskega zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(11),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve na svojem zasedanju 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013, njegovih sklepov o trgovini z dne 21. novembra 2014 in sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 27. novembra 2015,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino glede poročila o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU,

–  ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 24(2) Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz,

–  ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj iz PDEU,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0220/2016),

A.  ker trgovina ni sama sebi namen, temveč je sredstvo za doseganje blaginje in enakopravnosti, spodbuja poslovne priložnosti, trajnostni gospodarski razvoj, družbeni napredek in razumevanje kultur, povečuje zaposlovanje in dviga življenjske standarde brez povečevanja javne porabe;

B.  ker se je skupna trgovinska politika od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009 korenito spremenila; ker trgovina ne poteka ločeno, ampak je povezana s številnimi drugimi politikami in odvisna od njih; ker morajo pogajanja o trgovinskih in naložbenih sporazumih biti več kot samo zniževanje tarif, saj se kompleksni izzivi danes nahajajo v regulativnih zadevah in usklajevanju mednarodnih standardov;

C.  ker v Evropski uniji ni bilo resne razprave o stroških prostotrgovinskih politik (kot so industrijski popravki: zapiranje industrijskih obratov, izguba delovnih mest v proizvodnem sektorju, selitev celotnih industrijskih panog v tretje države, povečan uvoz) ter skupne analize stroškov in koristi politik proste trgovine; ker pomanjkanje takšne odkrite razprave vodi različne deležnike do tega, da postavijo pod vprašaj logiko in usmeritev trgovinske politike EU ter politik EU na splošno, in ker bi odkrita razprava preprečila ta obžalovanja vreden rezultat;

D.  ker globalne presežne zmogljivosti v ključnih industrijskih panogah in posledično trgovinsko neravnovesje zmanjšujejo zaupanje, ki ga imajo podjetja EU in industrija, v stabilnost trgovinske politike EU;

E.  ker je v času nizke gospodarske rasti prispevek zunanje trgovine k okrevanju evropskega gospodarstva bistvenega pomena za zagotavljanje dejanskih in merljivih rezultatov ter prispevanje k dostojnim delovnim mestom, trajnostni gospodarski rasti in enakosti v Evropi ter zunaj nje;

F.  ker se mora trgovinska politika nove generacije odzvati na pomisleke ljudi glede preglednosti in udeležbe, socialnega varstva in delovnih mest, pričakovanj podjetij glede globalnega in povezanega gospodarstva, boja proti revščini in potrebe po zagotavljanju bolj pravične porazdelitve prihodkov iz trgovine ter obravnavanja novih vprašanj, kot so digitalna trgovina ter ključna vloga malih in srednjih podjetij;

G.  ker je zaradi potekajočih trgovinskih pogajanj javnost postala pozorna na trgovinsko politiko EU, pri čemer se vse več državljanov zanima za trgovinsko politiko in je zaskrbljenih, da bi lahko skupna trgovinska politika ogrozila evropsko in nacionalno ureditev ter standarde;

H.  ker je Komisija podala jasno zavezo, da noben trgovinski sporazum ne bo zniževal ravni regulativne zaščite, da se sme raven zaščite spremeniti samo na boljše in da bo pravica do zakonodajnega urejanja vedno zaščitena;

I.  ker bi moralo regulativno sodelovanje v trgovinskih sporazumih zagotoviti najvišjo raven varovanja zdravja in varnosti v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191 PDEU;

J.  ker so državljani EU, podjetja ter mala in srednja podjetja izrazili dvome o tem, ali velika industrijska združenja resnično zastopajo interese državljanov EU, podjetij EU in na splošno Evropske unije;

K.  ker preglednost zahteva, da institucije EU preverijo, ali stališča, ki so jih predložile industrije EU, dejansko odražajo mnenja industrije EU;

L.  ker je treba okrepiti trgovinsko in naložbeno politiko EU ne le z zagotavljanjem koristnih rezultatov na področju zaposlovanja ter ustvarjanja blaginje za državljane in podjetja, temveč tudi s krepitvijo okoljskih in socialnih pravic, z zagotavljanjem najvišje ravni preglednosti, sodelovanja in odgovornosti, z vodenjem stalnega dialoga s podjetji, potrošniki, socialnimi partnerji, vsemi ustreznimi deležniki ter lokalnimi in regionalnimi organi, pa tudi z določanjem jasnih smernic pri pogajanjih;

M.  ker pravila o poreklu določajo dejanski obseg liberalizacije trgovine, saj določajo, kateremu blagu dejansko koristijo sporazumi o prosti trgovini, pri javnih razprav o trgovinski politiki pa pogosto manjkajo in do sedaj niso bili predmet analize Parlamenta;

N.  ker mora Evropska unija pri svoji trgovinski politiki in trgovinskih pogajanjih upoštevati občutljivost nekaterih sektorjev v zvezi z odpiranjem trga, zlasti v kmetijskem sektorju;

O.  ker naj bi do leta 2050 delež EU-28 v svetovnem BDP znašal le še 15 % v primerjavi s 23,7 % leta 2013, in ker se od leta 2015 90 % svetovne gospodarske rasti ustvarja zunaj EU, saj se raven rasti gospodarstev v vzponu znatno zmanjšuje;

P.  ker je EU zdaj največja trgovinska sila na svetu, ki nadzoruje tretjino svetovne trgovine, ta delež pa naj bi se do leta 2020 znižal na približno 26 %;

Q.  ker bodo tudi druge spremenljivke, kot so demografske spremembe, negativno vplivale na položaj EU na svetovnem trgovinskem prizorišču; ker naj bi se delež EU v svetovnem prebivalstvu znižal s 7,1 % leta 2013 na 5,3 % leta 2060;

R.  ker bi morali pri prihodnjih trgovinskih sporazumih in pogajanjih upoštevati stališča in biti skladni s stališči iz resolucij Parlamenta o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) ter o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA);

S.  ker se središče ustvarjanja blaginje očitno premika proti vzhodu, in sicer proti azijsko-pacifiški regiji s Kitajsko, ki je že pred Japonsko in bo najbrž prehitela tudi Združene države Amerike ter leta 2025 postala največje gospodarstvo sveta; ker to kaže, da gospodarstva v vzponu in države v razvoju zmanjšujejo zaostanek s skupino industrializiranih držav in dosegajo stopnjo razvitih gospodarstev;

T.  ker naj bi po ocenah čezmejni pretok kapitala, blaga, storitev in podatkov v letu 2014 prispeval dodatnih 7,8 bilijonov USD k svetovnemu gospodarstvu, pri čemer sama dodana vrednost pretoka podatkov predstavlja 2,8 bilijonov USD, od tega pa je bilo več kot 2,7 bilijonov USD namenjenih za blagovno menjavo;

Hitrejše prilagajanje na hitro spreminjajoče se svetovne trgovinske trende

1.  pozdravlja novo strategijo Komisije „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“, zlasti novi poudarek na elemente, kot so odgovorno upravljanje dobavnih verig, svetovni digitalni trg, trgovine z digitalnim blagom in storitvami, pravične in etične trgovine ter socialni stroški liberalizacije trgovine; je trdno prepričan, da bi se morali v bodočih trgovinskih politikah osredotočiti na boj proti vsem oblikam protekcionizma, vključno z zmanjšanjem nepotrebnih netarifnih ovir za trgovino, in zagotoviti dostop do novih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja; opozarja, da je treba liberalizacijo trgovine pravilno izvesti, da se zagotovi trajnostni razvoj; obžaluje zamudo Komisije pri predstavitvi nove strategije, saj je Parlament zahteval, da se revidirana srednjeročna in dolgoročna trgovinska strategija predstavi do poletja 2012;

2.  je trdno prepričan, da je proizvodni sektor EU ključnega pomena za ponovno industrializacijo Evrope, čeprav storitve predstavljajo več kot 70 % BDP v EU in zagotavljajo 90 % delovnih mest, in da bi se morala strategija zato bolj osredotočiti na vlogo proizvodnega sektorja v skupni trgovinski politiki; poziva Komisijo, naj sodeluje s trgovinskimi partnerji in tako zagotovi, da bodo njihovi trgi bolj odprti za podjetja EU, zlasti na področju prometa, telekomunikacij in javnega naročanja, medtem ko imajo tuja podjetja še vedno koristi od večjega dostopa do notranjega trga EU;

3.  priznava, da ima trgovinska politika EU izreden geopolitični in gospodarski pomen za Evropo pri oblikovanju globalizacije, krepitvi mednarodnih standardov in povečanju dostopa do tujih trgov; ugotavlja, da bodo mednarodna pravila določili drugi, če ne ukrepamo takoj; poudarja, da ima EU status največjega gospodarstva na svetu, zato je trajnostna in odgovorna trgovina njeno najmočnejše politično orodje za podpiranje evropskih interesov, naložb in podjetij ter spodbujanje evropskih vrednot po svetu ob hkratnem pospeševanju gospodarske rasti in naložb ter ustvarjanju delovnih mest doma; podpira cilj Komisije za okrepitev sinergij med trgovinskimi politikami in politikami notranjega trga ter priporoča, naj te politike prednost namenijo ukrepom za ustvarjanje delovnih mest;

4.  pozdravlja zavezo Komisije, da tudi v okviru digitalne revolucije noben trgovinski sporazum ne bo zniževal dosežkov evropskih standardov varstva potrošnikov; poudarja, da bo Parlament še naprej skrbno preverjal, ali potekajoča pogajanja upoštevajo to zavezo;

5.  poudarja povezavo med enotnim trgom in trgovinsko politiko EU, ki bi morala biti popolnoma skladna drug z drugim ter s širšimi politikami in vrednotami Unije; meni, da je odprta, odgovorna in prosta svetovna trgovina, ki temelji na učinkovitih, preglednih in strogih svetovnih pravilih, bistvena za to, da bo enotni trg izpolnil svoj polni potencial, tako da bo deloval, rastel in vzajemno koristil državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednjim; želi spomniti, da odpiranje trgovine vodi k večji produktivnosti, spodbuja večjo zunanjo konkurenčnost in že podpira skoraj eno od sedmih delovnih mest na enotnem trgu ter prinaša pomembne koristi za potrošnike;

6.  poziva Komisijo, naj redno posodablja svojo trgovinsko in naložbeno strategijo ter Parlamentu vsaki dve leti, začenši leta 2017, javno predstavi podrobno poročilo o izvajanju, da bi zagotovili izpolnjevanje njenih zavez; poziva Komisijo, naj v ta poročila vključi napredek pri potekajočih trgovinskih pogajanjih in izvajanje sedanjih trgovinskih sporazumov;

7.  poziva Komisijo, naj pospeši svoje postopke, da bi se izpogajani trgovinski sporazumi lahko predložili Parlamentu v krajšem času, s čimer bi se omogočilo, da se začasno uporabljajo ali da začnejo veljati hitreje;

Pregledna trgovinska politika in večje upoštevanje državljanov

8.  pozdravlja prizadevanje Komisije za večjo preglednost in odprtost v vseh fazah trgovinskih pogajanj in podpira pobudo Komisije o preglednosti TTIP; priznava, da je Komisija po več zahtevah Parlamenta povečala preglednost pogajanj, tako da je vsem poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov omogočila dostop do tajnih pogajalskih dokumentov ter deležnikom zagotovila več informacij; opozarja, da se je z večjim dostopom poslancev do tajnih informacij v okviru pogajanj o TTIP okrepil parlamentarni nadzor, kar je Parlamentu omogočilo, da še bolje izvaja svojo odgovornost na področju skupne trgovinske politike; zato poziva k razširitvi pobude Komisije za preglednost, da bi se pri vseh sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih zagotovila popolna preglednost in možnost za javni nadzor, ter da bi se posvetovali s partnerskimi državami z namenom spodbujanja najvišjih standardov preglednosti in zagotovili, da bo to vzajemni proces, v katerem pogajalsko stališče EU ne bo ogroženo, in da bo dosežen sporazum o želeni ravni preglednosti pogajanj v predhodnih študijah; poudarja, da lahko smiselna preglednost okrepi svetovno podporo za trgovino, ki temelji na pravilih;

9.  poziva Svet, naj nemudoma objavi vse prejšnje in prihodnje pogajalske mandate;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi močno in uravnoteženo udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev, vključno z ustreznimi, javnimi in spletnimi posvetovanji ter komunikacijskimi kampanjami, da se vsebino trgovinske politike EU izboljša in usmeri v zaščito pravic državljanov in tako okrepi njeno legitimnost;

11.  poudarja, da je treba v okviru potekajoče razprave o obsegu trgovinskih pogajanj pri regulativnem sodelovanju ohraniti glavni namen predpisov, ki je uresničevanje javnega interesa; poudarja, da bi moralo okrepljeno sodelovanje med regulatorji olajšati trgovino in naložbe prek opredelitve nepotrebnih tehničnih ovir za trgovino ter dvojnega ali odvečnega upravnega bremena in formalnosti, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, pri čemer pa ne bi bili ogroženi tehnični postopki, povezani s temeljnimi standardi in predpisi, ohranili pa bi se tudi evropski standardi glede zakonodaje na področju zdravja, varnosti, potrošnikov, dela, socialnih zadev in okolja ter kulturne raznolikosti in se v celoti zaščitila previdnostno načelo in regulativna neodvisnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti; opozarja, da morajo ustrezni mehanizmi temeljiti na boljši izmenjavi informacij in večjem sprejemanju mednarodnih tehničnih standardov ter voditi k večji konvergenci, hkrati pa v nobenem primeru ne smejo spodkopavati ali zavlačevati demokratično potrjenih postopkov odločanja posameznih trgovinskih partnerjev; spodbuja uporabo in oblikovanje dodatnih mednarodnih tehničnih standardov na podlagi ocen učinkov ter vsa prizadevanja za zagotavljanje polne predanosti naših trgovinskih partnerjev v mednarodnih organih za standardizacijo; vendar meni, da odsotnost skupnega mednarodnega standarda ne bi smela preprečiti vzajemnega priznavanja enakovrednosti, kjer je to primerno, niti prizadevanja za skupne čezatlantske tehnične standarde;

12.  z namenom zagotovitve preglednosti in ohranitve trgovinskih interesov EU poziva Komisijo, naj pri izvajanju posvetovanj z gospodarskimi sektorji o trgovinskih pobudah zagotovi, da združenja EU dejansko predstavljajo trgovinske interese EU, ki bodo odražali resnične interese nacionalnih gospodarskih sektorjev; poudarja, da bi bilo treba dokumente institucij EU objaviti, če je mogoče, saj je preglednost bistvenega pomena pri pridobivanju podpore javnosti za skupno trgovinsko politiko; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila evropske varuhinje človekovih pravic iz julija 2015, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja;

Večja skladnost med trgovinskimi cilji EU in drugimi vidiki njene zunanje politike na področju trgovine za razvoj

13.  opozarja, da se bo skupna trgovinska politika izvajala v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 PEU in člena 208 PDEU in da bi morala spodbujati vrednote, ki jih podpira EU in ki so opredeljene v členu 2 PEU; opozarja, da je treba zagotoviti usklajenost med zunanjimi in notranjimi politikami z zunanjo razsežnostjo; poudarja, da je EU pravno zavezana k spoštovanju človekovih pravic ter da bi morala spodbujati trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav, s katerimi trguje; meni, da je EU dolžna storili vse potrebno, da bi predvidela, preprečila in odpravila morebitne negativne posledice njene skupne trgovinske politike, in sicer z rednim izvajanjem predhodnih in naknadnih ocen učinka na človekove pravice in trajnost ter s tem povezanimi pregledi trgovinskih sporazumov, če bi se to izkazalo za potrebno; ponovno poudarja, da bi pravična in ustrezno regulirana trgovina, če je usklajena s cilji trajnostnega razvoja, lahko zmanjšala neenakost in pospešila razvoj; opozarja, da cilji trajnostnega razvoja zajemajo več trgovinskih ciljev na številnih področjih politike – eden najbolj konkretnih je povečanje izvoza iz držav v razvoju, da bi do leta 2020 podvojili delež najmanj razvitih držav v svetovnem izvozu;

14.  pozdravlja, da se je število ljudi, ki živijo v absolutni revščini, kakor jo opredeljuje Svetovna banka, od leta 1990 močno zmanjšalo; vseeno ugotavlja, da si je treba bolj prizadevati za spodbujanje zasebnih in javnih naložb v najmanj razvite države za zagotovitev institucionalnih in infrastrukturnih okvirov, ki jim bodo pomagali bolje izkoristiti prednosti trgovine, ter jim pomagati pri diverzifikaciji njihovega gospodarstva in vključevanju v globalne vrednostne verige, kar bi jim omogočilo, da se specializirajo v proizvode z večjo dodano vrednostjo;

15.  je seznanjen z najavo Komisije, da namerava okrepiti trajnostni razvoj in spodbujati človekove pravice, standarde na področju dela in socialnih zadev ter okoljske trajnosti na svetovni ravni prek svojih trgovinskih in naložbenih sporazumov, vendar poziva k odločnim prizadevanjem za celovito izvajanje in uveljavljanje ustreznih poglavij v praksi; se strinja s stališčem Komisije, da ima EU posebno odgovornost v zvezi z učinki njenih trgovinskih politik na države v razvoju in zlasti na najmanj razvite države;

16.  meni, da spadajo migracije med glavne izzive EU v 21. stoletju; poudarja, da je zagotavljanje skladnosti politike EU na področju trgovine in naložb bistvenega pomena, da bi se odpravili vzroki migracij; obžaluje, da to ni bilo dovolj poudarjeno v strategiji Trgovina za vse;

17.  meni, da bi moral biti cilj poglobljenih in celovitih območij proste trgovine (DCFTA) predvsem konkretno in trajno izboljšati življenjske pogoje navadnih ljudi, zlasti v partnerskih državah v gospodarski krizi;

18.  poudarja, da bi morale biti določbe o standardih na področju človekovih pravic, socialnih zadev in okolja, o zavezah glede pravic delavcev na podlagi temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in načel družbene odgovornosti podjetij (CSR), vključno z uporabo načel OECD za multinacionalne družbe in načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zavezujoče in morajo tvoriti velik del trgovinskih sporazumov EU v obliki izvršljivih zavez; poziva Komisijo, naj v vse trgovinske in naložbene sporazume EU vključi poglavja o trajnostnem razvoju; meni, da je za to, da bi te določbe o trajnostnem razvoju postale zavezujoče, potreben „pristop v treh korakih“ – z vladnimi posvetovanji, nacionalnimi svetovalnimi skupinami in skupinami strokovnjakov s sodelovanjem Mednarodne organizacije dela in v skrajnem primeru z uporabo splošne določbe o reševanju sporov iz sporazuma za reševanje sporov z možnostjo finančnih sankcij; poudarja, da delovni in okoljski standardi niso omejeni na poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak se morajo uporabljati na vseh področjih trgovinskih sporazumov;

19.  poudarja, kako pomembni so učinkoviti zaščitni mehanizmi v trgovinskih sporazumih; hkrati poziva, naj se vključi učinkovit mehanizem uveljavljanja za pravice delavcev in okoljske pravice, za katere se klavzula o človekovih pravicah ne uporablja; poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturiran in depolitiziran postopek, v skladu s katerim bi bilo treba na podlagi jasnih meril sprožiti posvetovanja s partnerji o domnevnih kršitvah obveznosti iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju;

20.  izpostavlja vključevanje civilne družbe v sporazume o prosti trgovini in možnost uporabe naprednejših medijev, da bi olajšali udeležbo civilne družbe;

21.  ponovno poudarja pomen spoštovanja evropskih in mednarodnih pravil o trgovini z orožjem, zlasti pogodbe Združenih narodov o trgovini z orožjem in kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja; poudarja, da je trgovinska politika EU instrument ekonomske diplomacije, ki bi prav tako lahko prispeval k odpravi temeljnih vzrokov terorizma; poudarja, da je eden od ključnih vidikov trgovinske politike EU tudi učinkovita zakonodaja za nadzor izvoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj posodobi zakonodajo EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, da bi si prizadevala za strateške cilje in splošne vrednote EU;

22.  opozarja, da bi lahko po oceni Mednarodne organizacije dela 865 milijonov žensk po svetu več prispevalo h gospodarski rasti, če bi bile deležne boljše podpore; ugotavlja, da so podjetja v lasti žensk preslabo izkoriščen vzvod za spodbujanje konkurenčnosti, krepitev podjetništva in ohranjanje rasti; navaja, da lahko trgovinska politika drugače vpliva na spola v različnih gospodarskih sektorjih in da je potrebnih več podatkov o spolu in trgovini; ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu z naslovom Trgovina za vse ne obravnava vidika spola pri trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za to, da bi se trgovinska pogajanja uporabljala kot orodje za spodbujanje enakosti spolov po vsem svetu, ter zagotovi, da bodo koristi trgovinske liberalizacije lahko izkoristile tako ženske kot moški in da bodo tudi zaščiteni pred njenimi negativnimi učinki; meni, da bi v ta namen Komisija morala zagotoviti, da se vidik enakosti spolov vodoravno vključi v vse prihodnje trgovinske sporazume in da bi morala spremljati učinek veljavnih trgovinskih sporazumov na enakost spolov;

23.  pozdravlja napoved Komisije, da namerava opraviti vmesni pregled splošnega sistema preferencialov, zlasti pa oceniti možnost za razširitev preferencialov na storitve v okviru sistema; hkrati poudarja, da je splošni sistem preferencialov, vključno s pobudo Vse razen orožja in sistemom GSP +, orodje, ki omogoča spoštovanje temeljnih vrednot, in da ga je treba učinkovito izvajati in spremljati;

Pregledne svetovne vrednostne verige, ki spoštujejo temeljne vrednote in standarde po vsem svetu

24.  priznava, da je internacionalizacija svetovnega proizvodnega sistema prispevala k nastanku novih priložnosti za gospodarski razvoj in pot iz revščine s pomočjo zaposlovanja za več sto milijonov ljudi; opozarja, da po podatkih Mednarodne organizacije dela približno 780 milijonov aktivnih žensk in moških ne zasluži dovolj, da bi se rešili revščine; poudarja, da je širitev globalnih vrednostnih verig ustvarila delovna mesta, vendar da je slabo izvrševanje delovne zakonodaje in standardov varnosti pri delu, uvedenih za zaščito delavcev pred izčrpljivim delovnim časom in nesprejemljivimi pogoji, v izvoznih državah še vedno pereč problem; ugotavlja, da so svetovne vrednostne verige nekatera dobaviteljska podjetja spodbudile, da ne upoštevajo delovne zakonodaje, selijo svoje gospodarske dejavnosti iz EU, delavce vključujejo v nevarne in nesprejemljive pogoje, od njih zahtevajo, da pristanejo na izčrpavajoč delovni čas, ter jim ne zagotavljajo temeljnih pravic; opozarja, da te prakse povzročajo nepošteno konkurenco za dobavitelje, ki ravnajo v skladu z delovnim pravom in mednarodnimi standardi dela in okolja, ter vlade, ki želijo izboljšati plače in življenjski standard; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in OECD opravi študijo učinka okrepitve svetovnih vrednostnih verig in predstavi konkretne predloge za izboljšanje razmer v njih; poudarja, da mora nadaljnje vključevanje EU v svetovne vrednostne verige temeljiti na dvojnih načelih varovanja evropskega socialnega in regulativnega modela ter ohranjanja in ustvarjanja trajnostne in pravične rasti in dostojnih delovnih mest v EU ter za njene partnerje; priznava, da globalizacija vrednostnih verig povečuje delež uvoza v domači proizvodnji in izvozu, kar znatno povečuje stroške protekcionističnih ukrepov;

25.  meni, da mora trgovinska politika prispevati k zagotovitvi preglednega proizvodnega procesa vzdolž celotne vrednostne verige ter skladnosti s temeljnimi okoljskimi, socialnimi in varnostnimi standardi; poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za standarde potrebne skrbnosti za dobavne verige; pozdravlja željo Komisije po tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in OECD, da bi se oblikoval globalen pristop k izboljšanju delovnih pogojev, zlasti v sektorju oblačil; poudarja, da je pomembno opredeliti in oceniti nove sektorske ali geografske priložnosti za dodatne odgovorne pobude v zvezi z dobavno verigo; z zanimanjem pričakuje prihodnje sporočilo Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

26.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s celovitim okvirom naložbene politike za trajnostni razvoj Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

27.  zahteva, da se pomoč za trgovino in tehnična pomoč osredotočita na krepitev vloge revnih proizvajalcev, mikro in mala podjetja, zadruge in žensk ter na enakost spolov, da bi tako povečali njihove koristi iz trgovanja na lokalnih in regionalnih trgih;

28.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, s katero bi prepovedali uvoz blaga, proizvedenega s katero koli obliko prisilnega dela ali sodobnega suženjstva, do takrat pa naj okrepi nadzor nad uvozom in dobavno verigo iz etičnih razlogov;

29.  poudarja, da je boljše varstvo celotnega sklopa pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovitejše uveljavljanje bistveno za nadaljnje vključevanje v globalne vrednostne verige;

30.  poziva Komisijo, naj vse države v razvoju podpre pri polnem in učinkovitem izkoriščanju prožnosti, vgrajenih v sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in potrjenih v okviru deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001, da bi lahko v okviru svojih javnozdravstvenih programov zagotovile osnovna zdravila po dostopnih cenah; opozarja Svet, naj v zvezi s tem izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz deklaracije iz Dohe, in sicer tako, da zagotovi, da Komisija pri pogajanjih o določbah, povezanih z zdravili, izrecno zagotavlja dostop do zdravil, ko gre za prihodnje dvostranske in regionalne trgovinske sporazume z državami v razvoju ali ko se države v razvoju potegujejo za pristop k STO; pozdravlja podporo Komisije za prošnjo manj razvitih držav za podaljšanje v zvezi s farmacevtsko intelektualno lastnino, vendar obžaluje končni sklep Sveta TRIPS pri STO, da podaljšanje odobri le za 17 let;

31.  pozdravlja pozornost, ki jo Komisija v svojem sporočilu Trgovina za vse namenja pošteni trgovini, in jo poziva, naj prednostno izpolni svoje zaveze o uporabi obstoječe strukture za izvajanje sporazumov o prosti trgovini za spodbujanje pravične trgovine, naj spodbuja sisteme pravične trgovine med malimi proizvajalci v tretjih državah prek delegacij EU ter razvija dejavnosti ozaveščanja v EU, kot je nagrada za evropsko mesto poštene in etične trgovine („EU City for Fair and Ethical Trade“);

32.  meni, da nove tehnologije in internet zagotavljajo nova orodja za sledljivost proizvodov v celotni dobavni verigi;

33.  želi spomniti na vlogo bančnih storitev pri razvoju trgovine in naložb; poziva EU, naj podpre ukrepe za spodbujanje dostopa do bančnih storitev v državah v razvoju;

34.  pozdravlja napoved Komisije, da namerava posodobiti pravila o poreklu, saj predstavljajo vse večjo oviro za trgovino tam, kjer trgovinske tokove obvladujejo globalne vrednostne verige; poudarja, da mora biti posodobitev pravil o poreklu prednostna naloga v vseh sporazumih o prosti trgovini, o katerih se Unija pogaja; poziva Komisijo, naj si zlasti prizadeva za prilagodljiva pravila o poreklu, vključno z nezapletenimi zahtevami glede dodane vrednosti in spremenjenih podkod v sklopu harmoniziranega sistema;

Združevanje nadzora, ocenjevanja in spremljanja obstoječih sporazumov v ključno prednostno nalogo trgovinske politike EU

35.  pozdravlja predlog Komisije glede okrepljenega partnerstva s Parlamentom in deležniki za izvajanje trgovinskih sporazumov; poudarja, da mora biti Parlament v celoti in pravočasno vključen v vse faze postopka, vključno s sistematičnim posvetovanjem s Parlamentom pred pripravo pogajalskih mandatov; poudarja, da mora Komisija obveščati Parlament o svojih dejavnostih v zvezi z izvajanjem, nadzorom ter spremljanjem trgovinskih in naložbenih sporazumov;

36.  poziva Komisijo, naj ne zahteva začasne uporabe trgovinskih sporazumov, vključno s poglavji o trgovini v pridružitvenih sporazumih, dokler Parlament ne da soglasja; opozarja, da bi to resno ogrozilo pravice Parlamenta ter ustvarilo morebitno pravno negotovost v zvezi z drugo podpisnico sporazuma in vključenimi gospodarskimi subjekti; želi spomniti na zavezo komisarja za trgovino v zvezi s tem in jo pozdravlja, vendar se zelo zavzema za to, da bi se ta dogovor formaliziral v novem medinstitucionalnem sporazumu;

37.  meni, da se v primeru mešanih sporazumov najboljše ravnotežje med demokratičnim nadzorom in učinkovitostjo doseže z že preizkušeno prakso, pri čemer se sporazum, potem ko je Parlament izdal soglasje zanj in dokler ga nacionalni parlamenti ne ratificirajo, le začasno uporablja;

38.  vztraja, da mora nadzor, ocenjevanje in spremljanje obstoječih sporazumov postati ključna prednostna naloga skupne trgovinske politike; poziva Komisijo, naj prerazporedi ustrezne vire, da bo lahko GD za trgovino boljše spremljal trgovinske sporazume, ki jih je treba izvajati ob upoštevanju vse večje pogajalske agende; poziva Komisijo, naj določi posebne kazalnike, da bi zagotovili spremljanje izvajanja trgovinskih sporazumov ter Parlamentu javno in redno predstavi obsežno in podrobno poročilo o izvajanju, v katerem naj na primer predstavi uspešnost gospodarskih sektorjev EU in učinek sporazumov na različne sektorje in njihove tržne deleže;

39.  poziva Komisijo, naj izboljša kakovost in točnost tako predhodnih kot naknadnih ocen na podlagi pregledane metodologije; poudarja, da je treba vedno predložiti poglobljeno in celovito presojo vpliva pobud v okviru trgovinskih politike na trajnost, zlasti glede na nedavno priporočilo varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbo 1409/201/JN o sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom; poudarja, da morajo ocene zajemati najmanj: občutljive gospodarske sektorje, človekove, socialne in okoljske pravice ter kmetijstvo in lokalno proizvodnjo v najbolj oddaljenih regijah; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vmesnih in naknadnih ocen ter slabe kakovosti opravljenih ocen, ki je razvidna iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2014; vztraja, da je treba pri vseh trgovinskih sporazumih opraviti bolj kakovostne vmesne in naknadne ocene, da lahko oblikovalci politik, deležniki in evropski davkoplačevalci presodijo, ali so trgovinski sporazumi dosegli predvidene rezultate; poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o učinku trgovinskih sporazumov, sklenjenih s posebnim poudarkom na MSP, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, človekovih pravice in okolju, vključno s partnerskimi državami, in naj predstavi dodatne ukrepe za zagotovitev, da bodo najmanj razvite države imele koristi od trgovinskih politik;

40.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o dvojnih cenah in drugih praksah glavnih trgovinskih partnerjev EU, ki izkrivljajo cene, s posebnim poudarkom na energetskih virih, ter naj predstavi, kakšen je gospodarski učinek teh praks na gospodarstvo EU in kaj je na dvostranski in večstranski ravni ter ravni STO storila Komisija za izkoreninjenje teh praks; poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi v trgovinskih odnosih, ki jih vodi z vsemi trgovinskimi partnerji, odpravila prakso dvojnih cen in druge prakse, ki izkrivljajo cene;

Spodbujanje svetovne trgovine prek večstranskega pristopa v STO

41.  poudarja, da je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja STO, še vedno najboljša možnost za zagotavljanje odprtega, pravičnega in na pravilih temelječega sistema, ki upošteva ter uravnoveša številne različne interese svojih članov; ponovno izjavlja, da Parlament odločno podpira večstransko agendo; pozdravlja zaključitev pogajanj o sporazumu o olajševanju trgovine, ki bo prispeval k poenostavitvi in posodobitvi carinskih postopkov v številnih državah, s tem pa državam v razvoju olajšal vključevanje v svetovni trgovinski sistem; poziva vse strani, naj začnejo hitro in korektno izvajati sporazum;

42.  ugotavlja, da so bile na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju leta 2015 dosežene omejene izboljšave; priznava nesoglasja med članicami STO v zvezi s tem, kako nadaljevati s krogom pogajanj iz Dohe, vključno s potrebo po obravnavi novih pristopov k reševanju nerešenih vprašanj pri upoštevanju različnih interesov v državah v razvoju in med najmanj razvitimi državami, obenem pa se, glede na sklenitev kroga pogajanj iz Dohe, zaveda večje odgovornosti gospodarstev v vzponu; pozdravlja zavezo EU, da bo v petletnem obdobju namenila 400 milijonov EUR za podporo državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pri njihovih prizadevanjih za izvajanje sporazuma o trgovinskih olajšavah; je seznanjen z interesom nekaterih članic STO za začetek obravnave novih pogajalskih področij, med drugim o naložbah, podjetjih v državni lasti, konkurenci in digitalni trgovini; meni, da je lahko izid ministrske konference v Nairobiju priložnost za oživitev pogajalske funkcije STO; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri preoblikovanju in krepitvi STO, tudi z okrepitvijo usklajevanja z Mednarodno organizacijo dela in drugimi z okoljem in človekovimi pravicami povezanimi agencijami ZN, da bi se zagotovile večja učinkovitost, preglednost in odgovornost; poudarja, kako pomembni sta pomoč za trgovino pri krepitvi trgovinskih zmogljivosti ter tehnična pomoč državam v razvoju in najmanj razvitim državam; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj si prizadevajo povečati pomoč za trgovino, da bi lahko države v razvoju izkoristile prednosti večjega deleža dodane vrednosti v globalni vrednostni verigi; poziva Komisijo, naj v prihodnji reviziji strategije za pomoč za trgovino obravnava vprašanje pravične in etične trgovine;

43.  meni, da večletna pogajanja, najbolje v okviru STO (npr. sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (ATI), sporazumi o okoljskih javnih dobrinah in sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)), ponujajo priložnost za napredek na ravni STO, vendar le tako, da se ohrani možnost priključitve zainteresiranih članic STO; je prepričan, da morajo biti ti sporazumi, če je le mogoče, dovolj ambiciozni, da jih bo mogoče uveljavljati na podlagi načela države z največjimi ugodnostmi med vsemi članicami STO, prav tako pa morajo delovati kot gradniki za prihodnje večstranske sporazume; poudarja, da bi bilo treba trgovinsko politiko uporabljati tudi kot orodje za povečanje konkurenčnosti okolju koristnih izdelkov, tako glede njihove uporabe kot proizvodnih načinov; poudarja, da si je treba prizadevati za večstransko naravo pobude za zeleno blago ter pretehtati, ali lahko trgovinski sporazumi prinesejo posebne prednosti za pristno okoljsko blago; poudarja, da bi utegnil sporazum TiSA pomeniti priložnost za oživitev napredka na področju trgovine s storitvami na ravni STO;

44.  poziva k močni in učinkoviti parlamentarni razsežnosti STO, da bi povečali preglednost organizacije ter okrepili in poskrbeli za demokratično legitimnost svetovne trgovine; poziva STO, naj v celoti izkoristi parlamentarno konferenco o STO, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za učinkovito izvrševanje svoje nadzorne vloge in zagotavljanje pomembnega prispevka k trgovinski politiki;

Prilagojen pristop pri izbiri prihodnjih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini

45.  poziva Komisijo, naj se uravnoteženo in ob upoštevanju vzajemnosti in obojestranskih koristi osredotoči na zaključek potekajočih trgovinskih pogajanj, in poziva k oceni morebitnega kumulativnega učinka, zlasti za občutljive proizvode, na katere vplivajo kvote ali liberalizacija v okviru potekajočih pogajanj ali že sklenjenih trgovinskih sporazumih; poziva, naj se ocenijo in bolje komunicirajo dejanske in morebitne posledice sklenjenih trgovinskih sporazumov, da bi poiskali ustrezno ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih sektorjev in spodbujanjem interesov Unije, ki jih ima kot ena največjih izvoznic kmetijskih pridelkov in živil, kar pomeni, da je treba določiti ustrezno prehodno obdobje in kvote, v redkih primerih pa tudi izvzeti najobčutljivejše proizvode; spominja Komisijo, naj izvede predhodne študije ter neodvisne in nepristranske predhodne ocene trajnostnega učinka, pri tem pa pri pripravi pogajalskih mandatov upošteva interese Unije;

46.  meni, da je treba v prvi vrsti zagotoviti uspešen zaključek trgovinskih pogajanj in čimprejšnjo ratifikacijo sporazumov; zlasti poziva k sklenitvi dogovorov s Kanado in Singapurjem, da bi zagotovili odprtje dveh velikih trgov, ki bodo osrednjega pomena za prihodnje interese podjetij iz EU; poziva, naj se med političnimi razpravami v vsej EU razvije tudi strokovna razprava;

47.  poudarja, kako pomembno je, da se v vseh trgovinskih pogajanjih EU upoštevajo občutljivi in ofenzivni interesi, kot so spodbujanje naložb, odprava nepotrebnih netarifnih ovir za trgovino, prepoznavanje in zaščita geografskih označb in pravic delavcev, izboljšanje dostopa do javnih naročil (zlasti v okviru sedanjih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) in prostotrgovinskem sporazumu med EU in Japonsko), zagotavljanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest, vključitev MSP v globalne vrednostne verige, izvzetje javnih in avdiovizualnih storitev ter zakonska zagotovitev pravice do urejanja pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih kot del ambicioznih, uravnoteženih in celovitih svežnjev;

48.  vztraja, da morajo pogajanja upoštevati prilagojene regionalne trgovinske strategije in da je treba zagotoviti popolno usklajenost z regionalnim povezovanjem, zlasti v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki jih je Komisija opredelila kot regije, ki so – ne da bi s tem ogrozili bistveno vlogo strateškega partnerstva med EU in ZDA – ključnega pomena za gospodarske interese EU; poziva Komisijo, naj takoj začne pogajanja o naložbenem sporazumu s Tajvanom; opozarja, da imata EU in Latinska Amerika, ki sta naravni zaveznici, skupaj eno milijardo prebivalcev, ki proizvedejo četrtino svetovnega BNP; poudarja, da potencial tega partnerstva ni bil dovolj izkoriščen; pozdravlja dejstvo, da je nova trgovinska in naložbena strategija Komisije osredotočena zlasti na Latinsko Ameriko; poziva Komisijo, naj izkoristi sedanji zagon v trgovinskih pogajanjih z Mercosurjem in sklene celovit, uravnotežen in ambiciozen sporazum; podpira posodobitev sporazumov z Mehiko in Čilom; poziva k novemu zagonu pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo ter opozarja, kako pomemben je razvoj trgovinskih odnosov EU z Indijo, saj ima ta trg ogromen potencial; poziva Komisijo, naj ponovno osveži pogajanja z Malezijo in čim prej po zaključku pripravljalnih razprav o celovitem gospodarskem partnerstvu začne pogajanja z Indonezijo;

49.  poudarja, da je treba v okviru sedanjih izzivov posebno pozornost nameniti okviru po izteku sporazuma iz Cotonouja, pri tem pa poudariti njegovo povezavo s klavzulami o človekovih pravicah v sporazumih o gospodarskem partnerstvu, pa tudi podpori za vzpostavitev celinskega območja proste trgovine v Afriki, kot spodbudo za stabilnost, regionalno povezovanje, lokalno rast, zaposlovanje in inovacije; opozarja, da mora EU zagotoviti stabilnost v vzhodnem in južnem sosedstvu, in poziva k okrepitvi trgovinskega in gospodarskega povezovanja, da bi v zvezi s tem dosegli polno, hitro in ustrezno izvajanje poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Ukrajino, Gruzijo in Republiko Moldavijo ter konkreten napredek s Tunizijo, Marokom in Jordanijo;

50.  poziva Komisijo, naj v vse faze pogajanj v celoti vključi nacionalna podjetja, tudi s sodelovanjem pri posvetovanjih z nacionalnimi združenji, ki bi potekala vzporedno s posvetovanji s krovnimi združenji EU, in naj besedilo s pogajanji sklenjenega trgovinskega sporazuma dopolni s seznamom, na katerem bodo jasno navedeni izid pogajanj za različne sektorje in razlogi za posamezne odločitve Komisije;

Nasprotovanje podelitvi statusa tržnega gospodarstva Kitajski in potreba po učinkovitih instrumentih trgovinske zaščite

51.  poudarja, da nadaljnji ukrepi za liberalizacijo trgovine, ki bi utegnili privesti do nepoštene trgovinske prakse in konkurence med državami v zvezi z različnimi netarifnimi ovirami, delavskimi pravicami ter okoljskimi standardi in standardi javnega zdravja, zahtevajo, da se mora EU naučiti še učinkoviteje odzivati na nepoštene trgovinske prakse in zagotoviti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da morajo instrumenti trgovinske zaščite ostati nepogrešljiv sestavni del trgovinske strategije EU in omogočati večjo konkurenčnost s ponovno vzpostavitvijo pogojev za pošteno konkurenco, če je to potrebno; opozarja, da je bila sedanja zakonodaja EU na področju trgovinske zaščite sprejeta že leta 1995; poudarja, da je treba sistem trgovinske zaščite Unije nujno posodobiti, pri čemer pa se ga ne sme oslabiti; poudarja, da mora biti zakonodaja EU o trgovinski zaščiti učinkovitejša, dostopnejša za MSP ter bolj prilagojena sodobnim izzivom in trgovinskim tokovom, da morajo biti preiskave krajše in da je treba povečati preglednost in predvidljivost; obžaluje, da je predlog o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite obstal v Svetu, ki ni bil sposoben zagotoviti rezultatov v zvezi s tem pomembnim zakonodajnim aktom; obžaluje, da Komisija v sporočilu z naslovom Trgovina za vse ne omenja potrebe po posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite; poziva Svet, naj odpravi zastoj pri posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite na podlagi stališča Parlamenta, zlasti glede na to, da Kitajska zdaj odločno zahteva priznanje statusa tržnega gospodarstva;

52.  ponovno opozarja na pomen partnerstva med EU in Kitajsko, v katerem imajo pomembno vlogo svobodna in pravična trgovina ter naložbe; je prepričan, da bi morala EU za protidampinške in protisubvencijske preiskave kitajskega uvoza uporabljati nestandardno metodologijo za določanje primerljivosti cen, dokler Kitajska ne izpolni vseh petih meril za priznanje kot tržno gospodarstvo, in sicer v skladu s tistimi deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske, ki omogočajo uporabo nestandardne metodologije, ter ob njihovem polnem učinku; poziva Komisijo, naj poda predlog v skladu s tem načelom, in opozarja, da se je treba v zvezi s tem vprašanjem tesno usklajevati z drugimi partnerji v okviru STO;

53.  poziva Komisijo, naj ne sprejme nobenih ukrepov v zvezi s tem brez predhodne poglobljene in celovite ocene učinkov, s katero bi obravnavala vse možne učinke in posledice za zaposlovanje in trajnostno rast v vseh sektorjih EU, pa tudi možne učinke in posledice za okolje;

Večja skladnost med trgovinsko in industrijsko politiko EU ter boljše varstvo pravic intelektualne lastnine

54.  meni, da je treba okrepiti prizadevanja za obravnavo potreb evropske industrije na celovit način, in ugotavlja, da se proizvodni sektor EU prepogosto uvršča za storitveni sektor; poudarja, da mora trgovinska politika zagotoviti enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo, zagotavljati dostop do novih in nastajajočih trgov ter poenostaviti zbliževanje standardov ob hkratnem zmanjševanju dvojnega certificiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med trgovinsko in industrijsko politiko EU ter spodbuja razvoj in konkurenčnost evropske industrije, pri tem pa se naj posebej posveti strategiji ponovne industrializacije;

55.  poudarja osrednjo vlogo, ki jo imajo pravila o poreklu pri določanju, za katere gospodarske panoge so sporazumi EU o prosti trgovini koristni in za katere ne; priznava, da Parlament še ni v celoti analiziral pravil o poreklu, in poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, v katerem bi na štirimestni ravni KN navedla spremembe, ki jih je v zadnjih desetih letih opravila v privzetem pogajalskem stališču o pravilih o poreklu, ter pojasni vzroke zanje;

56.  meni, da je zaradi neučinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ogroženo preživetje celotnih sektorjev evropske industrije; poudarja, da ponarejanje povzroča izgubo delovnih mest in ogroža inovacije; poudarja, da sta ustrezno varstvo pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovito uveljavljanje temelj svetovnega gospodarstva; pozdravlja prizadevanje Komisije za povečanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v sporazumih o prosti trgovini in v okviru STO ter za sodelovanje s partnerji v boju proti goljufijam; podpira Komisijo pri njenem cilju, tj. varstvu celotnega spektra pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, vzorci, geografskimi označbami, označbami izvora in zdravili;

Odpiranje novih tržnih priložnosti za evropske ponudnike storitev in priznavanje poklicnih kvalifikacij kot bistvena sestavna dela trgovinske strategije EU

57.  opozarja, da ima EU vodilno vlogo v storitvenem sektorju; poudarja, da mora biti odpiranje novih tržnih priložnosti bistveni sestavni del mednarodne trgovinske strategije EU; poudarja, da je vključitev storitev v trgovinske sporazume izjemno pomembna, saj ponuja priložnosti evropskim podjetjem in domačim uslužbencem, obenem pa v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter protokolom št. 26 izključuje sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena iz področja uporabe sporazuma, ne glede na to, ali se financirajo z javnimi ali zasebnimi sredstvi; zahteva, da Komisija spodbuja in vključuje priznavanje poklicnih kvalifikacij v trgovinske sporazume, s čimer se odpirajo nove priložnosti za evropska podjetja in delavce; zlasti poziva, naj se razmisli o tem, da bi se v zameno za takšna priznanja v trgovinske in naložbene sporazume vključile nekatere ugodnosti iz direktive o premestitvah znotraj podjetja;

58.  se strinja s stališčem Komisije, da je postalo začasno gibanje strokovnjakov bistveno za povečanje mednarodnega poslovanja ter ostaja pomemben interes EU; poudarja, da bi bilo treba poglavje o mobilnosti delavcev vključiti v vse trgovinske in naložbene sporazume EU; opozarja pa, da morajo zaveze iz načina 4 veljati samo za gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov, denimo oseb z univerzitetno diplomo ali enakovrednim magisterijem oziroma oseb na višjih vodstvenih položajih, za določen namen, za omejeno obdobje in pod natančno določenimi pogoji, opredeljenimi v domači zakonodaji države, v kateri se izvaja storitev, in s pogodbo, ki upošteva to domačo zakonodajo v skladu s členom 16 direktive o storitvah, obenem pa zagotavlja, da ne bo nikakršnih ovir, ki bi EU in državam članicam onemogočale ohranitev in izboljšanje standardov dela in kolektivnih pogodb;

59.  pozdravlja namero Komisije, da bo v okviru trgovinske politike obravnavala nove oblike digitalnega protekcionizma ter določila pravila za elektronsko trgovanje in čezmejni pretok podatkov, pri čemer bo upoštevala zakonodajo EU o varstvu in zasebnosti podatkov ter varovala temeljne pravice; meni, da si je treba močneje prizadevati za vzpostavitev okolja, ki bo naklonjeno e-trgovanju in podjetništvu v EU ter bo zmanjševalo monopole in zlorabo monopolnih položajev na telekomunikacijskem trgu, odpravljalo prakse blokiranja in omogočalo konkretna pravna sredstva; poudarja, da je bistveno, da se zagotovijo regulativno sodelovanje, zmanjševanje spletnih goljufij, medsebojno priznavanje in usklajevanje standardov v sektorju digitalne trgovine; poziva Komisijo, naj pripravi nov model poglavij o e-trgovanju, iz njega pa povsem izvzame obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo podatkov v vseh trgovinskih pogajanjih, da bi zagotovila izmenjavo podatkov ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov v državi izvora subjekta; poziva k boljšemu sodelovanju med izvršnimi organi, zlasti v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami na spletu;

Bistvena vloga digitalnega gospodarstva za svetovno trgovino v prihodnosti

60.  ugotavlja, da postaja digitalno gospodarstvo ne le v Evropi, pač pa po vsem svetu čedalje pomembnejše, saj je po ocenah na svetu 3,3 milijarde uporabnikov interneta, ki predstavljajo 40 % svetovnega prebivalstva; meni, da trendi, kot so računalništvo v oblaku, mobilne spletne storitve, pametna omrežja in družbeni mediji, naglo spreminjajo poslovno okolje; poudarja, da mora trgovinska politika EU držati korak z digitalnimi in tehnološkimi trendi;

61.  zahteva, da Komisija skupaj s partnerji iz STO ustanovi delovno skupino za digitalno trgovino v okviru STO, ki naj bi podrobno preučila, ali je sedanji okvir primeren za elektronsko poslovanje, pregledala posebna priporočila, pojasnitve in prilagoditve, ter si prizadevala za oblikovanje novega okvira za olajševanje trgovine s storitvami, pri čemer bi se opirala na najboljše prakse, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma o olajševanju trgovine;

Podpora Komisije pri boju proti korupciji

62.  se zaveda, da je vključitev določb o finančnih storitvah v trgovinske sporazume vzbudila pomisleke o njihovih potencialnih negativnih učinkih v zvezi s pranjem denarja, davčnimi utajami in izogibanjem davkom; poziva Komisijo, naj se bori proti korupciji, saj gre za veliko netarifno oviro v razvitih državah in državah v razvoju; vztraja, da trgovinski in naložbeni sporazumi ponujajo dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam; meni, da je treba zaveze, ki temeljijo na mednarodnih standardih, obveznega poročanja po posameznih državah in samodejne izmenjave informacij, vključiti v ustrezne mednarodne sporazume za podporo nadaljnji liberalizaciji finančnih storitev;

63.  meni, da je povezava med trgovinskimi in naložbenimi sporazumi ter pogodbami o dvojnem obdavčenju precej neraziskana, zato poziva Komisijo, naj natančno preuči učinke, ki bi jih utegnila imeti tovrstna orodja druga na drugo, pa tudi na večjo skladnost politik v boju proti davčnim utajam;

V prihodnost usmerjena trgovinska politika, ki upošteva posebne potrebe malih in srednjih podjetij

64.  poudarja, da je treba v okviru v prihodnost usmerjene trgovinske politike nameniti več pozornosti posebnim potrebam mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij ter zagotoviti, da lahko v celoti izkoristijo prednosti trgovinskih in naložbenih sporazumov; opozarja, da je le majhen delež evropskih malih in srednjih podjetij zmožen prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata globalizacija in liberalizacija trgovine; ugotavlja, da je le 13 % evropskih malih in srednjih podjetij mednarodno dejavnih zunaj EU, hkrati pa zagotovijo tretjino izvoza EU; podpira pobude za spodbujanje internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij, zato vztraja, da bi bilo koristno v vse prihodnje sporazume o prosti trgovini vključiti poglavje o malih in srednjih podjetjih; meni, da je treba preučiti nove načine, kako bolje pomagati malim in srednjim podjetjem pri prodaji blaga in storitev v tujini; poudarja, da mala in srednja podjetja potrebujejo bolj prilagojeno podporo, ki se začne v državah članicah, poenostavljen dostop do uporabniku prijaznih spletnih informacij o trgovinskih ukrepih ter natančna in jasna navodila o priložnostih in koristih, ki jih ponujajo vsi pretekli ali prihodnji trgovinski sporazumi EU;

65.  poziva Komisijo, naj horizontalno obravnava potrebe malih in srednjih podjetij v vseh poglavjih trgovinskih sporazumov, med drugim tudi z vzpostavitvijo enotne spletne vstopne točke, kjer se lahko mala in srednja podjetja seznanijo z ustrezno zakonodajo, ki je z ozirom na izdajo dovoljenj in druge upravne zahteve bistvenega pomena za čezmejne ponudnike storitev; poudarja, da bi morali ti instrumenti po potrebi zajemati tudi nove priložnosti za dostop do trga za mala in srednja podjetja, predvsem v zvezi z naročili nizke vrednosti; poudarja, da je treba s poenostavitvijo carinskih postopkov, zmanjševanjem odvečnih netarifnih ovir in regulativnega bremena ter poenostavitvijo pravil o poreklu zmanjšati stroške trgovanja za mala in srednja podjetja; meni, da morajo mala in srednja podjetja pomagati Komisiji pri oblikovanju teh orodij, saj bi tako zagotovili, da bodo trgovinski sporazumi izpolnjevali njihove potrebe; spodbuja Komisijo, naj v vseh fazah trgovinskih pogajanj ohranja tesen dialog s predstavniki malih in srednjih podjetij;

66.  poudarja, da je hitrejši dostop evropskih malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov ključen za učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami; poudarja potrebo po preoblikovanju večstranskega okvira STO za boljše vključevanje malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje hitrejšega reševanja sporov;

67.  poziva Komisijo, naj pred oblikovanjem novih samostojnih ukrepov za podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij oceni in izboljša obstoječa orodja na področju subsidiarnosti, nepodvajanja ter dopolnjevanja v zvezi z ustreznimi programi držav članic in evropsko dodano vrednostjo; poudarja, da bi morala Komisija Parlamentu predložiti neodvisno oceno vseh obstoječih programov;

Naložbe

68.  poudarja, kako pomembne so notranje in zunanje naložbe za gospodarstvo EU, in meni, da je treba zaščititi podjetja EU pri naložbah na trge tretjih držav; v zvezi s tem priznava prizadevanja Komisije za nov sistem sodišč za naložbe (ICS); poudarja, da so o sistemu sodišč za naložbe potrebne nadaljnje razprave z zainteresiranimi stranmi in Parlamentom; poudarja, da mora biti sistem v skladu s pravnim redom EU, predvsem s pooblastili sodišč EU, in, podrobneje, pravili EU o konkurenci; se strinja z željo, da bi srednjeročno oblikovali večstransko rešitev naložbenih sporov; obžaluje, da predlog o sistemu sodišč za naložbe ne vsebuje določbe o obveznosti vlagateljev;

69.  poziva EU in njene države članice, naj za spodbujanje odgovornejših, preglednejših in zanesljivejših naložb upoštevajo priporočila iz celovitega okvira naložbene politike za trajnostni razvoj, ki jih je oblikovala konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

70.  ugotavlja, da je treba v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, spodbujati naložbe v EU, in meni, da so trgovinske strategije pomembno sredstvo za uresničitev tega cilja. ugotavlja, da Evropski sklad za strateške naložbe nima zunanje razsežnosti; poziva Komisijo, naj glede na dajanje posojil Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter ukrepe Evropskega razvojnega sklada opravi natančno analizo delovanja sklada in preuči njegovo uporabnost, nato pa razmisli o oblikovanju zunanje veje; poudarja, da bi morali ti skladi prispevati k trajnostnemu razvoju in dostojnim delovnim mestom ter odpravljanju revščine in temeljnih vzrokov za migracije;

71.  opozarja, da je treba povečati preglednost in odgovornost razvojnih finančnih institucij za financiranje razvoja, javno-zasebnih partnerstev za dejansko sledenje in spremljanje denarnih tokov, vzdržnost dolga in dodano vrednost njihovih projektov za trajnostni razvoj;

Trgovina in kmetijstvo

72.  poudarja, da so visoki evropski standardi na področju okolja, varnosti hrane, dobrobiti živali in socialne blaginje zelo pomembni za državljane EU, zlasti z vidika javne morale in ozaveščenosti potrošnikov, meni da bi morali trgovinski sporazumi spodbujati pošteno konkurenco, da bodo lahko kmetje EU v celoti izkoristili carinske koncesije in ne bodo v ekonomsko manj ugodnem položaju v primerjavi s kmeti iz tretjih držav; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo standardi EU o varnosti hrane in okolju zaščiteni z ohranjanjem previdnostnega načela, trajnostnega kmetijstva ter visoke stopnje sledljivosti in označevanja proizvodov in z zagotavljanjem, da bo ves uvoz v skladu z ustrezno zakonodajo EU; je seznanjen z velikimi razlikami pri standardih dobrobiti živali po svetu; v zvezi s tem poudarja, da je treba urediti izvoz živih rejnih živali v skladu z veljavno zakonodajo EU in standardi, ki jih je določila Svetovna organizacija za zdravje živali;

73.  meni, da je v sedanji krizi v kmetijstvu pomembno odprtje novih trgov za kmetijske proizvode EU, kot so mlečni izdelki, meso ter sadje in zelenjava; poudarja, da je treba poiskati nove trge z visoko kupno močjo;

74.  meni, da je treba povečati dodano vrednost kmetijstva in voditi promocijske kampanje za odprtje novih trgov; poudarja, da je bistveno utrditi sheme kakovosti na ravni EU, saj proizvodom iz EU prinašajo velik ugled v smislu blagovne znamke na svetovnih trgih, s tem pa imajo posredne koristi za evropsko kmetijstvo na splošno;

75.  poudarja tudi potrebo po strožjem nadzoru uvoza na mejah in okrepljenem nadzoru pogojev proizvodnje in trženja, ki ga izvaja Urad za prehrano in veterinarstvo v državah, ki izvažajo v EU, da bi zagotovili spoštovanje pravil Unije;

76.  poudarja, da je treba v vseh prostotrgovinskih sporazumih doseči napredek na področju sanitarnih, fitosanitarnih in drugih netarifnih ovir za trgovino s kmetijskimi proizvodi, zlasti glede skrajnih mej, ki jih je določila EU, pri vidikih, ki bi lahko vplivali na zdravje potrošnikov;

77.  opozarja na pomen geografskih označb za promocijo tradicionalnih evropskih agroživilskih izdelkov, ker jih ščitijo pred škodljivimi praksami neupravičenega okoriščanja, zagotavljajo pravice potrošnikov in sprejemanje zavestnih odločitev ter varujejo podeželske proizvajalce in kmete, zlasti mala in srednja podjetja; ugotavlja, da sta zaščita in priznavanje geografskih označb v tretjih državah lahko zelo koristni za celoten agroživilski sektor EU, in meni, da bi morali vsi trgovinski sporazumi vključevati zaščitne ukrepe in ukrepe za boj proti ponarejanju;

Boljši dostop do javnih naročil za evropske gospodarske subjekte

78.  poziva, naj se odpravijo sedanja neravnovesja v zvezi s stopnjo odprtosti trgov javnih naročil med EU in drugimi trgovinskimi partnerji; poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za ambiciozno in bolj vzajemno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil, pri čemer mora biti zagotovljeno, da bodo storitve splošnega gospodarskega pomena izvzete in bodo države pri postopkih oddaje javnih naročil še naprej lahko določale socialne in okoljske standarde, kot so merila o ekonomsko najugodnejši ponudbi; poudarja, da potrebujejo evropski gospodarski subjekti, tako družbe kot mala in srednja podjetja, boljši dostop do javnih naročil v tretjih državah, z instrumenti, kot so Akt za mala podjetja, in da je treba odpraviti sedanjo raven nesimetričnosti; ob tem opozarja, da je EU med vsemi članicami Svetovne trgovinske organizacije eden najbolj odprtih trgov za javna naročila;

79.  je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije za uredbo o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil Unije, ki je pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju tretjih držav do trga, in zelo obžaluje, da vlade držav članic blokirajo prvotni predlog; poziva Komisijo, naj zagotovi pozitivno vzajemnost pri dostopu do trgov javnih naročil z vsemi najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji;

Enak dostop do virov za pošteno konkurenco na svetovnem trgu

80.  poudarja, da so naravni viri omejeni in bi jih bilo treba uporabiti na ekonomsko in ekološko trajnosten način, pri čemer bi moralo imeti prednost recikliranje; priznava veliko odvisnost držav v razvoju in zlasti manj razvitih držav od naravnih virov; opozarja, da mora evropska trgovinska politika nadaljevati dosledno, trajnostno, celovito in medsektorsko politično strategijo o surovinah, ki jo je Parlament že začrtal v svoji resoluciji o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020;

81.  poudarja, da je potreben prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zato poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij, ki naj spodbujajo diverzifikacijo dobaviteljev energije, energetskih dobavnih poti in virov energije, izbiro novih energetskih trgovinskih partnerjev in povečanje konkurence, kar bi potrošnikom zagotovilo nižje cene; poudarja, da sta razvoj obnovljivih virov energije in spodbujanje energetske učinkovitosti bistvenega pomena za povečanje energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poudarja, da je pomembno ti določbi vključiti v sporazume o prosti trgovini, da bi vzpostaviti trajnostna energetska partnerstva in izboljšali tehnološko sodelovanje, zlasti na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, ter preprečili selitve virov CO2 in tako dosegli cilje s konference COP21;

Boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih

82.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnega porasta kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi vrstami, in s tem povezane nezakonite trgovine, ki ima pogubne posledice za biotsko raznovrstnost in število vrst, pomeni pa tudi očitno in vseprisotno nevarnost za življenjske razmere in lokalna gospodarstva, zlasti v državah v razvoju; pozdravlja zavezo EU, da bo odpravila nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v okviru odziva EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti 15. cilja trajnostnega razvoja, v skladu s katerim je treba zagotoviti zaustavitev divjega lova in trgovine z zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter odpraviti povpraševanje in ponudbo nezakonitih proizvodov iz prostoživečih vrst; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija po obdobju razmisleka, ki bo obsegalo tudi posvetovanje s Parlamentom in državami članicami, preučila, kako najbolje vključiti določbe o nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami v vse prihodnje trgovinske sporazume EU;

Boljše carinsko sodelovanje in boj proti nezakoniti trgovini na mejah EU

83.  poudarja, da lahko boljši, harmonizirani in učinkovitejši carinski postopki v Evropi in tujini prispevajo k olajševanju trgovine in izpolnjevanju ustreznih zahtev za olajševanje trgovine in pomagajo preprečiti, da bi ponaredki ter nezakonito in ponarejeno blago vstopilo na enotni trg, kar škoduje gospodarski rasti EU ter resno ogroža evropske potrošnike; pozdravlja namero Komisije, da bi okrepila sodelovanje med carinskimi organi; znova poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo enotno carinsko službo EU, ki bo učinkoviteje izvajala carinske predpise in postopke na celotnem carinskem območju EU;

84.  poudarja, da bi si morala Komisija na pogajanjih prizadevati za to, da bi prepričala trgovinske partnerje, naj vzpostavijo enotna okenca za carinske in mejne formalnosti, po potrebi tudi s pomočjo sredstev za izgradnjo zmogljivosti v okviru pomoči za trgovino;

85.  poudarja, da sta potrebna ustrezna komunikacija in močno usklajevanje, da bodo odpravo carin spremljali ustrezni tehnični, institucionalni in politični ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bo trgovina še naprej varna;

86.  poziva Komisijo, naj preuči ključne kazalnike uspešnosti, na podlagi katerih se bo ocenjevala učinkovitost carinskih uprav doma in v tujini; obžaluje, da je trenutno na voljo le malo javnih podatkov; poudarja, da bi bilo koristno, da bi redno spremljali uspešnost carin in drugih mejnih organov doma in pri trgovinskih partnerjih za izmenjavo dobrih praks in usklajevanje posebnih interesov znotraj evropskih institucij v zvezi s olajševanjem trgovine, in sicer v skladu z določbami člena 13 sporazuma STO o olajševanju trgovine;

87.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo odprto razpravo o morebitnem prenosu carinskih organov z nacionalne ravni na raven EU;

Ustvarjanje oprijemljivih koristi za potrošnike

88.  priznava, da so trgovinski sporazumi lahko potencialno zelo koristni za potrošnike, zlasti s povečanjem konkurence, znižanjem cen, večjo izbiro in spodbujanjem inovacij; poziva Komisijo, naj si, da bi izkoristila ta potencial, na vseh pogajanjih odločno prizadeva za omejitev praks geografskega blokiranja, za zmanjšanje stroškov mednarodnega gostovanja ter za krepitev pravic potnikov;

89.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zagotavljanje podpore potrošnikom pri čezmejni trgovini z blagom in storitvami s tretjimi državami, na primer prek spletnih kontaktnih točk, ki bodo zagotavljale informacije ali nasvete v zvezi s spori;

90.  vztraja, da morajo potrošniki dobiti natančne informacije o značilnostih proizvodov, s katerimi se trguje;

Trgovina za vse: Spremljajoče politike, potrebne za odprte trgovinske in naložbene politike, da bi bile koristi čim večje in izgube čim manjše

91.  se strinja s stališčem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da je za odprto in pošteno trgovinsko in naložbeno politiko potrebna vrsta učinkovitih spremljajočih politik, da bi bile koristi liberalizacije trgovine za prebivalce in gospodarstva EU in tretjih držav čim večje, izgube pa čim manjše; poziva države članice in Komisijo, naj naredijo veliko več, da bi ob odpiranju trgovine zagotovile trajnostni razvoj, in sicer naj sprejmejo vrsto podpornih ukrepov, na primer na področju javnih storitev in naložb, izobraževanja in zdravja, aktivne politike trga dela, raziskav in razvoja, razvoja infrastrukture, in ustrezna pravila za zagotavljanje socialne zaščite in varstva okolja;

92.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo temeljite, predhodne in naknadne ocene na podlagi sektorskih in regionalnih ocen učinka za ustrezne trgovinske sporazume in zakonodajne dosjeje, s katerimi bi predvideli škodljive učinke za trg dela v EU, in naj poiščejo bolj izpopolnjene načine za uvajanje blažilnih ukrepov za ponovni razvoj industrijskih panog in regij, katerih položaj se slabša, da bi dosegli bolj pravično porazdelitev in večje koristi od trgovine; poudarja, da imajo lahko v zvezi s tem evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, posebno vlogo; poudarja, da bi lahko tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji postal pomemben instrument, če bi ga preoblikovali in prilagodili tako, da bi imel ustrezna finančna sredstva za zagotavljanje podpore podjetjem in proizvajalcem EU, ki so jih prizadele trgovinske sankcije do tretjih držav, ter za pomoč delavcem v malih in srednjih podjetjih, ki jih je neposredno prizadel učinek globalizacije;

o
o   o

93.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Konferenci OZN za trgovino in razvoj ter Svetovni trgovinski organizaciji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0415.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0252.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0250.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0219.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0175.
(7) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 87.
(8) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 42.
(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(10) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(11) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.

Pravno obvestilo