Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2324(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0226/2016

Predložena besedila :

A8-0226/2016

Razprave :

PV 12/09/2016 - 19
CRE 12/09/2016 - 19

Glasovanja :

PV 13/09/2016 - 4.17
CRE 13/09/2016 - 4.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0336

Sprejeta besedila
PDF 282kWORD 62k
Torek, 13. september 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Strategija EU za alpsko regijo
P8_TA(2016)0336A8-0226/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za alpsko regijo (2015/2324(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 192, 265(5) in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 28. julija 2015 o strategiji Evropske unije za alpsko regijo (COM(2015)0366), priloženega akcijskega načrta in podpornega analitičnega dokumenta (SWD(2015)0147),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. in 20. decembra 2013 o strategiji Evropske unije za alpsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. oktobra 2015 o Sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za alpsko regijo(4),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 z naslovom »Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe«(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o makroregionalni strategiji za Alpe(7);

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. maja 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom »Prispevek regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020« (COM(2011)0017),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (Aarhuška konvencija),

–  ob upoštevanju uvodne konference o strategiji Evropske unije za alpsko regijo, ki je potekala na Brdu v Sloveniji 25. in 26. januarja 2016,

–  ob upoštevanju konference z deležniki o strategiji Evropske unije za alpsko regijo, ki je bila v Innsbrucku 17. septembra 2014,

–  ob upoštevanju konference z deležniki o strategiji Evropske unije za alpsko regijo, ki je potekala v Milanu 1. in 2. decembra 2014,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 96/191/ES z dne 26. februarja 1996 o sklenitvi Konvencije o varstvu Alp (Alpska konvencija),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije o javnem posvetovanju o strategiji Evropske unije za alpsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja deležnikov, izraženih v politični resoluciji o evropski strategiji za alpsko regijo, sprejeti v Grenoblu 18. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju študije Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju, ki jo je januarja 2015 objavil Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. aprila 2009 z naslovom »Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti« (COM(2009)0147),

–  ob upoštevanju kazalnikov uspešnosti za raziskave in inovacije za leto 2015, ki ga je pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013)0249),

–  ob upoštevanju smernic Komisije iz leta 2014 o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 26. novembra 2014 z naslovom »Naložbeni načrt za Evropo« (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0226/2016),

A.  ker je treba okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v vsej Evropski uniji, da bi lahko spodbudili splošen skladen razvoj;

B.  ker so makroregionalne strategije trenutno bistveno orodje za uresničevanje načela ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ker načelo t.i. trikratnega NE (nobenih novih predpisov, dodatnih sredstev in novih institucij) podpira te strategije;

C.  ker bi lahko makroregionalna strategija za Alpe pomagala obrniti trend gospodarskega nazadovanja s pomočjo naložb v raziskovanje, inovacije in poslovno podporo, zlasti če upoštevamo edinstvene značilnosti in posebnosti te regije;

D.  ker bi moral biti cilj makroregionalnih strategij boljše doseganje skupnih ciljev različnih regij s prostovoljnim in usklajenim pristopom, ki ne bo povzročil dodatne zakonodaje;

E.  ker so v alpski regiji podnebne spremembe hitrejše kot v svetovnem povprečju in je zato vse več naravnih nesreč, kot so plazovi in poplave;

F.  ker bi lahko na osnovi makroregionalne strategije prepoznali vire in izkoristili skupni razvojni potencial regije;

G.  ker makroregionalne strategije predstavljajo model upravljanja na več ravneh, kjer je vključevanje deležnikov, ki predstavljajo lokalno, regionalno in nacionalno raven, bistveno za uspeh strategij; ker je treba spodbujati medsebojno sodelovanje med različnimi makroregijami za izboljšanje skladnosti njihovih politik z evropskimi cilji;

H.  ker lahko makroregionalne strategije prispevajo k razvoju čezmejnih strategij in mednarodnih projektov za vzpostavitev mrež za sodelovanje, ki bi koristile celotni regiji;

I.  ker si regionalne identitete ter kulturna dediščina v alpski regiji, kot so ljudske kulture in običaji, zaslužijo posebno zaščito;

J.  ker je trden pristop od spodaj navzgor, ki so ga sprejele regije na alpskem območju, pripeljal do priprave Strategije Evropske unije za alpsko regijo (EUSALP), katere namen je učinkovito obravnavati izzive, skupne celotni alpski regiji;

K.  ker ima alpska regija pomembno vlogo za gospodarski razvoj držav članic in zagotavlja številne ekosistemske storitve za bližnja mestna in primestna območja;

L.  ker bo makroregionalna strategija za alpsko regijo zadevala 80 milijonov ljudi iz 48 regij v sedmih državah, od katerih je pet držav članic EU (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija in Slovenija), dve državi pa nista v EU (Lihtenštajn in Švica);

M.  ker mora strategija EU za alpsko regijo uskladiti okoljsko trajnost in gospodarski razvoj v naravnem okolju, ki je tudi pomembna turistična destinacija;

N.  ker je izseljevanje glavni problem nekaterih alpskih območij in večina prebivalcev alpske regije ne more preživeti samo z alpskim turizmom, zato je treba dodatno razviti kmetijstvo, gozdarstvo in druge okolju prijazne industrije in storitve;

O.  ker obstajajo med gorskimi regijami, ki so vključene v strategijo, precejšnje razlike, zaradi česar je potrebna uskladitev politik in sektorjev med različnimi gorskimi regijami (horizontalno), pa tudi znotraj posameznih regij (vertikalno);

P.  ker ima alpska regija edinstvene geografske in naravne značilnosti ter je medsebojno povezana in tranzitna makroregija, ki ima velik razvojni potencial; ker pa potrebuje posebne odzive na izzive s področja okolja, demografije, prometa, turizma, energije, sezonskosti in številnih dejavnosti ter usklajeno prostorsko načrtovanje, ki bi lahko dalo boljše rezultate in dodano vrednost teritorialni koheziji na alpskih in predalpskih območjih;

Q.  ker je alpska regija „vodnjak“ Evrope in ker Alpe zagotavljajo količino vode, s katero je mogoče poleti zadovoljiti do 90 % potreb regij ob gorskem vznožju; ker so vodni viri pomembni za proizvodnjo električne energije, namakanje kmetijskih površin, trajnostno upravljanje gozdov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter oskrbo s pitno vodo; ker je nujno treba ohraniti kakovost voda in nizkovodno stanje rek v Alpah ter najti ustrezno ravnotežje med interesi lokalnega prebivalstva in okoljskimi potrebami;

R.  ker je alpska regija prepredena z mejami in je odprava teh ovir pogoj za sodelovanje na tem območju, svoboden pretok ljudi, storitev, blaga in kapitala in s tem za skupne dejavnosti na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju; ker se z alpsko strategijo ponuja možnost za razširitev čezmejnega sodelovanja, ustvarjanje povezav in mrež med ljudmi in gospodarskim dejavnostmi in s tem za odpravo meja in ovir, ki jih postavljajo meje;

S.  ker je Komisija v svojem sporočilu v zvezi s strategijo Evropske unije za alpsko regijo poudarila potrebo, da se zmanjša vpliv prometa čez Alpe ter tako ohrani alpska okoljska dediščina, in pomen izvajanja strategije, katere cilj je bolj zdravo in boljše ohranjeno okolje za lokalno prebivalstvo;

T.  ker je prosto gibanje ljudi temeljna pravica in osnovni pogoj za uresničevanje ciljev ekonomske, socialne, teritorialne ter okoljske kohezije, zlasti v obmejnih regijah, in s tem za močno in trajnostno konkurenčnost ter pravičen dostop do zaposlitve;

U.  ker območje EUSALP sestavljajo gorska in predalpska območja, vključno z mestnimi območji, ki so povezana v tesnem medsebojnem delovanju in funkcionalnih odnosih, ki vplivajo na gospodarski, socialnih in okoljski razvoj;

V.  ker lahko to območje z ohranjenimi ekosistemi in storitvami nudi temelje za številne gospodarske dejavnosti s poudarkom na kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in energetiki, ob upoštevanju kulturne in naravne dediščine te regije;

W.  ker je lahko strategija Evropske unije za alpsko regijo kot prva makroregionalna strategija za gorsko območje vzorec in navdih za druga gorska območja v EU;

X.  ker so prejšnje makroregionalne strategije EU dokazale, da gre za uspešen način sodelovanja, njihove izkušnje pa so koristne za pripravo novih makroregionalnih strategij;

Splošne ugotovitve in upravljanje

1.  pozdravlja Sporočilo Komisije o strategiji Evropske unije za alpsko regijo in priloženi akcijski načrt; meni, da je to korak naprej v razvoju regije v skladu s ciljem strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja, da lahko strategija in akcijski načrt igrata pomembno vlogo v prizadevanjih za zaustavitev izseljevanja prebivalstva iz regije, zlasti izseljevanja mladih;

2.  poudarja dragocene izkušnje, pridobljene pri izvajanju Alpske konvencije, ki usklajuje gospodarske, socialne in okoljske interese; poziva sodelujoče države, naj spoštujejo dosežene sporazume in vzdržujejo visoko raven zavezanosti trajnostnemu razvoju in zaščiti Alp;

3.  pozdravlja dejstvo, da evropski strukturni in investicijski skladi nudijo strategiji potencialno pomembne vire in širok nabor orodij in možnosti; poziva k večji sinergiji za spodbujanje usklajevanja in dopolnjevanja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi skladi in instrumenti, povezanimi s stebri strategije, predvsem programom Obzorje 2020, instrumentom za povezovanje Evrope, programom LIFE, programom COSME za mala in srednja podjetja, programom Interreg za alpski prostor in Evropskim skladom za strateške naložbe, pri katerih bi morala Komisija preučiti morebitno dodano vrednost posebnih razpisov, osredotočenih na posebne izzive, ki zadevajo alpsko regijo;

4.  poziva Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki so odgovorni za pripravo, upravljanje in izvajanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, naj poudarjajo pomen makroregionalnih projektov in ukrepov; pričakuje povečano skupno delovanje v obliki usklajevanja politik, programov in strategij EU, ki so pomembni za Alpe, ter poziva Komisijo, naj podrobno spremlja praktično izvajanje teh programov, da bi se preprečilo prekrivanje in v največji možni meri dosegli komplementarnost in dodana vrednost; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom in institucijam držav članic zagotovi tudi enostaven dostop do zadevnih dokumentov in popolno preglednost postopkov, ki jih je treba izvesti;

5.  poudarja pomen načela trojnega NE, saj so makroregije okvir za ustvarjanje dodane vrednosti pobud za sodelovanje in sinergij med različnimi instrumenti financiranja EU;

6.  poziva pristojne organe držav članic in sodelujočih regij, naj uskladijo politike in financiranje na nacionalni in regionalni ravni z dejavnostmi in cilji strategije EUSALP, kjerkoli je to mogoče, ter naj prilagodijo sprejete operativne programe in zagotovijo, da se prihodnji projekti v okviru strategije EUSALP hitro izvajajo ter da organi upravljanja pri izvajanju operativnih programov upoštevajo prednostne naloge strategije EUSALP (npr. z namenskimi razpisi, dodatnimi točkami ali namenskimi postavkami v proračunu); poziva, naj se okrepi makroregionalni pristop, pred reformo kohezijske politike po letu 2020, ter poudarja pomen integriranih makroregionalnih projektov in ukrepov;;

7.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj v sodelovanju s Komisijo preuči možnost vzpostavitve naložbene platforme za alpsko regijo, ki bi omogočala mobilizacijo sredstev iz javnih in zasebnih virov; poziva k pripravi nabora projektov za regijo, ki bi pritegnili vlagatelje; zato poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in države udeleženke, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki so na voljo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe za financiranje projektov v regiji, da bodo trajnostni razvoj, gospodarska rast in zaposlovanje doseženi na makroregionalni ravni;

8.  poudarja potrebo po ustreznih kampanjah obveščanja v zvezi s strategijo EU za alpsko regijo ter spodbuja države članice, naj zagotovijo, da ima strategija dovolj visok profil ter da se o njenih ciljih in dosežkih ustrezno poroča na vseh ravneh, tudi na čezmejni in mednarodni ravni; poziva z spodbujanju usklajevanja in izmenjave primerov dobre prakse o izvajanju makroregionalnih strategij EU, zlasti na področju upravljanja naravne in kulturne dediščine, da se ustvarijo trajnostne turistične priložnosti;

9.  poziva k vzpostavitvi podporne izvedbene strukture za upravne organe EUSAPL v sodelovanju in dogovoru s Komisijo, državami članicami in regijami; poleg tega pozdravlja sodelovanje Parlamenta v upravnih organih strategije ter meni, da bi moral biti vključen tudi v spremljanje izvajanja strategije;

10.  poziva k dejavni vlogi Komisije v fazi izvajanja strategije EUSALP; meni, da bi morala v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti skupaj z državami in regijami sodelovati v vseh fazah načrtovanja in uresničevanja načrtov strategije, da se v zvezi z makroregijo zagotovi dejansko sodelovanje lokalnih in regionalnih deležnikov, med njimi javnih organov, gospodarskih in socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, ter potrebna uskladitev z drugimi strategijami in oblikami financiranja, ki jih podpira EU;

11.  poziva, naj Komisija oceni izvajanje strategije EUSALP po objektivnih merilih in z merljivimi kazalniki;

12.  podpira strateško načrtovanje med mestnimi in podeželskimi območji alpske regije, da bi se spodbujalo povezovanje v mreže in skupni cilji v jasnem, usklajenem in povezanem političnem okviru (na primer glede obnovljivih virov energije, blaginje, logistike ter poslovnih in družbenih inovacij); spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med regijami, na primer na področju trajnostnega turizma, ter med drugimi obstoječimi makroregionalnimi strategijami;

13.  vztraja, da bi morali imeti lokalni in regionalni organi, skupaj z lokalno in regionalno civilno družbo vodilno vlogo pri postopkih odločanja v organih upravljanja ter v operativnih, tehničnih in izvajalskih organih strategije, ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh;

14.  meni, da bi morale biti naložbe namenjene enakopravnemu in dejanskemu dostopu do zdravstvenega varstva ter enotam prve in nujne pomoči za vse prebivalstvo regije, zlasti na podeželju, da bi se preprečilo izseljevanje;

15.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu vsaki dve leti predstavi poročilo o izvajanju strategije EUSALP, z objektivnimi merili in merljivimi kazalniki, da bi se ocenilo delovanje strategije ter njena dodana vrednost z vidika rasti in delovnih mest, zmanjševanja neenakosti ter trajnostnega razvoja;

16.  poziva sodelujoče države, naj si še naprej prizadevajo za povečanje raznolikosti virov za oskrbo z energijo ter naj pri tem upoštevajo okolje; poudarja potrebo po trajnosti, konkurenčnosti in posodobitvi obstoječih hidroelektrarn, ki so že zelo stare, vendar je treba upoštevati njihov vpliv na okolje in geologijo ter je treba spodbujati male (mini, mikro in piko) hidroelektrarne; poudarja, da je integrirano upravljanje in varovanje vodnih virov eden od ključnih elementov trajnostnega razvoja Alp in da bi se moralo lokalno prebivalstvo zavezati k izkoriščanju hidroelektrarn in uporabiti dodano vrednosti, ki jo proizvajajo; poziva sodelujoče države, naj prispevajo k dobro delujočim mrežam v makroregiji, da se zagotovi zanesljiva preskrba in vzpostavijo strukture za izmenjavo primerov najboljše prakse na področju čezmejnega sodelovanja;

17.  poudarja, da je treba še bolj okrepiti socialno razsežnost in s tem zagotoviti model rasti, ki omogoča trajnostno rast, socialno vključenost in socialno varstvo za vse, zlasti na obmejnih območjih; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno določiti prednostne naloge in sprejeti ukrepe proti vsem oblikam diskriminacije;

18.  opozarja, da je treba načelo o univerzalnem dostopu do javnih storitev zagotoviti na vseh območjih EU, zlasti na področju izobraževanja, zdravstva, socialnih storitev in mobilnosti, ter posebno pozornost nameniti potrebam invalidov; poudarja, da morajo sodelujoče države pri nudenju javnih storitev spodbujati drugačne in inovativne rešitev za alpsko regijo, vključno z rešitvami po meri, prilagojenimi lokalnim in regionalnim potrebam; v zvezi s tem poziva sodelujoče države, naj izdelajo načrte za spodbujanje nastanka javno-zasebnih partnerstev; vendar opozarja na načelo cenovne sprejemljivosti in dostopnosti kakovostnih javnih storitev za vse;

19.  je zaskrbljen zaradi degradacije ekosistemov in nevarnosti za naravne nesreče v nekaterih predelih alpske regije; poudarja, da je treba v celoti izvajati načrt za upravljanje tveganja za naravne nesreče ter strategije za prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja potrebo po pripravi in izvajanju skupnih načrtov za odziv na nepredvideno čezmejno onesnaževanje; poziva k ustanovitvi skupne ekipe za hiter odziv na turističnih območjih, ki bi jih prizadele naravne nesreče, kot so nanosi blata, zemeljski plazovi in poplave; v zvezi s tem poudarja potrebo po boljšem promoviranju mehanizma EU na področju civilne zaščite;

Delovna mesta, gospodarska rast in inovacije

20.  se zaveda, da imajo alpske regije naravno dediščino, ki jo je treba zaščititi, veliko rezervo naravne krajine, izjemno raznolike ekosisteme, ki segajo od visokogorja do nižin ter celo do sredozemskih obal, kar tvori gospodarski in življenjski prostor, ki temelji na sobivanju človeka in narave; poudarja zato potrebo po aktivnem sinergijskem sodelovanju med kmetijskimi in drugimi gospodarskimi dejavnostmi na zavarovanih območjih v regiji (območja Natura 2000, narodni parki itd.), da bi razvili integrirane turistične proizvode, ter pomen ohranjanja in varovanja edinstvenih habitatov v gorskih regijah;

21.  poudarja možnosti, ki jih daje strategija, za razvoj trga dela, za katerega so značilne različne pomembne stopnje prečkanja meje zaradi prevoza na delo; meni, da bi morala biti izboljšanje kvalifikacij delovne sile in ustvarjanje novih delovnih mest v zelenem gospodarstvu med prednostnimi naložbami alpske strategije; vendar poudarja, da so mala in srednja podjetja, ki so pogosto družinska (na primer male kmetije in mala predelovalna podjetja), temelj gospodarske dejavnosti na področju kmetijstva, turizma, trgovine, obrti in proizvodnje v alpski regiji in zato nosilni steber življenjskega, kulturnega in naravnega prostora v Alpah ter pomemben vir zaposlovanja; poudarja potrebo po nadaljnji diverzifikaciji gospodarskih dejavnosti in zaposlitvenih možnosti v alpski regiji;

22.  poudarja, da je treba prednostno vlagati v digitalno infrastrukturo ter zagotoviti hiter in učinkovit dostop do širokopasovnega interneta in s tem do digitalnih in spletnih storitev, kot so spletno trgovanje, uporaba digitalnih tržnih kanalov in dela na daljavo, kar nudi priložnosti ljudem, ki živijo na območjih, oddaljenih od mestnih središč, ter spodbuja rešitve, ki nadomeščajo fizično potovanje;

23.  meni, da lahko inovacije in uporaba novih tehnologij na temeljnih področjih gospodarstva, ki ga vodijo strategije pametne specializacije in se financira iz obstoječih virov EU (npr. Evropskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega socialnega sklada, programa COSME, programa Obzorje 2020 ali programa Erasmus+), ustvarijo kakovostna delovna mesta v strateških sektorjih, kot so biološke znanosti, biogospodarstvo, energija, organski proizvodi, novi materiali, spletne storitve; opozarja na pomen močne podpore MSP, ki lahko pomagajo pri zaustavitvi trenda izseljevanja, značilnega za nekatera območja in predele alpske regije;

24.  poziva pristojne organe držav članic in regij na alpskem območju, naj vzdržujejo dialog z Evropsko komisijo, da se oceni možnost, da bi se v prihodnjem programskem obdobju izvedel skupni program podpore (na podlagi člena 185 PDEU) za spodbujanje povezovanja pri raziskavah in inovacijah na alpskem območju, v okviru trdnih evropskih vrednostnih verig, vključenih v strategije pametne specializacije;

25.  spodbuja povezovanje in sodelovanje med javnimi in zasebnimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi ustreznimi deležniki, da bi spodbujali inovacije in omogočili izkoriščanje sinergij med alpskimi in predalpskimi območji; meni, da bi morali predvideni ukrepi temeljiti na nacionalnih in regionalnih strategijah raziskav in inovacij za pametno regionalno specializacijo, da bi tako zagotovili učinkovitejše in uspešnejše naložbe;

26.  priznava, da je za strategijo EUSALP zelo pomemben razvoj projektov za združenja, institucije, mikro, mala in srednja podjetja, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zaradi vpliva, ki ga imajo pri naložbah, rasti, inovacijah in zaposlovanju, pa tudi zaradi osrednje vloge pri ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti;

27.  poudarja, da bi morala makroregionalna strategija za Alpe omogočiti ohranitev oblik tradicionalne gospodarske dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in obrtništvo, jih podpirati in jim po potrebi pomagati pri prilagajanju, ter spodbujati inovacije in razvijanje novih pobud na tem področju, na primer prek instrumenta EU InnovFin; opozarja, da je treba malim in srednjim podjetjem zagotoviti lažji dostop do podpore in financiranja, saj imajo pomembno vlogo pri odpiranju novih delovnih mest;

28.  poudarja, da je sodelovanje med regijami, zlasti čezmejno sodelovanje, nujno za nadaljnji razvoj turizma v širši regiji; spodbuja oblikovanje strategij za turizem, ki temeljijo na obstoječi naravni in kulturni dediščini, trajnosti in inovacijah; poudarja socialno, kulturno in ekonomsko razsežnost različnih alpskih tradicij in običajev, ki bi jih bilo treba v njihovi raznolikosti spodbujati in podpirati;

29.  ugotavlja, da poteka upravljanje in ponovno naseljevanje ptic roparic in mesojedcev v alpskih regijah na nacionalni in lokalni ravni, vendar te vrste ne poznajo upravnih meja in so čezmejne migracije naraven pojav; opozarja države članice, da je treba zato, da bi preprečili konflikte zaradi tega ponovnega naseljevanja, izboljšati usklajevanje med različnimi organi ter okrepiti izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, da bi izboljšali upravljanje in zaščito rejnih in pašnih živali kot del alpske strategije, v povezavi s platformo Alpske konvencije o velikih mesojedcih in divjih kopitarjih ter družbeno platformo;

30.  podpira diverzifikacijo turistične ponudbe z oblikovanjem novih, regionalnim danostim prilagojenih ponudb, ki uporabljajo regionalne vire, kot so turistični tematski parki in poti, vinski in kulinarični turizem, kulturni, zdravstveni, izobraževalni in športni turizem, s čimer bi podaljšali turistično sezono in zmanjšali pritisk na infrastrukturo ter dosegli celoletno zaposlenost v turističnem sektorju, turizem na kmetijah, ki bi privlačil obiskovalce in jih seznanjal s kmečkimi dejavnostmi in dejavnostmi na prostem, daleč od hotelskega življenja, ter povečali konkurenčnost in trajnost turističnih destinacij; podpira promocijo novih turističnih dejavnosti, ki so bolje prilagojene podnebnim spremembam in varstvu okolja; poudarja tudi, da je treba podpreti in okrepiti koordinacijo gorskih reševalnih služb;

31.  podpira ukrepe, ki pomagajo razbremeniti prometne infrastrukture s razporeditvijo šolskih počitnic in s tem povezanim dopustniškim časom, inteligentnim plačilom cestnine in pobudami turističnih ponudnikov na vrhuncu potovalnih dni in med prometnimi konicami;

32.  opozarja na ekonomski pomen razvijanja mehkih in trajnostnih turističnih dejavnosti v vsej alpski regiji, tudi ob jezerih in v termalnih krajih; prav tako spodbuja države članice, naj spodbujajo kolesarjenje v kombinaciji z železniškim potniškim prometom ali intermodalne prevozne storitve; na podlagi primerov najboljše prakse opozarja na turistične platforme, oblikovane v okviru projektov, ki jih financira EU;

33.  ugotavlja, da mora posameznik med letom pogosto opravljati različne dejavnosti, včasih tudi čez mejo; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj akterje na področju strokovnega usposabljanja na vseh ravneh spodbujajo k sodelovanju; poudarja, da bi veliko korist prinesel program Erasmus+, namenjen čezmejnemu vajeništvu;

Mobilnost in povezanost

34.  poudarja, da je pomembno izboljšati prometno in energetsko povezanost med sodelujočimi državami, tudi lokalni, regionalni in čezmejni promet in intermodalne povezave z zaledjem (vključno z velikimi somestji), da bi se spodbujal razvoj regije, izboljšala kakovost življenja tamkajšnjega prebivalstva ter da bi se pritegnili novi prebivalci, hkrati pa preveriti, ali se lahko obnovijo in/ali razširijo obstoječa omrežja zaradi boljšega izvajanja omrežja TEN-T; poudarja, da je pomembno zgraditi pametno infrastrukturo; meni, da bi morala na novo zgrajena infrastruktura postati pravi tehnološki koridorji, v katere se vgradi vsa druga infrastruktura, tj. električno in telefonsko omrežje, širokopasovni in ultraširokopasovni internet, plinovodi, optični kabli, vodovodne cevi itd.;

35.  poziva k celostnemu pristopu pri prihodnjem oblikovanju in izvajanju alpske prometne in okoljske politike; v zvezi s tem poudarja, da je treba dati prednost preusmeritvi cestnega prevoza na železniški, zlasti za tovorni promet, ter poziva Komisijo, naj podpre ta prehod; prav tako poziva, naj se prihodki od cestnega prevoza uporabijo za spodbujanje izvajanja in razvijanja učinkovitega in okolju prijaznega železniškega prevoza potnikov in tovora ter za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja okolja, ter opozarja na potencialne projekte na področjih, kot so upravljanje prometa, tehnološke inovacije, interoperabilnost itd.; poleg tega poziva k razširitvi obstoječe infrastrukture v alpski regiji, vključno z intermodalnimi in interoperabilnimi kakovostnimi sistemi; poudarja, da je pomembno vsem prebivalcem regije zagotoviti dostop in povezanost;

36.  poudarja, da je ob najboljšem možnem izkoristku obstoječe infrastrukture pomembna povezanost prometnih poti z drugimi deli Evrope in medsebojna povezanost s koridorji TEN-T; opozarja, da ostajajo gorska območja resna ovira za zbliževanje evropskih državljanov ter da se je Unija zavezala, da bo povečala financiranje infrastrukture za čezmejni promet; zato sodelujoče države poziva, naj svoja prizadevanja osredotočijo na izvajanje in načrtovanje dopolnilnih trajnostnih in vključujočih projektov za povezovanje in razvoj obstoječega omrežja TEN-T;

37.  opozarja na pomanjkanje učinkovitih, neonesnažujočih povezav z gorskimi območji ter med gorskimi in predgorskimi območji; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo čiste, nizkoogljične in boljše povezave na regionalni in lokalni ravni, zlasti železniška omrežja, s čimer bi se okrepila kohezija in izboljšala življenjska kakovost na teh območjih; spodbuja in promovira naseljevanje alpske regije;

38.  poziva države, ki sodelujejo v makroregionalni strategiji, naj upoštevajo posebne razmere, v katerih delajo čezmejni delavci, ter naj izdelajo sporazume za čezmejne delavce v alpski makroregiji;

39.  podpira razvijanje inovativnih oblik lokalnega prevoza na zahtevo, vključno s pametnimi prometnimi informacijami, upravljanja prometa ter telematike in večmodalnosti, tudi glede na možnosti za medregionalno souporabo dejavnosti na tem področju;

40.  opozarja na pomanjkanje učinkovitih digitalnih povezav na gorskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo boljše povezave na regionalni in lokalni ravni, s čimer bi izboljšali kakovost življenja in spodbujali razvijanje novih dejavnosti ter ustvarjanje zaposlitvenih možnosti na teh območjih, pa tudi spodbujali ponovno naseljevanje;

41.  poudarja pomen javnih naložb na gorskih območjih, da bi ublažili nedelovanje trga pri zagotavljanju digitalne povezanosti na teh območjih; poudarja, da je popolna in splošna pokritost s širokopasovnim internetom tudi v gorskih regijah pomembna za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti oddaljenih naselij in gospodarskih območij; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne rešitve za to vprašanje;

Okolje, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe in energija

42.  poudarja, da je pomembno zaščititi biotsko raznovrstnost v alpski regiji; poziva k skupnim prizadevanjem za uvajanje inovativnih ukrepov za ohranjanje okolja in k temeljitemu pregledu vloge velikih plenilcev ter morebitni uvedbi prilagoditvenih ukrepov, ob polnem spoštovanju prava Unije o varstvu okolja in biotske raznovrstnosti, tal in vode; poudarja, da je treba sprejeti vse možne ukrepe, da se prepreči podvajanje že obstoječih zakonodajnih pobud;

43.  meni, da alpska makroregija nudi velike možnosti za inovativne rešitve, s katerimi bi lahko postala edinstven poskusni laboratorij krožnega gospodarstva; bo predlagal, naj se v evropski proračun za leto 2017 vključi pilotni projekt za preverjanje razvojnih možnosti konkretnih strategij v okviru krožnega gospodarstva, ki jih nudi to območje, na primer za proizvodnjo, potrošnjo in ravnanje z odpadki;

44.  poudarja, da je pomembno spodbujati lastno proizvodnjo energije, izboljšati energetsko učinkovitost in podpirati razvoj najučinkovitejših oblik obnovljive energije v regiji, od vodne do sončne, vetrne in geotermalne energije, ter spodbujati razvoj oblik obnovljive energije, specifičnih za Alpe; ugotavlja, da na kakovost zraka vplivajo različne vrste izgorevanja v ogrevalnem sektorju; podpira trajnostno uporabo gozdnega lesa brez zmanjševanja obstoječih gozdnih površin, kar je pomembno za ravnotežje v gorskem ekosistemu ter za zaščito pred plazovi, drsenjem tal in poplavami;

45.  poudarja, da je treba hitro razviti nove strategije za boj proti onesnaževanju zraka, ki povzroča čedalje večje skrbi za javno zdravje, in podnebnim spremembam, zlasti v bolj industrijskih in gostonaseljenih območjih makroregije, ter ugotoviti, kateri so obstoječi viri onesnaževanja in skrbno spremljati emisije onesnaževal; v zvezi s tem poziva države članice, naj se odločijo za politiko trajnostnega prometa v skladu s cilji konference COP21 v Parizu ter naj si prizadevajo za ohranjanje in vzdrževanje ekosistemskih storitev v vsej alpski makroregiji;

46.  poudarja pomen infrastrukture za prenos energije in podpira naložbe v pametne sisteme za distribucijo, skladiščenje in prenos energije ter naložbe v energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in plina v skladu z omrežjem TEN-E in ob izvajanju konkretnih projektov, navedenih v seznamu projektov, ki so v interesu Energetske skupnosti; poudarja pomen izkoriščanja lokalnih, zlasti obnovljivih energetskih virov za zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poziva k spodbujanju decentralizirane/lastne proizvodnje energije in izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih;

47.  poziva sodelujoče države, naj si skupaj prizadevajo za izvajanje prostorskega načrtovanja in celostnega teritorialnega upravljanja, z vključitvijo različnih deležnikov iz regije (nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, raziskovalne skupnosti, nevladnih organizacij itd.);

48.  poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja in opravljanju dela v okviru svetovne službe za spremljanje ledenikov glede na nedavne odločitve konference COP 21 v Parizu ter strategijo, ki jo je treba uresničevati po njej;

49.  je zaskrbljen, ker podnebne spremembe in dvigovanje temperatur resno ogrožajo preživetje vrst, ki živijo na visoki nadmorski višini, dodatna skrb pa je taljenje ledenikov, saj močno vpliva na podtalne vodne rezerve; poziva k oblikovanju velikega čeznacionalnega načrta za boj proti taljenju ledenikov in podnebnim spremembam za vse območje Alp;

50.  poziva sodelujoče države, naj si še naprej prizadevajo za povečanje raznolikosti virov za oskrbo z energijo ter naj v mešanici virov za proizvodnjo energije razvijajo razpoložljive obnovljive vire, kot sta sončna in vetrna energija; poudarja trajnost in konkurenčnost hidroelektrarn; poziva sodelujoče države, naj prispevajo k vzpostavitvi dobro delujočih omrežij električne infrastrukture v makroregiji;

51.  poudarja, da se bo z večjo raznolikostjo virov za oskrbo z energijo izboljšala energetska varnost makroregije, poleg tega pa bo to prineslo več konkurence in s tem pomembne koristi za gospodarski razvoj regije;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav, vključenih v strategijo Evropske unije za alpsko regijo (Francije, Italije, Švice, Lihtenštajna, Avstrije, Nemčije in Slovenije).

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
(4) UL C 32, 28.1.2016, str. 12.
(5) UL C 19, 21.1.2015, str. 32.
(6) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 1.
(7) UL C 55, 12.2.2016, str. 117.

Pravno obvestilo