Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2038(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0223/2016

Predložena besedila :

A8-0223/2016

Razprave :

PV 05/07/2016 - 10
CRE 05/07/2016 - 10

Glasovanja :

PV 06/07/2016 - 6.10
CRE 06/07/2016 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0310

Sprejeta besedila
PDF 667kWORD 345k
Sreda, 6. julij 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Davčna stališča in drugi ukrepi podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 2)
P8_TA(2016)0310A8-0223/2016
Resolucija
 Priloga
 Priloga
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (2016/2038(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 4 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 107, 108, 113, 115 in 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 2. decembra 2015 o ustanovitvi Posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 2), njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu(1),

–  ob upoštevanju razkritij Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) o davčnih stališčih in drugih škodljivih praksah v Luksemburgu, znanih pod imenom „LuxLeaks“,

–  ob upoštevanju razkritij Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) o uporabi podjetij v offshore centrih, znanih pod imenom „panamski dokumenti“, in zlasti dokumentov, ki so bili objavljeni 9. maja 2016,

–  ob upoštevanju izidov različnih srečanj skupin G-7, G-8 in G-20 na vrhu v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji, zlasti srečanja na vrhu, ki je potekalo 26. in 27. maja 2016 v Ise-Šimi, in izida srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank G-20, ki je potekalo 14. in 15. aprila 2016 v Washingtonu,

–  ob upoštevanju resolucije o akcijski agendi iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

–  ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 30. novembra 2015 z naslovom "G20/OECD Principles of Corporate Governance" (Načela G-20/OECD za upravljanje podjetij),

–  ob upoštevanju sklepov Ekonomsko-finančnega sveta o izmenjavi davčnih informacij o dejavnostih multinacionalnih podjetij in o kodeksu ravnanja v zvezi z obdavčitvijo podjetij z dne 8. marca 2016, obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička z dne 8. decembra 2015, o obdavčitvi podjetij z dne 9. decembra 2014 ter davčni politiki z dne 1. decembra 1997 ter sporočila z neformalne razprave Ekonomsko-finančnega sveta o panamskih dokumentih z dne 22. aprila 2016,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta z dne 8. decembra 2015(2) o spremembi direktive o upravnem sodelovanju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve in obdavčitve zavarovalnih premij(5),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma(6),

–  ob upoštevanju skupnih nadaljnjih ukrepov, sprejetih 16. marca 2016 na podlagi priporočil iz resolucije Parlamenta o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198) (predlog o poročanju po državah),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o svežnju proti izogibanju davkom, ki je sestavljen iz uvodnega sporočila(7), predloga direktive Sveta o preprečevanju izogibanja davkom(8), predloga direktive Sveta o spremembi direktive o upravnem sodelovanju(9), priporočila o davčnih sporazumih(10) in študije o agresivnem davčnem načrtovanju(11),

–  ob upoštevanju predloga Komisije iz leta 2011 za direktivo Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2011)0121) in mnenja Parlamenta z dne 19. aprila 2012 o omenjenem predlogu(12),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 1. decembra 1997 o kodeksu ravnanja za obdavčitev podjetij(13) in rednih poročil Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) Svetu,

–  ob upoštevanju sporazuma o davčni preglednosti, ki sta ga 22. februarja 2016 podpisali EU in Kneževina Monako,

–  ob upoštevanju sporazuma o davčni preglednosti, ki sta ga 12. februarja 2016 podpisali EU in Kneževina Andora,

–  ob upoštevanju sporazuma o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki sta ga 8. decembra 2015 podpisali EU in Republika San Marino,

–  ob upoštevanju sporazuma o samodejni izmenjavi informacij o finančnih računih, ki sta ga 28. oktobra 2015 podpisali EU in Kneževina Lihtenštajn,

–  ob upoštevanju sporazuma o obdavčevanju za izboljšanje spoštovanja davčnih obveznosti, ki sta ga 27. maja 2015 podpisali EU in Švicarska konfederacija,

–  ob upoštevanju posodobljenega sporazuma med Jerseyjem in Združenim kraljestvom z dne 30. novembra 2015 in tako imenovanega dokumenta o politiki z naslovom Change of view on the interpretation of paragraph 2 of the Jersey-UK Double Taxation Arrangement (Sprememba stališča o razlagi odstavka 2 sporazuma o preprečevanju dvojnega obdavčevanja med Jerseyjem in Združenim kraljestvom),

–  ob upoštevanju sporazuma o preprečevanju dvojnega obdavčevanja med Guernseyjem in Združenim kraljestvom, kot je bil spremenjen s sporazumom iz leta 2009, ki je bil podpisan 20. januarja 2009 in je začel veljati 27. novembra 2009, v zvezi z izmenjavo informacij,

–  ob upoštevanju zakonodajnega stališča Parlamenta z dne 8. julija 2015 k predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o izogibanju davkom in davčnih utajah kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju(17),

–  ob upoštevanju različnih parlamentarnih predstavitev in poznejših poročil o izogibanju davkom in davčni utaji v nacionalnih parlamentih, zlasti v spodnjem domu parlamenta Združenega kraljestva, senatu ZDA, senatu Avstralije in francoski državni skupščini ter senatu,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 z dne 30. aprila 2014 o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju sojenja Antoinu Deltouru, Raphaelu Haletu in Edouardu Perrinu, ki so obtoženi sodelovanja pri objavi tako imenovanih dokumentov LuxLeaks, ki poteka v Luksemburgu,

–  ob upoštevanju odločb Komisije o državni pomoči v zvezi s podjetjema Fiat(18) in Starbucks(19) ter belgijskimi davčnimi stališči o presežnih dobičkih(20) in odločitev o začetku preiskav v zvezi z državno pomočjo za McDonalds, Apple in Amazon,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Posebnega odbora za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 2) (A8-0223/2016),

Splošni premisleki, dejstva in številke

A.  ker so odkritja „panamskih dokumentov“ in „LuxLeaksa“, ki jih je objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), pokazala, da se morajo EU in njene države članice nujno boriti proti davčni utaji, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju ter si prizadevati za okrepitev sodelovanja in preglednosti, da bi ponovno vzpostavili pravično obdavčenje, in sicer tako, da bi naši davčni sistemi postali pravičnejši in da bi zagotovili, da se davek od dohodkov pravnih oseb plačuje tam, kjer se ustvari vrednost, ne le v državah članicah, temveč povsod po svetu;

B.  ker obseg davčnih utaj in izogibanja davkom po presoji Komisije znaša 1 bilijon EUR(21) na leto, izguba prihodka na svetovni ravni pa se po presoji OECD(22) giblje med 4 % in 10 % celotnega prihodka od davka od dohodkov pravnih oseb, kar znaša od 75 do 180 milijard EUR na leto glede na ravni iz leta 2014; ker so to le predvidene vrednosti; ker je negativni učinek teh praks na proračune držav članic in na državljane očiten in bi lahko spodkopal zaupanje v demokracijo; ker davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje povzročajo erozijo davčne osnove držav članic in s tem izgubo davčnih prihodkov ter slabijo gospodarstvo in negativno vplivajo na zmožnost vlad, da zagotovijo javne storitve, naložbe in socialno varnost;

C.  ker je v proračunskem okviru vzajemnega nadzora nesprejemljivo, da se sredstva, ki bi morala biti ustvarjena iz davkov, dolgovanih eni državi članici, dejansko ustvarjajo v drugi državi članici z nepravičnim in agresivnim davčnim načrtovanjem;

D.  ker so države v razvoju nesorazmerno prizadete zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb, kar povzroči za približno 100 milijard USD(23) letnih izgub davčnih prihodkov, ki te države prikrajšajo za bistvena sredstva za financiranje najosnovnejših storitev ter škodijo politikam EU za razvojno sodelovanje;

E.  ker so nas razkritja iz panamskih dokumentov spomnila, da vprašanje izogibanja davkom presega multinacionalna podjetja in je tesno povezano s kriminalnimi dejavnostmi ter da je premoženje v offshore centrih ocenjeno na približno 10 000 milijard USD;

F.  ker so voditelji držav skupine G20 aprila 2009 sprejeli ukrepe in so zlasti zahtevali, da offshore jurisdikcije podpišejo najmanj 12 sporazumov o izmenjavi podatkov, s čimer se želi odpraviti dolgotrajno obdobje bančne tajnosti; ker ekonomisti resno dvomijo o učinkovitosti teh ukrepov, saj menijo, da sporazumi povzročajo premestitev bančnih vlog med davčnimi oazami, vendar ne sprožijo znatnega vračanja finančnih sredstev v izvorno državo(24); ker ni dokazov o tem, da bi portfeljske naložbe v offshore jurisdikcije upadale, vsaj ne do leta 2014, kljub nedavnim mednarodnim prizadevanjem za povečanje finančne preglednosti; ker je prezgodaj, da bi ocenili, ali bo sprejetje avtomatične izmenjave davčnih podatkov (enotni standard poročanja) spremenilo ta trend;

G.  ker so se po podatkih Banke za mednarodne poravnave med letoma 2008 in 2015 čezmejne vloge v offshore centre v povprečju povečale za 2,81 % letno, medtem ko so se drugod povečale za samo 1,24 %(25); ker so za tuje vloge najpomembnejši finančni offshore centri Kajmanski otoki (663 milijard USD), Luksemburg (360 milijard USD), Švica (137 milijard USD), Hongkong (125 milijard USD), Singapur (95 milijard USD), Bermudi (77 milijard USD), Panama (67 milijard USD), Jersey (58 milijard USD) in Bahami (55 milijard USD); ker so čezmejne vloge v evropskih davčnih oazah, kot so Andora, Gibraltar, Lihtenštajn in Švica, v zadnjih nekaj letih upadale ali so stagnirale, na podlagi česa se domneva, da se bodo dejavnosti davčnih oaz prenesle v druge jurisdikcije in da se bo offshore sektor prestrukturiral zaradi vse večjega števila dvostranskih sporazumov o izmenjavi davčnih podatkov;

H.  ker so naložbeni tokovi v offshore finančne centre v letu 2015 ocenjeni na 72 milijard USD(26) in so se v zadnjih letih zaradi vse večjih tokov iz multinacionalnih podjetij, ki se nahajajo v gospodarstvih v razvoju in gospodarstvih v tranziciji, povečali, včasih v obliki kroženja kapitala zaradi izkoriščanja davčnih ugodnosti (round-tripping); ker gre pri naložbenih tokovih v offshore finančne centre večinoma za naložbe v subjekte s posebnim namenom; ker se je leta 2015 največ naložbenih tokov v subjekte s posebnim namenom steklo v Luksemburg, in ker so bili prilivi, povezani s subjekti s posebnim namenom, na Nizozemskem v letu 2015 tudi zelo visoki; ker finančni tokovi, ki potekajo prek offshore finančnih mehanizmov, ne pojenjajo, kar kaže, da je treba bolj uskladiti davčne in naložbene politike na evropski in svetovni ravni;

I.  ker je OECD aprila 2016 ponovno dobil mandat za oblikovanje črnega seznama nekooperativnih jurisdikcij; ker je merila za opredelitev davčnih oaz pripravila Evropska komisija, ki je priznala pomen upoštevanja meril preglednosti in sodelovanja, pa tudi pomen upoštevanja škodljivih davčnih režimov;

J.  ker mala in srednja podjetja ustvarijo največ delovnih mest v Evropi, saj so v zadnjih petih letih ustvarila približno 85 % vseh novih delovnih mest v EU(27); ker so študije(28) pokazale, da čezmejno podjetje v povprečju plača 30 % manj davkov kot podjetje, ki deluje v eni sami državi; ker to resno izkrivlja konkurenco, povzroča izgubo delovnih mest in zmanjšuje enakost v Uniji ter ovira trajnostno rast;

K.  ker je Komisija agresivno davčno načrtovanje opredelila kot izkoriščanje tehničnih značilnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti; ker Komisija priznava, da se agresivno davčno načrtovanje pojavlja v številnih oblikah, kar onemogoča izvajanje davčne zakonodaje, kot jo je predvidel zakonodajalec; ker glavne oblike agresivnega davčnega načrtovanja vključujejo preusmerjanje dolga, lokacijo neopredmetenih sredstev in intelektualne lastnine, strateško določanje transfernih cen, hibridne neskladnosti in offshore strukture posojil; ker so podjetja, ki so se pojavila pred posebnim odborom, v glavnem zatrdila, da plačajo veliko davkov in da je njihovo obnašanje zakonito; ker je le majhen delež podjetij javno priznal, da je izogibanje davku od dohodkov pravnih oseb ena od prednostnih nalog, ki jo je treba obravnavati;

L.  ker skoraj ena tretjina čezmejnih naložb podjetij poteka prek finančnih tvorb v davčnih oazah; ker Komisija ugotavlja, da 72 % preusmerjanja dobička v Evropski uniji poteka z določanjem transfernih cen in davčno učinkovito lokacijo intelektualne lastnine in da preostale sheme za preusmerjanje dobička vključujejo preusmerjanje dolga(29);

M.  ker se z dvostranskimi davčnimi sporazumi pravica do obdavčitve porazdeli med državo izvora in državo rezidentstva; ker ima država izvora pogosto pravico do obdavčitve aktivnih dohodkov podjetja, pod pogojem, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi izvora, država rezidentstva pa ima pravico do obdavčitve pasivnih dohodkov, kot so dividende, licenčnine in obresti; ker je tovrstna delitev pravic do obdavčenja bistvena za razumevanje agresivnega davčnega načrtovanja;

N.  ker se z računovodskimi praksami prikazuje finančno stanje podjetij tako, da se prihodki in odhodki ter dobički in izgube prikazujejo glede na koledarsko obdobje, ko se pojavijo, ne pa glede na obdobje, ko se dejansko izvedejo denarni tokovi; ker se pojavijo možnosti izkoriščanja razlik med jurisdikcijami s tem, ko te različno obravnavajo obdavčljiv dohodek, ki prehaja med njimi; ker je plačila licenčnin sicer mogoče upravičiti s poslovnimi nameni, a so lahko brez ustrezne fiskalne usklajenosti deležna ugodne davčne obravnave v eni državi, kar potem privede do erozije davčne osnove v drugih državah;

O.  ker se 60 % celotne svetovne trgovine opravi znotraj skupin in se zato pri njej uporablja metodologija transfernih cen; ker se 70 % vsega preusmerjanja dobička opravi prek transfernih cen;

P.  ker bi morala zbliževanje davčnih politik spremljati tudi okrepljen nadzor in več preiskav škodljivih davčnih praks; ker je Komisija sprožila nove formalne preiskave v zvezi z davčno obravnavo večnacionalnih podjetij; ker gre pri ocenjevanju ukrepov davčne politike z vidika državne pomoči za pristop, ki je v zadnjem času pridobil na veljavi; ker so potrebni nadaljnji razmislek in dodatni ukrepi za boljše razumevanje in obravnavanje medsebojne povezanosti obdavčenja in konkurence; ker ima Komisija možnost, da neselektivno in nepristransko preišče vse primere, pri katerih obstaja sum, da je bila z ugodnejšo davčno obravnavo zagotovljena nezakonita državna pomoč; ker je Komisija v času sprejetja poročila A8-0223/2016 še vedno izvajala veliko preiskav v zvezi z državno pomočjo; ker so samo nekatere države članice začele postopke izterjave zoper nekatera večnacionalna podjetja; ker so nekatere države članice opravile analize zunanjih učinkov svojih domačih davčnih politik, da bi ocenile njihove posledice za države v razvoju;

Q.  ker je dobro zasnovana zakonodaja, ki se izvaja pravilno in usklajeno, najboljše sredstvo za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju;

Vloga posebnih davčnih jurisdikcij

R.  ker se je Parlament sestal s predstavniki vlad Andore, Lihtenštajna, Monaka, Guernseya in Jerseya; ker so bili Kajmanski otoki zastopani le na sestanku koordinatorjev, in ne na uradni predstavitvi posebnega odbora; ker predstavniki Otoka Man niso želeli nastopiti pred posebnim odborom in so namesto tega poslali pisni prispevek;

S.  ker nekatere posebne davčne jurisdikcije dejavno prispevajo k oblikovanju agresivnih davčnih politik v imenu multinacionalnih podjetij, ki se tako izognejo obdavčitvi; ker se v nekaterih jurisdikcijah stopnja davka od dohodkov pravnih oseb približuje ali je enaka nič odstotkom;ker kompleksnost različnih davčnih sistemov zmanjšuje preglednost, kar ima škodljive učinke na svetovni ravni;

T.  ker so se te jurisdikcije zavezale, da bodo do leta 2017 uvedle avtomatično izmenjavo podatkov, z izjemo Andore in Monaka, ki bosta to storila do leta 2018; ker je pomembno spremljati, če se že uvajajo dejanske spremembe zakonodaje, da bi se z letom 2017 zagotovila dejanska avtomatična izmenjava podatkov;

U.  ker vrzeli v zakonodaji, neučinkovita izmenjava informacij in, splošneje, neizpolnjevanje zahtev glede nadzora, pomanjkanje informacij o končnih upravičencih ter poslovna in bančna tajnost, čeprav se zakonodaja o slednji postopno odpravlja, ovirajo odpravo davčne utaje in izogibanja davkom; ker nekateri davčni agenti v finančnem sektorju izkoriščajo nepreglednost teh praks za izvajanje agresivnih davčnih praks; ker so bile pobude za avtomatično izmenjavo podatkov med državami, ki bi presegale že obstoječe dvostranske davčne sporazume, sprožene šele pred kratkim; ker bodo slabosti sistemov spodbudile davčno utajo in izogibanje davkom, če izvrševanje ne bo učinkovito;

V.  ker nekatere posebne davčne jurisdikcije v EU in zunaj nje ne želijo reformirati svojih davčnih sistemov kljub aktualnim globalnim pobudam in dejstvu, da so nekatere vključene v delo OECD;

W.  ker so predstavitve, ki so potekale z Andoro, Guernseyjem, Jerseyjem, Lihtenštajnom in Monakom (glej Prilogo 1), pokazale, da se pogoji za registracijo podjetij v davčnih oazah in informacije, ki jih je treba predložiti v zvezi s tem, med posameznimi jurisdikcijami razlikujejo; ker uradni davčni organi v nekaterih od teh jurisdikcij ne zagotavljajo ali zbirajo popolnih informacij o končnih upravičencih trustov, fundacij in podjetij niti jih ne objavijo; ker so Andora, Lihtenštajn, Monako, San Marino in Švica podpisali sporazume o izmenjavi podatkov z EU; ker so Kanalski otoki podpisali sporazume z Združenim kraljestvom in izrazili pripravljenost za sklenitev podobnih sporazumov z drugimi državami članicami;

X.  ker veljavna zakonodaja nekaterih jurisdikcij ne zagotavlja dobrega upravljanja ali spoštovanja mednarodnih standardov v zvezi s končnimi upravičenci, preglednostjo in sodelovanjem;

Y.  ker so nekatere od teh jurisdikcij odvisna ali pridružena ozemlja držav članic in zato – čeprav so samoupravne – zanje veljajo nacionalni in evropski zakoni; ker bi morale države članice zato premisliti o uvedbi zakonodaje, s katero bi zagotovile, da njihova pridružena in odvisna ozemlja upoštevajo najvišje standarde;

Z.  ker so nekatere države članice pripravile svoje sezname nekooperativnih jurisdikcij in/ali vsebinske opredelitve „davčnih oaz“ ali „davčnih jurisdikcij s posebnimi ugodnostmi“; ker se ti seznami zelo razlikujejo glede na to, kako se opredelijo ali ocenjujejo nekooperativne jurisdikcije ali davčne oaze; ker seznam nekooperativnih jurisdikcij OECD ne služi svojemu namenu; ker je Komisija v davčnem svežnju z dne 17. junija 2015 objavila seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij, ki je bil pripravljen po načelu skupnega imenovalca na podlagi obstoječih nacionalnih seznamov; ker še vedno ni skupne opredelitve in seznama nekooperativnih jurisdikcij na ravni celotne Unije, sta pa nujno potrebna; ker noben od teh seznamov ne vsebuje jasnih, merljivih in izčrpnih meril o tem, kako skrivnostne so posamezne jurisdikcije;

Vloga finančnih institucij pri agresivnem davčnem načrtovanju multinacionalnih podjetij

AA.  ker so nekatere finančne institucije, računovodska podjetja ali odvetniške pisarne opravljale vlogo posrednikov pri vzpostavljanju kompleksnih pravnih struktur, ki so ustvarile sisteme agresivnega davčnega načrtovanja, ki jih uporabljajo multinacionalna podjetja, kot dokazujejo afera LuxLeaks in panamski dokumenti; ker pravne vrzeli, neskladja ter slabo usklajevanje, sodelovanje in preglednost med državami ustvarjajo okolje, ki olajšuje davčno utajo; ker so finančne institucije kljub temu bistvenega pomena in nepogrešljive pri boju proti davčnim goljufijam, saj razpolagajo z informacijami o finančnih računih in dejanskem lastništvu, in ker je zato ključno, da polno in učinkovito sodelujejo pri izmenjavi teh informacij;

AB.  ker so med potekom te preiskave v javnost prišli številni davčni škandali, v katerih so vpletene banke; ker se lahko finančne institucije poslužujejo številnih shem agresivnega davčnega načrtovanja in tako svoje stranke podpirajo pri davčni utaji ali izogibanju davkom; ker lahko banke delujejo na trgu v imenu svojih strank in se pred davčnimi organi izdajajo za dejanske lastnike teh transakcij, s čimer stranke pridobijo neupravičeno korist od davčnih ugodnosti, do katerih so banke upravičene zaradi svojega statusa banke ali rezidentstva; ker bi bilo treba vlogo bank (zlasti tistih, ki opravljajo posle investicijskega bančništva) pri oblikovanju in izvajanju agresivnega davčnega načrtovanja obravnavati kot dvojno: prvič zato, ker svojim strankam zagotavljajo agresivno davčno načrtovanje, pri čemer pogosto uporabljajo finančne produkte, kot so posojila, izvedeni finančni instrumenti, posli začasne prodaje (repo) ali drugi instrumenti, vezani na kapital; drugič pa zato, ker agresivno davčno načrtovanje uporabljajo tudi same prek lastnih medbančnih transakcij in transakcij z lastniškimi strukturiranimi finančnimi instrumenti;

AC.  ker so vse banke, ki so nastopile pred posebnim odborom, uradno zanikale, da bi svojim strankam na kakršen koli način svetovale o davčni utaji ali izogibanju davkom ter da bi v ta namen sodelovale z računovodskimi podjetji in odvetniškimi pisarnami;

AD.  ker so nekatere velike finančne institucije ustanovile precejšnje število podružnic v posebnih davčnih jurisdikcijah ali jurisdikcijah z nizkimi ali zelo nizkimi stopnjami davka od dohodkov pravnih oseb, da bi se izognile davkom v korist svojih strank (podjetij in posameznikov) ali zaradi lastne koristi; ker so številne finančne institucije nedavno zaprle nekatere svoje podružnice v teh jurisdikcijah; ker je bilo več finančnih institucij v ZDA kazensko preganjanih zaradi davčne goljufije ali pranja denarja in so posledično plačale znatne kazni, v Evropski uniji pa je bilo takih pregonov zelo malo;

AE.  ker banke poslujejo na konkurenčnem trgu in so motivirane za spodbujanje privlačnih davčnih shem, da bi pridobile nove stranke in obdržale obstoječe; ker so zaposleni v bankah pogosto pod ogromnim pritiskom, da odobravajo pogodbe s strankami, ki omogočajo davčno utajo in izogibanje davkom, saj sicer tvegajo, da bodo odpuščeni; ker prihaja do nasprotja interesov med bančnimi uslužbenci na visokih položajih, svetovalnimi podjetji in predstavniki davčnih uprav ter do primerov vrtljivih vrat; ker davčne uprave nimajo vedno zadostnega dostopa do podatkov ali sredstev za preiskovanje bank in ugotavljanje primerov davčne utaje;

AF.  ker se je pomembno zavedati, da niso vse zapletene transakcije s strukturiranimi finančnimi instrumenti pretežno davčno motivirane in da pretežno davčno motivirani produkti predstavljajo le majhen del vsega poslovanja s strukturiranimi finančnimi instrumenti; ker pa so zneski pri transakcijah agresivnega davčnega načrtovanja lahko zelo visoki, saj so včasih posamezni posli lahko vredni tudi več milijard evrov, davčne ugodnosti pa lahko znašajo tudi več sto milijonov evrov(30); ker se davčni organi ukvarjajo s pomanjkanjem preglednosti transakcij s strukturiranimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo za namene agresivnega davčnega načrtovanja, zlasti ko se ločeni deli teh ureditev izvajajo v različnih jurisdikcijah;

AG.  ker za kreditne institucije EU že veljajo zahteve glede javnega poročanja po državah v okviru direktive o kapitalskih zahtevah (CRD IV); ker bi bilo treba upoštevati, da je v teh poročilih po državah prišlo do nekaterih vrzeli, ki bi jih bilo treba obravnavati; ker nobena od finančnih institucij, ki so nastopile pred posebnim odborom, ni izrazila pomembnejšega ugovora v zvezi z zahtevami glede razkritja; ker so nekatere od njih jasno izjavile, da podpirajo te zahteve in bodo prispevale k temu, da postanejo globalni standard;

AH.  ker je javno poročanje po državah v zvezi z dokumenti nekaterih finančnih institucij pokazalo velike neskladnosti med skupnim dobičkom, ustvarjenim v čezmorskih jurisdikcijah, ter dejavnostjo, višino plačanega davka in številom zaposlenih v teh jurisdikcijah; ker so ta poročila izpostavila tudi razkorak med ozemlji, na katerih delujejo in zaposlujejo osebje, ter ozemlji, na katerih ustvarjajo dobiček;

AI.  ker banke in multinacionalna podjetja, ki so nastopila pred posebnim odborom, niso v celoti odgovorila na vsa vprašanja njegovih članov, zato so nekatera od postavljenih vprašanj ostala neodgovorjena ali slabo opredeljena; ker so nekatere izmed teh bank in multinacionalnih podjetij pozneje poslale pisne prispevke (glej Prilogo 2);

Posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, znanja ter raziskav in razvoja

AJ.  ker se sheme, povezane z intelektualno lastnino, patenti ter raziskavami in razvojem, široko uporabljajo po vsej Uniji; ker jih multinacionalna podjetja uporabljajo za umetno znižanje vseh svojih davčnih prispevkov; ker se ukrep št. 5 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička nanaša na spremenjeni pristop povezanosti; ker vloga Skupine za kodeks ravnanja vključuje tudi analizo in učinkovito spremljanje teh praks v državah članicah;

AK.  ker je Skupina za kodeks ravnanja analizirala evropske posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, vendar ni zaključila analize posameznih ureditev; ker pa se ukrep št. 5 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička nanaša na spremenjeni pristop povezanosti kot novi standard za odobravanje spodbud za raziskave in razvoj; ker so se države članice v Skupini za kodeks ravnanja dogovorile, da bodo spremenjeni pristop povezanosti izvajale v nacionalni zakonodaji od leta 2015 dalje; ker so se strinjale tudi, da naj bi obstoječe ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine postopno ukinile do leta 2021; ker države članice močno zamujajo z izvajanjem spremenjenega pristopa povezanosti na nacionalni ravni;

AL.  ker je več študij Komisije jasno pokazalo, da je povezava med ureditvami za obdavčitev intelektualne lastnine ter raziskavami in razvojem pogosto samovoljna in/ali umetna; ker je mogoče na podlagi te neskladnosti domnevati, da so te sheme v večini primerov vzpostavljene in se uporabljajo zaradi izogibanja davkom; ker davčne spodbude za prihodek, ustvarjen z raziskavami in razvojem, predvsem ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, pogosto zelo znižajo davčni prihodek za vse vlade, vključno s tistimi, ki izvajajo tako politiko; ker bi bilo treba preučiti, kako na najboljši možni način spodbujati prepotrebne raziskave in razvoj ter inovacije v EU, ne da bi to ustvarjalo škodljive davčne prakse; ker sta tudi OECD in mednarodni denarni sklad večkrat poudarila, da po njunem mnenju posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine niso pravo orodje za spodbujanje raziskav in razvoja;

AM.  ker je bila osrednja vloga posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine v shemah škodljivih davčnih praks prvič ugotovljena v misijah za ugotavljanje dejstev prejšnjega posebnega odbora Parlamenta (TAXE 1) na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, pozneje pa potrjena v njegovi misiji na Cipru; ker v drugih državah članicah obstajajo podobni sistemi;

AN.  ker je zlasti pereč problem to, da države članice nimajo usklajenega pristopa k vprašanju izhodnih plačil; ker v sedanjem neusklajenem okviru ukinitev obdavčevanja pri viru v skladu z direktivo o obdavčevanju plačil obresti in licenčnin ter direktivo o matičnih in odvisnih družbah ter to, da v nekaterih državah ni davčnega odtegljaja od dividend, licenčnin in izhodnih plačil obresti, ustvarjata vrzeli, prek katerih lahko dobiček dejansko odteka iz katere koli države članice in iz Unije, ne da bi bil vsaj enkrat obdavčen:

Dokumenti Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij), Delovne skupine na visoki ravni za davčna vprašanja in Delovne skupine za davčna vprašanja

AO.  ker je mandat Skupine za kodeks ravnanja določen v sklepih Ekonomsko-finančnega sveta z dne 1. decembra 1997; ker so dokumenti Skupine za kodeks ravnanja poglavitni vir informacij za delo posebnega odbora (kot je že opisano v resoluciji Parlamenta z dne 25. novembra 2015);

AP.  ker so bili že po petih mesecih po začetku mandata posebnega odbora poslancem brez navzočnosti javnosti v prostorih Parlamenta na voljo nekateri dokumenti in zapisniki s sestankov Skupine za kodeks ravnanja; ker so bili dani na voljo dodatni dokumenti, vendar nekateri dokumenti in zapisniki še vedno niso bili razkriti, niso dostopni ali manjkajo; ker je Komisija na neformalnem srečanju izjavila, da je posebnemu odboru predložila vse razpoložljive dokumente, ki jih je pripravila, in da so se torej vsi dodatni ustrezni dokumenti s sestankov, ki jih je pripravila, če jih je Komisija kdaj imela, izgubili;

AQ.  ker so se države članice nezadovoljivo odzvale na večkratne zahteve Parlamenta glede popolnega razkritja zadevnih dokumentov; ker ta praksa traja že več mesecev; ker so bili ti dokumenti dani na voljo raziskovalcem Univerze v Amsterdamu, ki je podala zahtevo na podlagi direktive o preglednosti; ker so bili ti dokumenti nedavno vseeno dani na voljo, vendar so zaupni in se ne smejo uporabljati v javnih razpravah; ker sta preglednost in dostop do informacij poglavitna elementa parlamentarnega dela;

AR.  ker Skupina za kodeks ravnanja preučuje posebna vprašanja, vendar to ne pripelje do konkretnih reform; ker na primer razprave o davčnih stališčih potekajo že vsaj od leta 1999, a se še vedno pojavljajo težave pri izvajanju dogovorjenih priporočil, tudi po razkritjih v zadevi Luxleaks; ker se pregled posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine iz leta 2014 ni nikoli dokončno zaključil, prav tako pa se ni začel noben nov pregled, čeprav države članice zamujajo pri izvajanju novega spremenjenega pristopa povezanosti;

Zunanja razsežnost: G-20, OECD in Združeni narodi; njihova udeležba in posledice za države v razvoju

AS.  ker so OECD, Organizacija združenih narodov in druge mednarodne organizacije zainteresirane strani v boju proti eroziji osnove za davek od dohodkov pravnih oseb; ker je treba zagotoviti globalno usklajenost praks in izvajanje skupnih standardov, kot jih je na primer predlagal OECD v zvezi s svežnjem za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; ker bi bilo treba ustanoviti medvladni forum na ravni OZN, v katerem bi bilo članstvo manj selektivno kot v OECD ali G-20, da bi vsem državam, tudi tistim v razvoju, omogočili enakovredno udeležbo; ker so finančni ministri in guvernerji centralnih bank G-20 na srečanju 14. in 15. aprila 2016 v Washingtonu ponovno pozvali vse države in jurisdikcije, naj izvajajo standarde projektne skupine za finančno ukrepanje na področju preglednosti in dejanskega lastništva pravnih oseb ter pravnih ureditev; ker so nekatere članice skupine G-20 pozvale k avtomatični izmenjavi podatkov o dejanskem lastništvu in zahtevale, da projektna skupina za finančno ukrepanje in Svetovni forum za preglednost in izmenjavo podatkov za davčne namene pripravita začetne predloge na to temo do oktobra 2016;

AT.  ker je bilo na misiji za ugotavljanje dejstev v ZDA ugotovljeno, da je na svetovni ravni premalo preglednosti pri dejanskem lastništvu in da ni skupne opredelitve tega pojma; ker je bilo to pomanjkanje preglednosti zlasti očitno pri navideznih družbah in odvetniških pisarnah; ker se ZDA pripravljajo na izvajanje akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

AU.  ker postopek za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ne vključuje držav v razvoju kot enakopravnih pogajalskih partneric in ker ni bil uspešen pri iskanju učinkovitih rešitev za davčne težave v najrevnejših državah, kar ponazarja svetovna mreža davčnih sporazumov, ki državam v razvoju pogosto onemogoča obdavčevanje dobička, ustvarjenega na njihovem ozemlju;

AV.  ker sodelovanje med ustreznimi organi EU in ZDA glede skupnih davčnih vprašanj že obstaja, ni pa podobnega sodelovanja na politični ravni, zlasti ne parlamentarnega;

AW.  ker naj bi julija 2016 potekal simpozij o obdavčitvi, katerega cilj je doseči močno, vzdržno in uravnoteženo gospodarsko rast; ker je skupina G-20 pozvala vse mednarodne organizacije, vključno z EU, naj obravnavajo zadevne izzive;

AX.  ker je bilo na skupni predstavitvi posebnega odbora (TAXE 2) in Odbora za razvoj o posledicah agresivnih davčnih praks za države v razvoju povedano, da se te soočajo s podobnimi težavami glede erozije davčne osnove, preusmerjanja dobička, pomanjkljive preglednosti, različnih davčnih sistemov po svetu in pomanjkanja skladne in učinkovite mednarodne zakonodaje; ker so države v razvoju prizadete zaradi agresivnega davčnega načrtovanja; ker njihove davčne uprave nimajo dovolj sredstev in strokovnega znanja za učinkovit boj proti davčni utaji in izogibanju davkom;

AY.  ker so članice G-20 znova potrdile, da si bodo prizadevale za krepitev zmogljivosti gospodarstev držav v razvoju, razvite države pa spodbudile k upoštevanju načel davčne pobude iz Adisa, ki so bila opredeljena na zasedanju Organizacije združenih narodov 27. julija 2015; ker so mnenja in prednostne naloge držav v razvoju ključni za učinkovito globalno usklajevanje;

AZ.  ker sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka glede mednarodnih davčnih vprašanj zagotovila tehnično pomoč, vključno z orodji za davčne uprave držav v razvoju, da bi slednje uspešneje reševale vprašanja davčne utaje, izogibanja davkom in pranja denarja, zlasti pri določanju transfernih cen;

BA.  ker je avstralska vlada razglasila, da namerava uvesti davek na preusmerjeni dobiček (Diverted Profits Tax – DPT) za multinacionalna podjetja, ki se izogibajo davkom, ki naj bi se začel pobirati 1. julija 2017, poleg tega pa načrtuje vzpostavitev nove delovne skupine v okviru davčnega urada;

Delo posebnega odbora Parlamenta (TAXE 2)

BB.  ker veliko ukrepov, ki jih je predlagala Komisija, neposredno sledi resolucijam Parlamenta z dne 16. decembra 2015 in 25. novembra 2015; ker je Komisija vsaj delno predložila pomembne pobude iz teh resolucij; ker se še vedno ne izvajajo drugi nujni ukrepi, h katerim je pozval Parlament v teh resolucijah, na primer reforma okvira davčne državne pomoči, učinkovite pravne določbe za zaščito prijaviteljev nepravilnosti in ukrepi za zajezitev pomoči svetovalcev in finančnega sektorja pri agresivnem davčnem načrtovanju in njihovega spodbujanja k temu;

BC.  ker je posledice za Unijo analiziral in proučil zlasti Posebni odbor Parlamenta za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 1) in na podlagi njegovega dela je bila 25. novembra 2015 z veliko večino sprejeta resolucija; ker je bila resolucija Parlamenta z dne 16. decembra 2015 sprejeta s podobno večino; ker je Komisija objavila skupni odgovor na resoluciji z dne 16. decembra 2015 in 25. novembra 2015;

BD.  ker je posebni odbor Parlamenta TAXE 2, ustanovljen 2. decembra 2015, organiziral 11 srečanj, nekatera skupaj z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve, Odborom za pravne zadeve in Odborom za razvoj, na katerih so se predstavili komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici, komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov Jonathan Hill, nizozemski državni sekretar za finance Eric Wiebes (kot predstavnik predsedstva Svetu), strokovnjaki s področja obdavčenja in razvoja, predstavniki multinacionalnih podjetij, predstavniki bank in poslanci nacionalnih parlamentov EU; ker je organiziral tudi srečanja s predstavniki vlad Andore, Lihtenštajna, Monaka, Guernseyja in Jerseyja ter prejel pisni prispevek vlade Otoka Man (glej Prilogo 1); ker je organiziral tudi misije za ugotavljanje dejstev v ZDA (glej Prilogo 6 k poročilu A8-0223/2016), da bi preučil posebne vidike razsežnosti svojega mandata v razmerju do tretjih držav, in na Cipru (glej Prilogo 5 k poročilu A8-0223/2016); ker so bili člani posebnega odbora osebno povabljeni k sodelovanju pri delu parlamentarne skupine OECD za davke (TAXE) na visoki ravni; ker je posebni odbor organiziral sestanke koordinatorjev brez navzočnosti javnosti, na katerih so se predstavili predstavniki vlade Kajmanskih otokov, preiskovalni novinarji in uradniki Komisije; ker so vse te dejavnosti, ki so zagotovile veliko zelo koristnih informacij o praksah in davčnih sistemih v Uniji in zunaj nje, pomagale pojasniti nekatera pomembna vprašanja, druga pa so ostala nerešena;

BE.  ker so se na prvo povabilo, da nastopijo pred člani tega odbora, odzvala samo štiri od sedmih multinacionalnih podjetij (glej Prilogo 2);

BF.  ker Komisija in Svet vztrajno zavračata odobritev predloga uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki bi podrobneje urejale uresničevanje preiskovalne pravice Parlamenta, posebni in preiskovalni odbori Parlamenta v primerjavi s podobnimi odbori parlamentov držav članic in kongresa ZDA še vedno nimajo dovolj pristojnosti, na primer pravice, da pozoveta priče in uveljavljata dostop do dokumentov;

BG.  ker je Svet pri davčnih zadevah v zadnjem času večkrat sprejel obsežna predhodna politična stališča, ne da bi upošteval stališča Parlamenta ali počakal nanje;

Sklepne ugotovitve in priporočila

1.  ponavlja sklepne ugotovitve iz svojih resolucij z dni 25. novembra 2015 in 16. decembra 2015;

Nadaljnje ukrepanje Komisije in držav članic

2.  obžaluje, da 13 držav članic nima ustreznih pravil za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja, ki temelji na neobdavčenem pretoku dividend; obžaluje tudi, da 13 držav članic ni preverilo dejanskega lastništva, ko so sprejele zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davčnega odtegljaja; obžaluje, da 14 držav članic še vedno nima pravil o nadzorovanih tujih družbah, s katerimi bi preprečile agresivno davčno načrtovanje, in da 25 držav članic nima pravil, ki bi preprečevala neusklajeno davčno opredelitev lokalne družbe v drugi državi; obžaluje, da doslej nobena država članica ni pozvala k prepovedi struktur agresivnega davčnega načrtovanja;

3.  poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo dodatne zakonodajne predloge o izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb, saj imajo države članice še dovolj manevrskega prostora, da zaostrijo pravila proti zlorabam in tako preprečijo erozijo davčne osnove; močno obžaluje, da države članice v nobeni delovni skupini Sveta niso razpravljale o priporočilih Evropskega parlamenta;

4.  pozdravlja sveženj proti izogibanju davkom, ki ga je Komisija objavila 28. januarja 2016, ter zakonodajne predloge in sporočila, ki jih je od takrat sprejela (glej Prilogo 4 k poročilu A8-0223/2016); pozdravlja, da je Svet sprejel direktivo o spremembi direktive o upravnem sodelovanju, s katero naj bi vzpostavili poročanje davčnim organom po posameznih državah, hkrati pa obžaluje, da pred sprejetjem svojega stališča ni počakal, da bi prejel in obravnaval stališče Evropskega parlamenta, in da pri izmenjavi informacij ni predvidel sodelovanja Komisije; poziva Svet, naj sprejme soglasno in ambiciozno stališče o svežnju proti izogibanju davkom in ohrani direktivo proti izogibanju davkom kot eno direktivo, da bi učinkovito izvajali in presegali priporočila OECD ter uresničili ambicije EU in zagotovili ustrezno delovanje enotnega trga, ne pa ga slabili; globoko obžaluje, da je sedanji osnutek stališča Sveta oslabljen, zlasti s predhodno klavzulo o odbitju obresti in omejenim pristopom k pravilu o nadzorovanih tujih družbah; pozdravlja pobudo, da bi ustvarili skupno opredelitev in seznam nekooperativnih jurisdikcij Unije v okviru zunanje strategije za učinkovito obdavčenje; poudarja, da bi moral seznam temeljiti na objektivnih, izčrpnih in količinsko opredeljenih merilih; ponavlja svoje stališče, da bo treba sprejeti več zavezujočih ukrepov za učinkovito in sistematično preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

5.  meni, da bi bilo treba direktivo o upravnem sodelovanju po več zaporednih ad hoc spremembah glede avtomatične izmenjave podatkov o davčnih stališčih in poročanja po državah v celoti prenoviti, zlasti da bi zmanjšali ali končno odpravili izjeme od načela izmenjave informacij;

6.  ponovno poudarja svoje stališče, da bi morale multinacionalne družbe v svojih bilancah stanja za posamezno državo članico in za posamezno tretjo državo, v kateri imajo sedež, jasno in razumljivo objaviti niz informacij, vključno z dobičkom ali izgubo pred obdavčitvijo, davkom na dobiček ali izgubo, številom zaposlenih in izvedenimi dejavnostmi; poudarja, kako pomembno je, da se te informacije dajo na voljo javnosti, po možnosti v obliki osrednjega registra EU;

7.  poziva Komisijo, naj še pred koncem leta 2016 predstavi predlog za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, skupaj z metodo za ustrezno in pošteno porazdelitev, ki bi določal celovito rešitev za škodljive davčne prakse v Uniji, zagotovil jasnost in enostavnost za podjetja, zmanjšal njihovo upravno breme in olajšal čezmejne gospodarske dejavnosti v Uniji; je prepričan, da je konsolidacija bistvena prvina skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb; meni, da bi jo bilo treba uvesti čim prej in da bi lahko bili vmesni sistemi, ki vključujejo samo harmonizacijo davčne osnove z mehanizmom za izravnavo izgub, zgolj začasni; meni, da je uvedba obvezne celovite skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb čedalje bolj nujna; poziva države članice, naj nemudoma dosežejo dogovor o predlogu za skupno konsolidirano osnovo, ko bo predložen, in nato hitro začnejo izvajati zakonodajo; želi opomniti države članice, da lahko zaradi vrzeli in neskladij med davčnimi osnovami in razlik v upravni praksi nastanejo neenaki konkurenčni pogoji, pa tudi nelojalna davčna konkurenca v EU;

8.  pozdravlja, da je Komisija 12. aprila 2016 sprejela predlog direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja informacij v zvezi z obdavčitvijo dohodkov in večjo preglednostjo pri davku od dohodkov pravnih oseb; vendar obžaluje, da področje uporabe, merila in pragi, ki jih predlaga Komisija, niso skladni s predhodnimi stališči Parlamenta, zato ne bi dosegli svojega namena;

9.  pozdravlja dogovor Sveta z dne 8. decembra 2015 o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih; obžaluje pa, da Svet ni upošteval priporočil Parlamenta iz njegovega poročila z dne 20. oktobra 2015 o prvotnem predlogu Komisije za tak ukrep; poudarja, da mora Komisija imeti popoln dostop do nove zbirke podatkov Unije o davčnih stališčih; vztraja, da je potrebna obsežna in učinkovita zbirka podatkov vseh stališč, ki bi lahko imela čezmejni učinek; poziva države članice, naj hitro vzpostavijo potreben zakonodajni okvir, da bi lahko začeli z avtomatično izmenjavo podatkov o davčnih stališčih;

10.  poudarja, da bo treba zaradi avtomatične izmenjave podatkov obdelati veliko količino podatkov, ter vztraja, da je treba uskladiti vprašanja, povezana z računalniško obdelavo teh podatkov, in človeške vire, potrebne za njihovo analizo; poziva k okrepitvi vloge Komisije pri tem delu; poziva Komisijo in države članice, naj skrbno spremljajo in v celoti izvajajo direktivo o upravnem sodelovanju na nacionalni ravni, zlasti da preverijo, koliko držav članic zahteva davčne podatke na podlagi dvostranskih davčnih sporazumov, ne pa na tej pravni podlagi; poziva države članice, naj okrepijo svoje davčne uprave z ustreznim osebjem, da bi zagotovili učinkovito pobiranje davčnih prihodkov in obravnavanje škodljivih davčnih praks, saj zmanjšanje števila osebja poleg pomanjkanja ustreznega usposabljanja, tehničnih orodij in preiskovalnih pristojnosti resno ovirajo davčne uprave v nekaterih državah članicah; poziva države članice, naj upoštevajo podatke, izmenjane z davčnimi organi ter s finančnimi nadzorniki in regulativnimi organi;

11.  pozdravlja napoved Francije, Nizozemske in Združenega kraljestva z dne 12. maja 2016 o uvedbi javnega registra dejanskih lastnikov podjetij; pozdravlja zavezo Francije, da bo vzpostavila javni register skladov; podpira zavezo Združenega kraljestva, da bo moralo tuje podjetje, ki v Združenem kraljestvu kupuje nepremičnino ali sklepa pogodbo z državo, navesti svojega dejanskega lastnika; poziva vse države članice, naj sprejmejo podobne pobude;

12.  obžaluje, da novi svetovni standard OECD za avtomatično izmenjavo podatkov ne vsebuje prehodnega obdobja za države v razvoju in da utegne to, da je standard vzajemen, pomeniti, da bodo države, ki še nimajo dovolj zmogljivosti za vzpostavitev potrebne infrastrukture za zbiranje, obdelavo in izmenjavo zahtevanih podatkov, dejansko izključene;

13.  ugotavlja, da je Skupni forum EU za transferne cene v svoj delovni program za obdobje 2014–2019 vključil razvoj dobrih praks, da bi zagotovil, da smernice OECD ustrezajo posebnostim držav članic; ugotavlja, da Komisija spremlja napredek tega dela;

14.  poudarja, da 70 % preusmerjanja dobička poteka prek transfernih cen in da je najboljši način za rešitev te problematike sprejetje popolne skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb; vseeno poziva Komisijo, naj pripravi konkretni zakonodajni predlog o transfernih cenah, pri čemer naj upošteva smernice OECD glede transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave iz leta 2010; poleg tega poudarja, da bi bila morda potrebna dodatna prizadevanja za omejitev tveganja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička med državami članicami EU in tretjimi državami, ki ga ustvarja okvir za določanje transfernih cen, zlasti cen neopredmetenih sredstev, in da bi bilo treba dejavno preučiti in preveriti neodvisno tržno načelo, da bi ugotovili, ali je mogoče zagotoviti pravičnejši in učinkovitejši svetovni davčni sistem;

15.  pozdravlja, da je komisarka za konkurenco Margrethe Vestager uvrstila transferne cene kot posebno področje, na katero se je treba osredotočiti pri zadevah v zvezi z državno pomočjo, saj naj bi bile običajno orodje, ki ga multinacionalna podjetja uporabljajo za sheme davčne utaje ali izogibanja davkom, kot so posojila znotraj skupine; ugotavlja, da ne obstajajo smernice za opredelitev in ureditev državne pomoči, povezane z davki, čeprav se je ta vrsta državne pomoči izkazala za zaskrbljujoče orodje za izogibanje davkom; poziva Komisijo, naj pripravi smernice in vzpostavi jasna merila, s katerimi bi bolje opredelili omejitve za transferne cene in tako bolje ocenili primere državne pomoči; podpira sklepne ugotovitve preiskav Komisije v zadevah Starbucks, Fiat in Amazon; poudarja, da mora Komisija imeti dostop do vseh ustreznih podatkov;

16.  obžaluje, da številna zaslišana multinacionalna podjetja niso ostro obsodila praks izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja; poudarja, da ta podjetja zlahka odobrijo umetna posojila znotraj skupine za namene agresivnega davčnega načrtovanja; poudarja, da dajanje prednosti tovrstnemu dolžniškemu financiranju škoduje tako davkoplačevalcem kot finančni stabilnosti; zato poziva države članice, naj v svoji davčni zakonodaji odpravijo neenako obravnavanje dolžniškega in lastniškega kapitala;

17.  odločno poudarja, da je delo prijaviteljev nepravilnosti ključno za odkrivanje razsežnosti davčne utaje in izogibanja davkom, ter da jim je zato treba na zakonit način zagotoviti zaščito in jo okrepiti v vsej EU; ugotavlja, da sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Svet Evrope začela obravnavati to vprašanje; meni, da bi morala sodišča in države članice zagotoviti varstvo legitimnih poslovnih skrivnosti, pri čemer pa ne bi smela preprečevati, ovirati ali oteževati zmožnosti prijaviteljev in novinarjev, da dokumentirajo in razkrivajo nezakonite, nepravične ali škodljive prakse, če je to jasno in pretežno v javnem interesu; obžaluje, da Komisija ne načrtuje hitrih ukrepov v zvezi s tem, čeprav so prijavitelji nepravilnosti v zadevah LuxLeaks in panamski dokumenti nedavno posredovali javnosti pomembna razkritja;

18.  pozdravlja, da je Komisija začela javno posvetovanje o izboljšanju mehanizmov za reševanje sporov glede dvojnega obdavčenja; poudarja, da je določitev jasnega časovnega okvira za postopke reševanja sporov ključnega pomena za večjo učinkovitost sistemov;

19.  pozdravlja sporočilo o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje, v katerem pozivajo Evropsko investicijsko banko (EIB), naj v svoje pogodbe z izbranimi finančnimi posredniki prenese zahteve glede dobrega upravljanja; poziva EIB, naj vzpostavi novo politiko odgovorne obdavčitve, začenši s pregledom svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij iz leta 2016 v tesnem dialogu s civilno družbo; ponavlja, da bi morala EIB okrepiti svoje dejavnosti potrebne skrbnosti in tako izboljšati kakovost informacij o končnih upravičencih ter učinkoviteje preprečevati transakcije s finančnimi posredniki, ki imajo negativne reference glede preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala, pranja denarja ter škodljivih socialnih učinkov ali vplivov na okolje oziroma s tistimi, ki so registrirani v offshore finančnih centrih ali davčnih oazah in uporabljajo agresivno davčno načrtovanje;

20.  poziva Komisijo, naj izda nedvoumno zakonodajo za opredelitev ekonomske vsebine, ustvarjanja vrednosti in stalne poslovne enote, predvsem da bi odpravili navidezna podjetja;

Črni seznam in konkretne sankcije za nekooperativne jurisdikcije in davčni odtegljaj

21.  ugotavlja, da je edina konkretna pobuda, ki jo je Komisija doslej sprejela v zvezi z nekooperativnimi jurisdikcijami, vključno s čezmorskimi ozemlji, zunanja strategija za učinkovito obdavčenje; opaža, da se merila za uvrstitev na seznam nekooperativnih jurisdikcij OECD doslej niso izkazala za učinkovita pri obravnavi tega vprašanja in niso bila sredstvo odvračanja; poudarja, da še vedno obstajajo tretje države, ki ščitijo nezakonito pridobljeno premoženje, kar organom EU onemogoča njegov odvzem;

22.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi opredelitev in skupni seznam nekooperativnih jurisdikcij Unije (tj. črni seznam davčnih oaz) na podlagi zanesljivih, preglednih in objektivnih meril, ki naj vključujejo mehanizme za izvajanje priporočil OECD, ukrepov za davčno preglednost, ukrepe v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička ter standardov avtomatične izmenjave podatkov, vključno z obstojem aktivnih škodljivih davčnih praks, prednosti za nerezidente ali pravne osebe, pomanjkanjem ekonomske vsebine in nerazkrivanjem korporativne strukture pravnih oseb (vključno s trusti, dobrodelnimi organizacijami, fundacijami, itd.) ali imetništva sredstev ali pravic, ter pozdravlja namero Komisije, da bo v naslednjih šestih mesecih dosežen dogovor o tem seznamu; poziva države članice, naj navedeni sporazum potrdijo do konca leta 2016; meni, da mora biti pred vključitvijo v seznam predviden postopek stopnjevanja, ki bi se začel s konstruktivnim dialogom z jurisdikcijo, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, da bi postopek dosegel tudi učinek preprečevanja; meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi omogočal, da se jurisdikcijo odstrani s seznama, če in ko je bila dosežena ali ponovno vzpostavljena skladnost; meni, da bi morala ta ocena zajemati tudi države, ki so članice OECD;

23.  poziva h konkretnemu regulativnemu okviru Unije za sankcije za nekooperativne jurisdikcije na črnem seznamu, ki bo vključeval možnost pregleda ter v skrajnem primeru prekinitev sporazumov o prosti trgovini, sporazumov o dvojnem obdavčenju in prepoved dostopa do sredstev Unije; ugotavlja, da je namen sankcij spremeniti zakonodajo zadevnih jurisdikcij; poziva, naj se sankcije uporabljajo tudi za podjetja, banke, računovodska podjetja, odvetniške pisarne in davčne svetovalce, za katere je bilo dokazano, da so omogočili nezakonite, škodljive ali nepravične ureditve v zvezi z obdavčenjem pravnih oseb z uporabo pravnih instrumentov v teh jurisdikcijah;

24.  poziva Komisijo, naj pripravi zavezujočo zakonodajo, ki bo vsem institucijam EU prepovedala odpiranje računov ali delovanje v jurisdikcijah iz skupnega seznama Unije nekooperativnih jurisdikcij;

25.  poziva države članice, naj znova začnejo pogajanja o dvostranskih davčnih sporazumih s tretjimi državami, da bodo vanje vključile dovolj zanesljive klavzule in tako preprečile izkoriščanje ugodnejših davčnih sporazumov, vključno s porazdelitvijo obdavčitvenih pravic med državami izvora in rezidentstva glede na ekonomsko vsebino in ustrezno opredelitev stalne poslovne enote; dodatno poudarja, da bi ta proces lahko zelo pospešili, če bi države članice pooblastile Komisijo, naj se v imenu Unije pogaja o takih davčnih sporazumih; poziva države članice, naj ustrezno zagotovijo pravično obravnavo držav v razvoju pri pogajanjih o teh sporazumih;

26.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za davčni odtegljaj na ravni EU, ki bi ga upravljale države članice, da bi zagotovili vsaj enkratno obdavčitev dobička, ustvarjenega v Uniji, preden jo zapusti; ugotavlja, da bi ta predlog moral vključevati sistem vračila, da bi preprečili dvojno obdavčevanje; poudarja, da je prednost takega splošnega sistema davčnega odtegljaja na podlagi metode odbitkov preprečevanje dvojnega neobdavčevanja ter erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ne da bi pri tem pri tem prišlo do dvojnega obdavčevanja;

27.  obžaluje, da sta se Andora in Kneževina Monako zavezali avtomatični izmenjavi podatkov od leta 2018 in ne 2017; poudarja, da nekatere nekooperativne jurisdikcije, kot je Andora, izpolnjujejo standarde o avtomatični izmenjavi podatkov, vendar vse bolj postajajo jurisdikcije z nizkimi stopnjami davka; je zaskrbljen, da sporazum o dvojnem obdavčevanju med Andoro in Španijo trenutno ne zagotavlja učinkovite avtomatične izmenjave podatkov; poziva Komisijo, naj tesno spremlja učinkovito izvajanje avtomatične izmenjave podatkov, vključene v sporazume, ki so jih države članice podpisale z nekdanjimi ali sedanjimi nekooperativnimi jurisdikcijami;

28.  meni, da bi bilo treba hibridno neskladje med državami članicami EU in tretjimi državami pri določanju statusa subjektov, ki jo uporabljajo številne ameriške družbe in ki vodi v dvojno neobdavčevanje, učinkovito obravnavati v evropski zakonodaji dodatno k predlogom Komisije iz svežnja proti izogibanju davkom;

Posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, znanja ter raziskav in razvoja

29.  ugotavlja, da se posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, znanja ter raziskav in razvoja do zdaj niso izkazale za dovolj učinkovite pri spodbujanju inovacij v Uniji, obžaluje, da jih multinacionalna podjetja namesto tega uporabljajo za preusmerjanje dobička v okviru shem agresivnega davčnega načrtovanja, kot je znana davčna luknja „double Irish with a Dutch sandwich“ (dvojni irski sendvič z nizozemskim nadevom), pri kateri se dobički preusmerijo prek irskih in nizozemskih podjetij; meni, da posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine niso ustrezno in učinkovito orodje za doseganje gospodarskih ciljev; vztraja, da se lahko raziskave in razvoj spodbujajo z obsežnejšimi ukrepi politike, ki bi spodbujali dolgoročne inovacije in neodvisne raziskave, ter s subvencijami, ki bi morale imeti prednost pred posebnimi ureditvami za obdavčitev intelektualne lastnine, saj je pri subvencijah manjše tveganje, da bodo zlorabljene v okviru shem izogibanja davkom; opaža, da je povezava med posebnimi ureditvami za obdavčitev intelektualne lastnine ter dejavnostmi razvoja in raziskav pogosto naključna in da trenutni modeli povzročajo tekmovanje v zniževanju standardov na področju efektivnega davčnega prispevka multinacionalnih podjetij;

30.  obžaluje, da so nekatere države članice, zlasti v okviru Skupine za kodeks ravnanja, doslej zanemarjale to vprašanje in da še niso vzpostavile ustreznega časovnega načrta za njegovo obravnavo;

31.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za zavezujočo zakonodajo Unije o posebnih ureditvah za obdavčitev intelektualne lastnine na podlagi spremenjenega pristopa povezanosti OECD, ki bo tudi obravnavala njegove slabosti, da bi prepovedali zlorabo posebnih ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine za namene izogibanja davkom in zagotovili njihovo povezanost z dejansko gospodarsko dejavnostjo, če in kadar so uporabljene; poudarja, da bi se moral predlog Komisije uporabljati za vse nove posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, ki jih izdajo države članice, ter da je treba vse obstoječe ureditve, ki še veljajo na tem področju, ustrezno spremeniti;

32.  poziva države članice, naj določbo o minimalni stopnji efektivne obdavčitve vključijo v direktivo o obdavčevanju plačil obresti in licenčnin, pa tudi v direktivo o matičnih in odvisnih družbah ter zagotovijo, da Svet ne odobri izjem;

Banke, davčni svetovalci in posredniki

33.  možno obžaluje, da so imele nekatere banke, davčni svetovalci, odvetniške pisarne in računovodska podjetja ter drugi posredniki ključno vlogo pri oblikovanju shem agresivnega davčnega načrtovanja za svoje stranke, pomagali pa so tudi nacionalnim vladam pri oblikovanju njihovih davčnih zakonikov in zakonodaje na tem področju, zaradi česar je prišlo do precejšnjega nasprotja interesov;

34.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja preglednosti in ustrezne dokumentacije v finančnih institucijah, pri svetovalcih in odvetniških pisarnah v zvezi s posebnimi modeli lastništva in nadzora podjetja, ki jih predlagajo davčni, finančni in pravni svetovalci, kot je bilo potrjeno z nedavnimi razkritji v zvezi s panamskimi dokumenti; priporoča okrepitev zahtev glede preglednosti pri vzpostavitvi zasebnih podjetij, da bi se spoprijeli s problemom navideznih podjetij;

35.  je zaskrbljen nad pomanjkanjem preglednosti in ustrezne dokumentacije v okviru nacionalnih davčnih uprav glede učinkov, ki jih imajo odločbe o transfernih cenah, ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, davčna stališča in drugi elementi diskrecijske obdavčitve dohodkov pravnih oseb na konkurenco;

36.  poziva k okrepitvi obstoječih kodeksov ravnanja za industrijo davčnega svetovanja, zlasti da bi se v njih upoštevala morebitna nasprotja interesov ter da bi se predvidelo njihovo jasno in razumljivo razkritje; poziva Komisijo, naj pripravi kodeks ravnanja Unije za vse svetovalne storitve, da bi se situacije morebitnega nasprotja interesov jasno razkrile; meni, da bi to moralo vključevati ureditev Unije glede neskladnosti za davčne svetovalce, da bi preprečili nasprotje interesov pri svetovanju tako javnemu kot zasebnemu sektorju ter da bi preprečili druga nasprotja interesov;

37.  opozarja na tveganje nasprotja interesov, ki izhaja iz tega, da ta podjetja zagotavljajo storitve pravnega in davčnega svetovanja ter revizijske storitve; zato poudarja pomen jasnega ločevanja med temi storitvami; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno spremljanje in izvajanje zakonodaje, ki naj bi preprečevala ta nasprotja interesov, in preuči potrebo po pregledu direktive o revizijah, zlasti določbe člena 22, in uredbe o revizijah, zlasti določbe člena 5, ter opredelitev „pomembnega učinka“ nerevizijskih storitev;

38.  zahteva, da Komisija opravi preiskavo medsebojne povezanosti akademikov in sektorja davčnega svetovanja, pri čemer naj se osredotoči vsaj na nasprotja interesov;

39.  poziva države članice, naj vzpostavijo sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno s kazenskim pregonom, za vodstvo podjetij, udeleženo v davčni utaji, in z možnostjo odvzema dovoljenj za opravljanje dejavnosti strokovnjakom in podjetjem, za katere je bilo dokazano, da so sodelovali pri oblikovanju shem agresivnega davčnega načrtovanja in davčne utaje, svetovali glede njihove uporabe ali jih uporabljali; prosi, naj Komisija preuči izvedljivost uvedbe sorazmerne finančne odgovornosti za davčne svetovalce, ki sodelujejo pri nezakonitih davčnih praksah;

40.  poziva Komisijo, naj analizira možnost uvedbe sorazmerne finančne odgovornosti za banke in finančne institucije, ki omogočajo prenose v znane davčne oaze, kot bodo opredeljene v prihodnjem skupnem seznamu davčnih oaz in nekooperativnih davčnih jurisdikcij Unije;

41.  poziva Komisijo, naj okrepi zahteve za banke glede poročanja davčnim organom držav članic o prenosih v jurisdikcije, vključene v skupni seznam davčnih oaz in nekooperativnih davčnih jurisdikcij Unije, in iz njih; poziva države članice, naj jamčijo, da banke in druge finančne institucije zagotavljajo podobne informacije regulativnim in davčnim organom; poziva države članice, naj okrepijo zmogljivost svoje davčne uprave za preiskovanje primerov davčnih utaj in izogibanja davkom;

42.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o uvedbi zahteve za obvezno razkritje za banke, davčne svetovalce in druge posrednike v zvezi s kompleksnimi strukturami in posebnimi storitvami, ki so povezane z jurisdikcijami s skupnega seznama EU davčnih oaz in nekooperativnih jurisdikcij, načrtovanimi za stranke, ki jih uporabljajo za omogočanje davčne utaje, davčnih goljufij, pranja denarja ali financiranja terorizma;

43.  poziva Komisijo(31), naj uvede specifična minimalna skupna pravila proti zlorabam, namenjena preprečevanju koristi, ki izhajajo iz nekaterih prenosov hibridnih sredstev(32), katerih učinek je pogosto odbitek prihodkov v eni državi, ne da bi bili vključeni v davčno osnovo druge države, ali zlorabe pri transakcijah v zvezi z davčnimi odbitki v tujini;

Prijavitelji nepravilnosti

44.  ponovno izjavlja, da imajo prijavitelji nepravilnosti ključno vlogo pri razkrivanju kršitev, tudi nezakonitih ali nepravičnih praks; meni, da je jasno, da so taka razkritja, ki osvetlijo razsežnost davčne utaje, izogibanja davkom in pranja denarja, v javnem interesu, kot so dokazala nedavna razkritja v zadevah LuxLeaks in panamski dokumenti o razsežnostih pojava prenosa sredstev v jurisdikcije z nizko obdavčitvijo; opozarja, da je možnost za odkrivanje in kazenski pregon davčnih kršiteljev v veliki meri odvisna od razpoložljivosti in kakovosti podatkov;

45.  obžaluje, da Komisija svoje ukrepe omejuje na spremljanje dogodkov na različnih področjih, ki so v pristojnosti Unije, pri čemer ne namerava sprejeti konkretnih ukrepov za obravnavo vprašanja; je zaskrbljen, da bi lahko to pomanjkanje zaščite ogrozilo objavo novih odkritij, zaradi česar bi lahko države članice izgubile legitimne prihodke od davkov; obžaluje, da Komisija ni predložila zadovoljivega odgovora na zahteve iz odstavkov 144 in 145 resolucije Parlamenta z dne 25. novembra 2015, niti na priporočila iz resolucije Parlamenta z dne 16. decembra 2015, zlasti na zahtevo, naj pripravi jasen zakonodajni okvir o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti itd. do konca leta 2016;

46.  znova poziva Komisijo, naj čim prej predlaga jasen pravni okvir, da bi zagotovili učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti ter novinarjev in drugih oseb, povezanih z mediji, ki jim pomagajo ali jih spodbujajo; poziva države članice, naj revidirajo svojo veljavno zakonodajo o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, tako da vključijo možnost, da se onemogoči kazenski pregon v primerih, ko so prijavitelji nepravilnosti delovali izključno v javnem interesu; poziva jo, naj kot zgled upošteva najboljše prakse obstoječih zakonodaj držav članic na področju zaščite prijaviteljev nepravilnosti;

Skupina za kodeks ravnanja in medinstitucionalna vprašanja

47.  obžaluje, da so kljub večkratnim zahtevam prvega in drugega posebnega odbora (TAXE 1 in TAXE 2) po popolnem dostopu do dokumentov in zapisnikov Skupine za kodeks ravnanja poslanci Evropskega parlamenta za posvetovanje ob izključitvi javnosti dobili na voljo le omejeno število novih dokumentov, to pa je bilo doseženo šele pet mesecev po začetku mandata posebnega odbora TAXE 2; poudarja, da bi ti dokumenti morali biti objavljeni, da se omogočita javni nadzor in odprta politična razprava o njihovi vsebini; poleg tega ugotavlja, da je pripravljenost Sveta ugoditi tej zahtevi še vedno nezadovoljiva;

48.  obžaluje, da Komisija, čeprav je zagotovila nekaj notranjih zapisnikov sej Skupine za kodeks ravnanja, ni mogla voditi vseh evidence razdeljenih dokumentov; meni, da je naloga Komisije, da vodi vse zapise in evidence vseh informacij in dokumentov, razposlanih v okviru pristojnosti Skupine za kodeks ravnanja, da bi proučili skladnost ukrepov držav članic v skladu s Pogodbo; poziva Komisijo, naj sprejme nujen ukrep za izboljšanje tega položaja, tako da poišče vse dokumente; poziva Svet in države članice, naj pri tej zadevi sodelujejo s Komisijo;

49.  poziva države članice, naj izboljšajo preglednost pri delovnih metodah Skupine za kodeks ravnanja, kar je eden od dejavnikov, ki ogrožajo morebitno konkretno izboljšanje pri spopadanju s škodljivimi davčnimi praksami; obžaluje, da ni prejel številnih dokumentov s sestankov Skupine za kodeks ravnanja, ki jih je pripravil Svet ali države članice in so odločilnega pomena za dobro izvajanje mandata posebnega odbora; poziva k redni objavi rezultatov nadzora glede skladnosti držav članic z izdanimi priporočili; poziva Skupino za kodeks ravnanja, naj pripravi javno dostopno letno poročilo, v katerem bo opredelila in opisala najbolj škodljive davčne prakse, ki jih države članice uporabljajo med letom; ponavlja svoj poziv Svetu iz leta 2015, naj ustanovi davčni odbor na ravni politike;

50.  na podlagi javnih informacij ugotavlja, da je Skupina za kodeks ravnanja med letoma 1998 in 2014 preučila 421 ukrepov in ocenila, da je bilo 111 izmed njih škodljivih (26 %), vendar sta bili dve tretjini teh ukrepov dejansko obravnavani v prvih petih letih obstoja skupine; ugotavlja, da se je število pregledanih ukrepov s strani držav članic v zadnjih letih zmanjšalo, leta 2014 je bilo pregledanih le 5 % vseh ukrepov, in obžaluje, da Skupina od novembra 2012 ni našla nobenega škodljivega davčnega ukrepa; ugotavlja, da Skupina za kodeks ravnanja v zadnjem desetletju ni polno delovala in da je treba nujno revidirati njeno upravljanje in mandat;

51.  ponavlja poziv Komisiji iz leta 2015, naj zagotovi posodobitev poročila Simmons & Simmons iz leta 1999 o upravnih praksah, omenjenih v odstavku 26 poročila skupine za kodeks ravnanja iz leta 1999 – poročila Primarolo (SN 4901/99);

52.  poudarja, da je kodeks ravnanja sicer omogočil nekaj izboljšav, vendar samoobveščanje o potencialno škodljivih ukrepih s strani držav članic ni učinkovito, merila za opredelitev škodljivih ukrepov so zastarela, za neučinkovito pa se je izkazalo tudi načelo soglasja pri sprejemanju odločitev o škodljivosti; obžaluje, da več držav članic nasprotuje nujni reformi Skupine za kodeks ravnanja; zato poziva Komisijo in države članice, naj čim prej spremenijo merila za ugotavljanje škodljivih ukrepov in upravljavske vidike Skupine za kodeks ravnanja (vključno z njeno strukturo sprejemanja odločitev in spremljanjem dogovorov o izločitvi in mirovanju, izogibanjem zavlačevanja, sankcijami v primeru neskladnosti), da bi izboljšali njeno javno preglednost in odgovornost ter zagotovili močno vključenost Parlamenta in njegov dostop do informacij; opozarja na pomanjkljivosti in druge ustrezne informacije iz Priloge 3; ugotavlja tudi, da je pri primerjavi Komisijinega seznama vseh davčnih režimov, ki jih je formalno ocenila Skupina za kodeks ravnanja, z ustreznimi dokumenti s sestankov v trenutku odločitve in po njej, prvič v mnogih primerih ni jasno, kako je bila odločitev sprejeta, na primer zakaj so režimi, za katere obstajajo razlogi za domnevo, da so škodljivi, bili na koncu prijavljeni kot neškodljivi, in, drugič, v zvezi s tistimi primeri, v katerih je bila po oceni potrjena škodljivost, ali so države članice zadovoljivo zaključile s tem povezane postopke izločitve; poudarja, da zato države članice niso izpolnile obveznosti iz direktiv Sveta 77/799/EGS in 2011/16/EU, saj niso avtomatično izmenjavale davčnih podatkov, tudi takrat ne, ko so za to obstajali jasni razlogi, kljub polju proste presoje, ki ga direktivi dopuščata za predvidevanje, da lahko nastanejo davčne izgube v drugih državah članicah ali da so davčni prihranki lahko posledica umetnih prenosov dobička znotraj skupin; poudarja, da Komisija ni izpolnila svoje vloge varuhinje Pogodb, kot je določeno v členu 17(1) PEU, ker ni ukrepala in ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev, da bi države članice izpolnile svoje obveznosti, zlasti tiste iz direktiv Sveta 77/799/EGS in 2011/16/EU, čeprav so obstajali dokazi za to;

53.  ugotavlja, da je posebni odbor prišel do spoznanja, da nekatere države članice sistematično ovirajo napredek pri preprečevanju izogibanja davkom; je seznanjen, da razprave o upravnih praksah (stališčih) v okviru kodeksa ravnanja potekajo že skoraj dve desetletji; obsoja, da več držav članic ni hotelo pristati na izmenjavo informacij o svojih davčnih stališčih pred afero LuxLeaks in v svojem nacionalnem pravu še vedno noče izvajati vzorčnih navodil, ki jih je oblikovala Skupina za kodeks ravnanja, čeprav so se po razkritjih v zadevi LuxLeaks k temu zavezale;

54.  poziva Komisijo, naj Parlamentu omogoči trajen, pravočasen in reden dostop do dokumentov in zapisnikov s sej skupin Sveta, ki se ukvarjajo z davčnimi zadevami, tudi do kodeksa ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja, ter s sej Delovne skupine na visoki ravni za davčna vprašanja in Delovne skupine za davčna vprašanja; predlaga Komisiji, naj se v ta namen zgleduje po dogovoru, doseženem v Parlamentu, o dostopu do zapisnikov enotnega mehanizma nadzora in Evropske centralne banke;

55.  poziva Komisijo, naj v primeru nezadovoljivega odziva držav članic pripravi zakonodajni predlog, po možnosti na podlagi člena 116 PDEU ali člena 352 PDEU ali v skladu z okrepljenim sodelovanjem, da bi izboljšali učinkovitost Skupine za kodeks ravnanja;

56.  poziva institucije EU in države članice k nujnim ukrepom za preprečevanje davčnih goljufij, davčne utaje, davčnih oaz in agresivnega davčnega načrtovanja tako z vidika povpraševanja kot z vidika ponudbe; obžaluje, da Svet, zlasti pa nekatere države članice, več let ni odločno ukrepal v zvezi s temi vprašanji, in želi spomniti države članice, da lahko vzpostavijo sisteme za okrepljeno sodelovanje (med najmanj devetimi državami članicami), s katerimi lahko pospešijo ukrepanje na področju škodljivih in nezakonitih davčnih praks;

57.  poziva, naj se v okviru Komisije vzpostavi nov center za usklajevanje in dosledno izvajanje davčne politike Unije, da bi zaščitili ustrezno in dosledno delovanje enotnega trga in izvajanje mednarodnih standardov; meni, da bi moral biti ta novi center odgovoren za ocenjevanje in spremljanje davčnih politik držav članic na ravni Unije, zagotavljanje, da države članice ne izvajajo novih škodljivih davčnih ukrepov, spremljanje skladnosti držav članic s skupnim seznamom Unije nekooperativnih jurisdikcij, zagotavljanje in spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi davčnimi upravami (npr. usposabljanje in izmenjava najboljših praks) ter začetek izvajanja akademskih programov na tem področju; meni, da bi lahko ta center s svojim delovanjem pomagal preprečiti nove davčne vrzeli, ki nastajajo zaradi med državami članicami neusklajenih pobud politike, in preprečeval davčne prakse in standarde, ki bi prizadeli, ovirali ali onemogočali ustrezno delovanje in logiko enotnega trga ali bili v nasprotju z njima; meni, da bi bil lahko kontaktna točka za prijavitelje nepravilnosti, če države članice in nacionalne davčne uprave po razkritju davčne utaje ali izogibanja davkom ne bi ukrepale ali ne bi zadeve ustrezno preiskale; meni, da bi centru lahko koristilo združeno strokovno znanje na ravni Unije in nacionalni ravni, s čimer bi zmanjšali breme za davkoplačevalca;

Zunanja razsežnost

58.  pozdravlja, da so bila davčna vprašanja v središču pozornosti na ravni skupin G-8 in G-20, na podlagi česar bi se morala pripraviti nova priporočila; poziva Komisijo, naj v imenu Unije ohrani dosledno stališče na prihodnjih srečanjih skupine G-20 in ad hoc simpozijih; zahteva, da Komisija redno obvešča Parlament o ugotovitvah in morebitnih posledicah sklepov skupine G-20 glede boja proti eroziji davčne osnove dohodkov od pravnih oseb, praksam agresivnega davčnega načrtovanja in nezakonitim finančnim tokovom;

59.  poziva Unijo, skupino G-20, OECD in OZN, naj še naprej sodelujejo, da bi spodbujali globalne smernice, ki bodo koristne tudi za države v razvoju;

60.  podpira ustanovitev globalnega organa v okviru Organizacije združenih narodov, ki bo dobro opremljen in bo imel zadostna dodatna sredstva ter bo zagotavljal, da bodo lahko vse države enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik; poziva EU in države članice, naj se lotijo priprav na ambiciozen svetovni vrh o obdavčevanju in naj si prizadevajo za ustanovitev tega medvladnega organa;

61.  poziva mednarodne forume, naj se dogovorijo o strožji in natančnejši opredelitvi dejanskega lastništva, da bi zagotovili večjo preglednost;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj po potrebi opravijo analizo zunanjih učinkov davčnih politik na nacionalni ravni in ravni EU, da bi ocenili njihov učinek na države v razvoju;

63.  poudarja, da so nezakoniti odlivi glavni razlog za zadolženost držav v razvoju, agresivno davčno načrtovanje pa je v nasprotju z načeli družbene odgovornosti podjetij;

64.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske sporazume in sporazume o partnerstvu vključi določbe o dobrem davčnem upravljanju, ki se nanašajo zlasti na upoštevanje ustreznih priporočil OECD na področju obdavčitve (npr. pobuda za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička) in zagotavljajo, da podjetja ali posredniki ne bodo mogli zlorabiti trgovinskih sporazumov in sporazumov o partnerstvu za izogibanje ali utajo davkov ali za pranje denarja iz nezakonitih dejavnosti;

65.  poziva OECD in druge mednarodne organe, naj začnejo delo v zvezi z ambicioznim drugim delom ukrepov za preprečevanjem erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki bo temeljilo zlasti na minimalnih standardih in konkretnih ciljih za izvajanje;

66.  poudarja, da bi bilo treba izboljšati usklajevanje med Komisijo in državami članicami, ki so članice projektne skupine za finančno ukrepanje, da bi se upoštevalo mnenje EU; poudarja, da so potrebne natančne smernice za izvajanje, zlasti za države v razvoju, ter nadzor nad razvojem novih škodljivih davčnih ukrepov;

67.  v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi parlamentarne skupine za spremljanje na ravni OECD, da bo opazovala in skrbno pregledovala oblikovanje in izvajanje te pobude;

68.  poziva k vzpostavitvi strukturiranega dialoga med Evropskim parlamentom in ameriškim kongresom o mednarodnih davčnih zadevah; predlaga ustanovitev formalnih medparlamentarnih forumov za reševanje teh vprašanj ter uporabo obstoječega čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v zvezi s tem; spodbuja EU in ZDA, naj sodelujeta pri izvajanju projekta OECD o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmerjanju dobička; je seznanjen z nezadostno vzajemnostjo med ZDA in EU v okviru sporazuma FATCA; spodbuja okrepljeno sodelovanje med ZDA in EU v okviru sporazuma FATCA za zagotovitev vzajemnosti in poziva vse udeležene strani, naj proaktivno sodelujejo pri njegovem uresničevanju;

69.  pozdravlja pilotni projekt za avtomatično izmenjavo podatkov o dejanskem lastništvu med davčnimi organi, ki ga je aprila 2016 začelo pet največjih držav članic EU; poziva, naj se – ker gre za izraženo namero teh držav – ta pobuda razširi in tvori osnovo za globalni standard za izmenjavo podatkov, podoben tistemu za podatke o finančnih računih;

70.  poziva, naj se kot naslednji korak v procesu povečanja dostopnosti podatkov o dejanskem lastništvu in učinkovitosti njihove izmenjave vzpostavi javni register Unije o dejanskem lastništvu, ki bo vključeval usklajene standarde za dostop do podatkov o dejanskem lastništvu in bo imel vsa varovala za varstvo podatkov ter bi bil temelj za globalno pobudo na tem področju; poudarja, da imajo pri tem ključno vlogo institucije, kot sta na primer OECD in OZN;

71.  prosi za študijo izvedljivosti globalnega registra vseh finančnih sredstev, ki jih imajo v lasti posamezniki, podjetja in vsi subjekti, kot so trusti in fundacije, do katerega bi imeli davčni organi popoln dostop in ki bi obsegal ustrezne zaščitne ukrepe za varovanje zaupnosti shranjenih podatkov;

72.  poudarja, da je potreben skupen in celovit pristop EU in ZDA k izvajanju standardov OECD in dejanskemu lastništvu; poleg tega poudarja, da bi bilo treba določbe o dobrem davčnem upravljanju vključiti v prihodnje trgovinske sporazume, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje, ustvarili večjo vrednost za družbo kot celoto in preprečili davčne goljufije in izogibanje davkom ter zagotovili vodilno vlogo čezatlantskih partnerjev pri spodbujanju dobrega davčnega upravljanja;

Druga priporočila

73.  poziva vse nacionalne parlamente, naj sodelujejo, da bi zagotovili ustrezen nadzor in usklajenost davčnih sistemov držav članic; poziva nacionalne parlamente, naj bodo še naprej pozorni na sklepe svojih vlad v zvezi s temi zadevami in naj povečajo svojo zavezanost delu medparlamentarnih forumov o davčnih zadevah;

74.  poziva Komisijo, naj razišče vse primere nezakonite državne pomoči, na katere je bila opozorjena, da bi v Uniji zagotovila enakost pred zakonom; poziva Komisijo, naj se odzove in izda sklep o vračilu v vseh primerih, ko domnevna davčna ugodnost velja kot nezakonita državna pomoč; izraža zaskrbljenost zaradi domnev, da bi Luksemburg lahko izdajal ustna stališča, da bi se izognil obveznosti izmenjave podatkov v skladu z direktivo o upravnem sodelovanju; poziva Komisijo, naj spremlja, ali države članice eno škodljivo prakso nadomeščajo z drugo, potem ko je bil na ravni Unije dosežen napredek na zakonodajnem področju, ter naj poroča o tem; poziva Komisijo, naj spremlja vse primere izkrivljanja trga zaradi odobritve posebnih davčnih ugodnosti in poroča o njih;

75.  poudarja potencial digitalnih rešitev za učinkovito pobiranje davkov s pridobivanjem davčnih podatkov neposredno iz poslovnih dejavnosti v ekonomiji delitve in z zmanjšanjem splošne delovne obremenitve davčnih organov v državah članicah;

76.  je seznanjen z razkritji v zvezi s panamskimi dokumenti, ki dokazujejo, da podjetja sistematično uporabljajo navidezne družbe za prikrivanje obdavčljivih sredstev in premoženjskih koristi, pridobljenih s korupcijo ter organiziranim kriminalom; pozdravlja odločitev Evropskega parlamenta, da v zvezi s tem ustanovi preiskovalni odbor in da bo nadaljeval delo na področju davčne utaje, izogibanja davkom in pranja denarja; poudarja izredno politično pomembnost analize načina delovanja davčnih organov in podjetij, vključenih v opisane prakse, da bi začeli obravnavati zakonodajne vrzeli;

77.  ugotavlja, da je potrebno dodatno delo v zvezi z dostopom do dokumentov držav članic, Komisije in Skupine za kodeks ravnanja; ponovno izjavlja, da je treba dodatno analizirati dokumente, ki so že bili dani na voljo Parlamentu, da se ustrezno preuči potreba po dodatnem političnem ukrepanju in pobudah politike; poziva prihodnji preiskovalni odbor, naj nadaljuje to delo in naj deluje v drugačni obliki kot posebni odbor, in sicer po vzoru zasliševalnega odbora, kot je odbor za javne finance v Združenem kraljestvu;

78.  poziva Svet, naj v polni meri izkoristi postopek posvetovanja s Parlamentom, kar zlasti pomeni, da počaka na mnenje Parlamenta, preden doseže politični dogovor, in da si prizadeva upoštevati njegovo stališče;

79.  se zavezuje, da bo nadaljeval delo, ki ga je začel njegov posebni odbor, in odpravil ovire, na katere je naletel pri izvajanju svojih pooblastil, ter zagotovil ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi njegovih priporočil; naroča svojim pristojnim organom, naj oblikujejo najboljši institucionalni okvir, da bi to dosegli;

80.  poziva pristojni odbor, naj v svojem prihodnjem zakonodajnem samoiniciativnem poročilu dodatno obravnava ta priporočila;

o
o   o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, državam članicam, nacionalnim parlamentom, OZN, skupini G-20 in OECD.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0420.
(2) Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 332, 18.12.2015, str. 1).
(3) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1) o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve.
(4) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.
(5) UL L 336, 27.12.1977, str. 15.
(6) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(7) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Sveženj proti izogibanju davkom: naslednji koraki za učinkovito obdavčenje in večjo davčno preglednost v EU COM(2016)0023.
(8) Predlog direktive Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga COM(2016)0026.
(9) Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja COM(2016)0025.
(10) Priporočilo Komisije z dne 28. januarja 2016 o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov C(2016)0271.
(11) Študija o strukturah agresivnega davčnega načrtovanja in kazalnikih, Evropska unija, 2016.
(12) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 134.
(13) UL C 2, 6.1.1998, str. 2.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0257.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0265.
(18) SA.38375 – državna pomoč, ki jo je Luksemburg odobril podjetju Fiat.
(19) SA.38374 – državna pomoč, ki jo je Nizozemska izvajala v korist podjetja Starbucks.
(20) Sklep Komisije (EU) 2016/1699 z dne 11. januarja 2016 o shemi državne pomoči za presežne dobičke SA.37667 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo izvaja Belgija (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9837) (UL L 260, 27.9.2016, str. 61).
(21) http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/tax_fraud_evasion/a_huge_problem/index_en.htm, Evropska komisija, 10. maj 2016.
(22) Measuring and Monitoring BEPS, Action 11 - 2015 Final Report, OECD/G20 Base Erosion and Profit Shifting Project (Merjenje in spremljanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, Ukrep 11 – končno poročilo 2015, Projekt OECD/G-20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička).
(23) World Investment Report 2015 – Reforming International Investment Governance (Poročilo o naložbah po svetu za leto 2015 – Reforma upravljanja mednarodnih naložb), Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), 2015.
(24) http://gabriel-zucman.eu/files/JohannesenZucman2014
(25) Banka za mednarodne poravnave 2016 – lokacijska bančna statistika
(26) http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/webdiaeia2016d2_en.pdf
(27) http://ec.europa.eu/growth/smes/, Evropska komisija, 10. maj 2016.
(28) http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-1351_en.htm#_ftnref8 in P. Egger, W. Eggert in H. Winner (2010), „Saving taxes through foreign plant ownership“ (Varčevanje pri davkih z lastništvom tujih obratov), Journal of International Economics 81, str. 99-108. K. Finke (2013), „Tax Avoidance of German Multinationals and Implications for Tax Revenue Evidence from a Propensity Score Matching Approach“, mimeo (Izogibanje davkom nemških večnacionalnih podjetij in posledice za davčne prihodke z vidika ujemanja stopnje nagnjenja).
(29) https://polcms.secure.europarl.europa.eu/cmsdata/upload/a0cf64ee-8e0d-4b5f-b145-6ffbaa940e10/TheRoleFinancialSectorTaxPlanning_Draft_210316.pdf
(30) OECD, 2008, Študija vloge davčnih posrednikov; http://www.oecd.org/tax/administration/39882938.pdf
(31) Službe Komisije so potrdile, da je člen 10 (hibridna neskladja) predloga Komisije o direktivi proti izogibanju davkom z dne 28. januarja 2016 temeljil na pristopu vzajemnega priznavanja za reševanje razlik v pravni kvalifikaciji hibridnih subjektov in hibridnih finančnih instrumentov, vendar ni kril hibridnih prenosov sredstev, ki ne zadevajo neskladij pravnih kvalifikacij.
(32) OECD opredeljuje „hibridne prenose“ kot ureditve, ki se obravnavajo kot prenos lastništva nad sredstvom za davčne namene v eni državi, vendar ne za davčne namene druge države, ki na splošno upošteva zavarovano posojilo. Glej študijo OECD iz marca 2012 o hibridno neskladnih ureditvah ter vprašanjih, povezanih z davčno politiko in skladnostjo, http://www.oecd.org/


PRILOGA 1

SEZNAM OSEB, S KATERIMI SO POTEKALA SREČANJA

(SEJE ODBOROV, KOORDINATORJI IN MISIJE)

Datum

Govorci

11. januar 2016

—  Pierre Moscovici, komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino

17. februar 2016

—  Pierre Moscovici, komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino

29. februar 2016

Izmenjava mnenj s predsedstvom Sveta

V prisotnosti nizozemskega državnega sekretarja za finance Erica Wiebesa

14. in 15. marec 2016

Izmenjava mnenj z jurisdikcijami

Rob Gray, direktor za davke od dohodkov, Guernsey;

Colin Powell, svetovalec predsednika vlade o mednarodnih zadevah, Jersey;

Clàudia Cornella Durany, državna sekretarka za mednarodne finančne zadeve, Andora;

Katja Gey, direktorica za mednarodne finančne zadeve, Lihtenštajn;

Jean Castellini, minister za finance in gospodarstvo, Monako.

Izmenjava mnenj z multinacionalnimi podjetji

Cathy Kearney, podpredsednica, odgovorna za evropske dejavnosti, Apple

Julia Macrae, davčna direktorica EMEIA, Apple;

Adam Cohen, vodja službe za gospodarsko politiko (EMEA), Google;

Søren Hansen, glavni izvršni direktor, Inter-Ikea Group;

Anders Bylund, vodja službe za komunikacije na ravni skupine, Inter-Ikea Group;

Irene Yates, podpredsednica, odgovorna za področje davka od dohodkov pravnih oseb, McDonald's.

Izmenjava mnenj s preiskovalnimi novinarji – ob izključitvi javnosti

Véronique Poujol, Paperjam;

Markus Becker, Der Spiegel.

21. marec 2016

Izmenjava mnenj z evropskimi bankami (del I)

Jean-Charles Balat, finančni direktor, Crédit Agricole SA;

Rob Schipper, globalni vodja službe za davke, ING;

Eva Jigvall, vodja službe za davke, Nordea;

Monica Lopez-Monís, vodja službe za varovanje zakonitosti poslovanja in višja izvršna podpredsednica, Banco Santander;

Christopher St. Victor de Pinho, izvršni direktor, globalni vodja službe za davke na ravni skupine, UBS Group AG;

Stefano Ceccacci, vodja službe za davčne zadeve na ravni skupine, Unicredit.

4. april 2016

—  Margrethe Vestager, komisarka za konkurenco

Izmenjava mnenj z evropskimi bankami (del II)

Brigitte Bomm, izvršna direktorica, globalna vodja službe za davke, Deutsche Bank AG

Grant Jamieson, vodja službe za davke, Royal Bank of Scotland

Graeme Johnston, vodja službe za mednarodne davke, Royal Bank of Scotland

15. april 2016

Misija na Cipru

Ioannis Kasoulides, minister za zunanje zadeve;

Michael Kammas, generalni direktor, Aristio Stylianou, predsednik, in George Appios, podpredsednik združenja ciprskih bank;

Christos Patsalides, stalni sekretar na Ministrstvu za finance;

George Panteli, vodja davčne politike, Ministrstvo za finance;

Yannakis Tsangaris, komisar za davke;

Alexander Apostolides, Univerza na Cipru;

Maria Krambia-Kapardis, predsednica izvršnega odbora organizacije Transparency International;

Costas Markides, član upravnega odbora KPMG Limited, zadolžen za mednarodne davke, in član ciprskega združenja investicijskih skladov;

Natasa Pilides, generalna direktorica ciprske agencije za spodbujanje naložb;

Kyriakos Iordanou, generalni direktor, Pieris Marcou, Panicos Kaouris, George Markides, ciprski inštitut pooblaščenih javnih računovodij

Christos Karidis, vodja gospodarskih raziskav oddelka za konfederacijo in sekretar zveze zaposlenih potrošnikov;

Nikos Grigoriou, vodja oddelka za gospodarsko in socialno politiko vseciprskega delovnega združenja.

18. april 2016

Medparlamentarno srečanje na temo „Sveženj proti izogibanju davkov ter drugi dogodki v EU in mednarodni dogodki: skrben pregled in demokratični nadzor s strani nacionalnih parlamentov“

Izmenjava mnenj z jurisdikcijami (del II) – ob izključitvi javnosti

Wayne Panton, minister za finančne storitve, trgovino in okolje, Kajmanski otoki

20. april 2016

Skupno srečanje odborov ECON/JURI/TAXE

—  Jonathan Hill, komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov

2. maj 2016

Srečanje parlamentarne skupine OECD za davke in Posebnega odbora Evropskega parlamenta za davčna stališča na visoki ravni, Pariz

Pascal Saint-Amans, direktor centra za davčno politiko in upravo pri OECD;

Valère Moutarlier, direktor GD za obdavčenje in carinsko unijo pri Evropski komisiji;

Michèle André, predsednica odbora senata za finance;

Meg Hillier, predsednica odbora za javne finance;

17. – 20. maj 2015

Misija v Združenih državah Amerike (Washington DC)

David O'Sullivan, veleposlanik EU;

Elise Bean, nekdanja direktorica in glavna svetovalka stalnega pododbora za preiskave;

Orrin Grant Hatch, predsednik odbora senata za finance, začasni predsednik senata;

dr. Charles Boustany, predsednik pododbora za davčno politiko;

Sander Levin, član Kongresa, podpredsednik odbora predstavniškega doma za obdavčenje in carino;

Richard Neal, podpredsednik pododbora za davčno politiko;

Earl Blumenauer, član odbora predstavniškega doma za obdavčenje in carino;

Lloyd Doggett, član odbora predstavniškega doma za obdavčenje in carino, podpredsednik pododbora za človeške vire (morebiti tudi drugi člani demokratske stranke);

Anders Aslund, stalni višji sodelavec, Dinu Patriciu Eurasia Center, Atlantski svet;

Gianni Di Giovanni, predsednik Eni USA R&M, Eni;

Boyden Gray, ustanovni partner, Boyden Gray & Associates;

Jillian Fitzpatrick, direktorica, vladne zadeve in javna politika, S&P Global;

Marie Kasparek, pomočnica direktorja, globalni program za podjetništvo in ekonomijo, Atlantski svet;

Benjamin Knudsen, pripravnik, globalni program za podjetništvo in ekonomijo, Atlantski svet;

Jennifer McCloskey, direktorica, vladne zadeve, Industrijski svet za informacijsko tehnologijo;

Susan Molinari, podpredsednica, javna politika in vladne zadeve, Google;

Andrea Montanino, direktor, globalni program za podjetništvo in ekonomijo, Atlantski svet;

Álvaro Morales Salto-Weis, pripravnik, globalni program za podjetništvo in ekonomijo, Atlantski svet;

Earl Anthony Wayne, začasni sodelavec, Atlantski svet;

Alexander Privitera, višji sodelavec, Univerza Johns Hopkins;

Bill Rys, direktor, zvezne vladne zadeve, Citigroup;

Pete Scheschuk, višji podpredsednik, področje davkov, S&P Global;

Garret Workman, direktor, področje evropskih zadev, trgovinska zbornica ZDA;

Caroline D. Ciraolo, vršilka dolžnosti pomočnika državnega tožilca, vodja oddelka za davke, ministrstvo za pravosodje;

Thomas Sawyer, višji svetovalec za sodne postopke za mednarodne davčne zadeve;

Todd Kostyshak, svetovalec namestnika pomočnika državnega tožilca za kazniva dejanja na področju davkov, ministrstvo za pravosodje;

Mark J. Mazur, državni sekretar za davčno politiko, ameriško ministrstvo za finance;

Robert Stack, namestnik državnega sekretarja za mednarodne davčne zadeve, ameriško ministrstvo za finance;

Scott A. Hodge, predsednik skupine Tax Foundation, Tax Foundation;

Gavin Ekins, raziskovalni ekonomist, Tax Foundation;

Stephen J. Entin, višji sodelavec, Tax Foundation;

Scott Greenberg, analitik, Tax Foundation;

John C. Fortier, direktor pri projektu Democracy, center za dvostrankarsko politiko;

Shai Akabas, pomočnik direktorja centra za dvostrankarsko politiko, projekt Economic Policy;

Eric Toder, sodirektor, center za davčno politiko Urban-Brookings;

Gawain Kripke, direktor za politiko in raziskave, OXFAM America;

Didier Jacobs, višji ekonomist, OXFAM America;

Nick Galass, vodja Oxfamove raziskave o gospodarski neenakosti, OXFAM America;

Robbie Silverman, višji svetovalec, OXFAM America;

Vicki Perry, pomočnica direktorja na oddelku za fiskalne zadeve in vodja oddelka za davčno politiko, Mednarodni denarni sklad (IMF);

Ruud De Mooij, namestnik vodje oddelka za davčno politiko, IMF;

Hamish Boland-Rudder, urednik spletnega portala Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ);

Jim Brumby, direktor na področju javnih storitev in uspešnosti, skupina Governance Global Practice;

Marijn Verhoeven, ekonomist pri skupini Governance Global Practice;

Guggi Laryea, odnosi z evropsko civilno družbo in Evropskim parlamentom, vodja za zunanje in korporativne odnose;

Rajul Awasthi, višji strokovnjak za javni sektor pri skupini Governance Global Practice;

Xavier Becerra, član Kongresa, predsednik demokratske konference v predstavniškem domu;

Ron Kind, član Kongresa, član odbora predstavniškega doma za obdavčenje in carino.

24. maj 2015

Skupna javna predstavitev mnenj TAXE/DEVE o posledicah agresivnih davčnih praks za države v razvoju

dr. Attiya Waris, redna predavateljica, pravna fakulteta, Univerza v Nairobiju;

dr. Manuel Montes, višji svetovalec za finance in razvoj, The South Centre;

Aurore Chardonnet, svetovalka za davčno politiko in politiko EU za preprečevanje neenakosti, OXFAM;

Savior Mwambwa, vodja davčne kampanje, ActionAid International;

Tove Ryding, vodja na področju politike in zagovorništva pri oddelku za pravične davke (Tax Justice), Evropska mreža za dolg in razvoj (EURODAD);

Sol Picciotto, profesor, Univerza v Lancastru.


PRILOGA 2

MULTINACIONALNA PODJETJA IN BANKE,

POVABLJENI NA SEJO ODBORA

Priloga 2.1: Seznam povabljenih multinacionalnih podjetij

Podjetje

Povabljeni/predstavniki

Stanje (11. marec 2016)

Apple Inc.

Timothy D. Cook

glavni izvršni direktor

Sodelujoči

Cathy Kearney, podpredsednica, odgovorna za evropske dejavnosti

Julia Macrae, davčna direktorica EMEIA

Google Inc.

Nicklas Lundblad

višji direktor za javno politiko in odnose z vlado (EMEA)

Sodelujoč

Adam Cohen, vodja gospodarske politike (EMEA)

Fiat Chrysler

Automobiles

Sergio Marchionne,

glavni izvršni direktor

Povabilo je bilo zavrnjeno 11. marca 2015:

„Kot ste verjetno seznanjeni, smo 29. decembra 2015 vložili pritožbo na Splošnem sodišču EU zoper sklep Komisije, v katerem je bilo ugotovljeno, da je eno od naših podjetij v Luksemburgu prejelo državno pomoč. Tudi Luksemburg izpodbija ta sklep na Splošnem sodišču. Verjamemo, da v Luksemburgu nismo prejeli državne pomoči, s katero bi kršili pravo EU, vendar v teh okoliščinah ne bi bilo primerno, da bi sodelovali na sejah posebnega odbora ali dodatno komentirali zadevo. Čeprav še vedno odobravamo prizadevanja odbora in njegovo željo, da pridobi stališča podjetij, obžalujemo, da ne moremo sodelovati v tej razpravi, dokler se pravna zadeva ne reši.“

Inter IKEA Group

Søren Hansen

glavni izvršni direktor

Sodelujoči

Søren Hansen, glavni izvršni direktor

Anders Bylund, vodja službe za komunikacije na ravni skupine

McDonald's Corporation

Irene Yates

podpredsednica, odgovorna za področje davka od dohodkov pravnih oseb

Sodelujoči

Irene Yates, podpredsednica, odgovorna za področje davka od dohodkov pravnih oseb

Starbucks Coffee

Company

Kris Engskov

predsednik podjetja Starbucks za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko (EMEA)

Povabilo je bilo zavrnjeno 23. februarja 2015:

„Starbucks se namerava pritožiti na sklep Evropske komisije, objavljen 21. oktobra 2015, da je Nizozemska dodelila določene davčne ugodnosti našemu obratu za praženje kave v Amsterdamu (Starbucks Manufacturing EMEA BV), zato ne moremo sprejeti povabila Posebnega odbora Evropskega parlamenta za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom.

Ko bo zadeva rešena, in Starbucks verjame, da bo sklep Evropske komisije ob pritožbi razveljavljen, se bomo z veseljem srečali z vami.

Če vam to pomaga pri zbiranju informacij, moramo omeniti, da Starbucks zagotavlja skladnost z vsemi pravili OECD, smernicami in zakonodajo ter podpira njen proces davčne reforme, vključno z akcijskim načrtom za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Starbucks je plačal povprečno skupno dejansko davčno stopnjo v višini približno 33 %, kar je precej več od 18,5-odstotne povprečne stopnje, ki jo plačujejo druga velika podjetja iz ZDA.'

Priloga 2.2: Seznam povabljenih bank

Ime

Povabljeni/predstavniki

Stanje 4. aprila 2016

Crédit Agricole (FR)

Dominique Lefebvre

predsednik

Sprejeto povabilo (15.3.2016)

Jean-Charles Balat,

finančni direktor, Groupe Crédit Agricole

Deutsche Bank (DE)

Paul Achleitner

predsednik

Sprejeto povabilo (16.3.2016)

za sodelovanje na seji

4. aprila 2016

Sodelujoča predstavnica

Brigitte Bomm, izvršna direktorica, globalna vodja službe za davke, Deutsche Bank

ING Group (NL)

Ralph Hamers

glavni izvršni direktor

Sprejeto povabilo (8.3.2016)

Drs. R. N. J. Schipper

globalni vodja službe za davke ING

Nordea (SW)

Casper von Koskull

predsednik in glavni izvršni direktor

Sprejeto povabilo (9.3.2016)

Eva Jigvall

vodja službe za davke na ravni skupine, Nordea

Royal Bank of Scotland (UK)

Ross McEwan

glavni izvršni direktor

Sprejeto povabilo (16.3.2016)

za sodelovanje na seji

4. aprila 2016

Sodelujoča predstavnika

Grant Jamieson, vodja službe za davke, Royal Bank of Scotland

Graeme Johnston, vodja službe za mednarodne davke, Royal Bank of Scotland

Santander (ES)

Ana Patricia Botín,

predsednica

Sprejeto povabilo (11.3.2016)

Monica Lopez-Monis Gallego

vodja službe za varovanje zakonitosti poslovanja in višja izvršna podpredsednica, Banco Santander

Antonio H. Garcia del Riego

generalni direktor

direktor evropskih zadev za podjetja

UBS (CH)

Axel A. Weber

predsednik

Sprejeto povabilo (14.3.2016)

Christopher Pinho,

izvršni direktor, globalni vodja za davke na ravni skupine

Unicredit (IT)

Giuseppe Vita

predsednik

Sprejeto povabilo (8.3.2016)

Stefano Ceccacci

vodja za davčne zadeve UC

Costanza Bufalini 

vodja za evropske in regulativne zadeve


PRILOGA 3

DOKUMENTI SKUPINE ZA KODEKS RAVNANJA

Dokument (1)

Datum

Ugotovitev

Priloga 1 dokumenta št. 1

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja iz aprila 2006

Komisija je ugotovila, da je zlasti na nekaterih odvisnih in pridruženih ozemljih predlagana izločitev vključevala uvedbo stopnje 0 % ali popolno odpravo davka na dohodek pravnih oseb in torej ni vsak del dejavnosti Skupine za kodeks privedel do skladnih in zadovoljivih rezultatov.

Priloga 1 dokumenta št. 1

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja iz aprila 2006

Komisija je ugotovila, da je Skupina za kodeks ravnanja zaradi političnih kompromisov nekaj predlogov o izločitvi, ki bi lahko bili vsekakor obravnavani kot nezadostni v skladu z načeli kodeksa, upoštevala kot primerne.

Poročilo Skupine za kodeks Svetu

7. junij 2005

Izrecno je bilo navedeno, da v enem primeru Luksemburg ni izvedel izločitve, kot je bilo dogovorjeno.

Priloga 1 dokumenta št. 1

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja iz aprila 2006

Kljub tej očitni neskladnosti Svet ni ukrepal in Luksemburg ni bil politično pozvan oziroma se od njega ni zahtevalo, naj upošteva kodeks načel in sporazumov.

Priloga 1 dokumenta št. 1

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja iz aprila 2006

Skupina za kodeks ravnanja se je leta 1999 dogovorila, da bo izključila režime, ki koristijo sektorju ladijskega prometa, ter oceno kolektivnih naložbenih nosilcev.

Priloga 1 dokumenta št. 1

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja iz aprila 2006

Več držav članic ni želelo razkriti svojega mnenja o prihodnosti Skupine za kodeks glede preglednosti, mandata, področja uporabe in meril za nadaljnje delo; Madžarska in Litva sta izrazili pomisleke glede sprememb meril kodeksa; Irska in Poljska sta nasprotovali razširitvi področja uporabe kodeksa na druga področja obdavčenja.

Priloga 2 dokumenta št. 1 in zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 11. aprila 2011

Komisija je oblikovala več predlogov za nova področja dela, kot so razširitev dela na področju neskladij, obdavčitev izseljencev, obdavčitev bogatih posameznikov, pregled REIT in kolektivni naložbeni nosilci. Nizozemska in Luksemburg sta nasprotovala razširitvi dela na razlike med davčnimi sistemi, Francija je izrazila pridržke glede dela v zvezi z izseljenci, bogatimi posamezniki in investicijskimi skladi, Združeno kraljestvo pa je podprlo osredotočenost na davek od dohodkov iz dejavnosti namesto na razširitev.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 22. oktobra 2013 in iz maja 2013

Bistveni elementi gibraltarskega davčnega zakonika, o katerem razprava poteka vsaj od 11. aprila 2011 in še vedno ni zaključena.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 8. novembra 2013

Shema davkov Otoka Man za maloprodajo ni bila ocenjena kot škodljiva, čeprav je več držav članic izrazilo resen dvom o tem.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 29. maja, 22. oktobra in 20. novembra 2013

Glede posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine so Nizozemska, Luksemburg in v manjši meri Belgija nasprotovali celoviti oceni vseh sistemov tovrstne ureditve v EU, čeprav je moč utemeljeno sklepati, da škodujejo merilom kodeksa.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 3. junija 2014

Španija, Nizozemska, Luksemburg in Združeno kraljestvo so še bolj zavlekli reformo sistemov posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, ker so imeli med postopkom odločanja vedno znova dodatne zahteve.

Javno poročanje Svetu

Seja Sveta Ecofin, junij 2015

Države članice so dosegle zelo omejen napredek pri uvajanju spremenjenega pristopa povezanosti, o katerem so se ministri dogovorili že decembra 2014, čeprav so se zavezale, da bodo do 30. junija 2016 v celoti prilagodile nacionalne pravne določbe, nekatere države, kot je Italija, pa so, potem ko je bil dosežen dogovor o spremenjenem pristopu povezanosti, celo uvedle nove ukrepe glede posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, ki niso združljivi s tem pristopom, da bi do leta 2021 izkoristile preveč velikodušne predhodno veljavne določbe.

Zapisnik sestanka in dokument št. 3

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 25. maja 2010 in z dne 17. oktobra 2012

Med pripravo dogovorjenih smernic o prenosu dobička v Unijo je Združeno kraljestvo nasprotovalo usklajenemu pristopu.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 25. maja 2010

Države se niso uspele dogovoriti o nadaljnjem ukrepanju na podlagi dela podskupine proti zlorabam.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 15. maja 2009

Belgija in Nizozemska sta izjavili, da nasprotujeta pobudam za uskladitev zaščitnih ukrepov proti neobdavčenem prenosu dobička iz Unije.

Zapisnik

Sestanek podskupine za kodeks ravnanja iz septembra in aprila 2014 ter aprila in julija 2015

Države članice so se septembra 2014 dogovorile o smernicah za hibridna neskladja, čeprav so nekatere države članice s svojimi ponavljajočimi se in sistematičnimi pobudami preprečile, da bi bil dogovor o teh škodljivih praksah sprejet že veliko prej, saj Skupina za kodeks ravnanja o njih razpravlja že vsaj od leta 2008, s tem pa je davčna škoda, ki jo povzroča pogosta uporaba teh shem za agresivno davčno načrtovanje, le še mnogo večja.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 15. maja in 29. junija 2009 ter 25. maja 2010

Sestanek podskupine proti zlorabam z dne 25. marca in 22. aprila 2010

Glede hibridnih neskladij so Nizozemska, Luksemburg in Belgija ter v manjši meri Malta in Estonija zelo zavlekli hitro skupno ukrepanje, ker so se zavzemali, da hibridnih neskladij sploh ne bi obravnavali v okviru kodeksa.

Zapisnik

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 13. septembra 2011

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 11. aprila in 26. maja 2011

Glede investicijskih skladov so se države članice dogovorile, da bodo prenehale razpravljati o domnevni in morebitni škodljivosti teh shem.

Pobude, ki so jih sprejeli Združeno kraljestvo, Luksemburg in Nizozemska, so skupino prisilile v to, da je opustila prizadevanja na tem področju.

Dokument št. 2

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 4. marca 2010

Glede upravne prakse si države članice niso spontano in sistematično izmenjavale informacij o svojih stališčih v preteklosti.

Dokument št. 4

Sestanek Skupine za kodeks ravnanja z dne 10. septembra 2012

Dejansko nobene informacije o stališčih niso bile izmenjane spontano.

Sklepi Sveta

Seja Sveta Ecofin, december 2015

Glede klavzul o minimalni efektivni obdavčitvi se države članice kljub objavi predloga Komisije leta 2011 niso uspele dogovoriti o reviziji direktive o obrestih in licenčninah, ki zagotavlja, da privilegiji, podeljeni na enotnem trgu za preprečevanje dvojnega obdavčevanja, dejansko ne privedejo do obdavčitve po ničelni ali skoraj ničelni stopnji. Države članice so samo pozvale Delovno skupino na visoki ravni za davčna vprašanja, naj to vprašanje dodatno preuči, namesto da bi se zavezale k hitremu in učinkovitemu ukrepanju.

Sklepi Sveta

Seja Sveta Ecofin, marec 2016

Države članice se niso dogovorile o nujno potrebni reformi Skupine za kodeks ravnanja in so vse odločitve o reformah preložile na leto 2017.

(1)  Na podlagi javno dostopnih dokumentov in virov

Pravno obvestilo