Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2341(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0221/2016

Predložena besedila :

A8-0221/2016

Razprave :

PV 12/09/2016 - 20
CRE 12/09/2016 - 20

Glasovanja :

PV 13/09/2016 - 4.18
CRE 13/09/2016 - 4.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0337

Sprejeta besedila
PDF 366kWORD 58k
Torek, 13. september 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Skrbniški sklad EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč
P8_TA(2016)0337A8-0221/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvojno in humanitarno pomoč (2015/2341(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 41(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju nujnega skrbniškega sklada EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (skrbniški sklad EU za Afriko), ustanovljenega na vrhu o migracijah v Valletti, ki je potekal 11. in 12. novembra 2015,

–  ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta, sprejetega na vrhu v Valletti,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(1), njegovih sprememb in njegove priloge IC (večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020), ki ustreza enajstemu Evropskemu razvojnemu skladu (ERS),

–  ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki zajema proračun EU, in njegovega razdelka 4 („Evropa v svetu“),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila leta 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev moči žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182) in sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015, v katerih je bil odobren ustrezni akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje iz leta 1995 in akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju iz leta 1994 ter rezultatov konferenc o njunem pregledu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0221/2016),

A.  ker je glavni cilj skrbniškega sklada EU za Afriko, ki so ga podpisali predsednik Komisije, 25 držav članic EU, Norveška in Švica ter katerega začetek delovanja so evropski in afriški partnerji razglasili na vrhu o migracijah v Valletti 12. novembra 2015, prispevati k stabilnosti v regijah in boljšemu upravljanju migracij; ker je skrbniški sklad EU konkretneje namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov za destabilizacijo, prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja;

B.  ker Evropsko soglasje o razvoju ostaja pravni okvir razvojne politike EU, Evropsko soglasje o humanitarni pomoči pa potrjuje temeljna načela humanitarne pomoči; ker je bil mir v novi agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 16 o miru in pravičnosti, ki je bil uveden, priznan kot ključen za razvoj; ker morajo biti EU in njeni partnerji na humanitarnem področju zmožni zagotoviti pomoč in zaščito na podlagi potreb in spoštovanja načel nevtralnosti, nepristranskosti, človečnosti in neodvisnosti humanitarnega delovanja, kot je zapisano v mednarodnem pravu, zlasti v mednarodnem humanitarnem pravu;

C.  ker se Afrika še vedno sooča z visoko stopnjo naraščanja števila prebivalstva in zgolj počasnim zmanjševanjem rodnosti, zaradi česar se bo v bližnji prihodnosti skokovito povečalo število delovno sposobnih mladih, kar bo prineslo velike potencialne socialne in gospodarske prednosti; ker je nujno opremiti mlade z izobrazbo in veščinami, ki jih potrebujejo za uresničitev svojega potenciala, in ustvariti zaposlitvene priložnosti, da bi spodbudili stabilnost, trajnostno gospodarsko rast, socialno kohezijo in razvoj v regiji;

D.  ker naj bi bil skrbniški sklad EU razvojni mehanizem za zbiranje sredstev različnih donatorjev, da se omogoči hiter, prožen, dopolnilen, pregleden in skupen odziv EU na različne vidike izrednih razmer;

E.  ker 1,5 milijarde ljudi živi v nestabilnih regijah po svetu, ki so jih prizadeli konflikti, nestabilne države in brezvladna območja pa se širijo, zaradi česar se veliko ljudi znajde v okolju revščine, brezvladja, cvetoče korupcije in nasilja; ker je bil skrbniški sklad EU ustanovljen za pomoč 23 državam v treh afriških regijah (Afriški rog, Sahel in Čadsko jezero ter severna Afrika), med katerimi so nekatere od najranljivejših afriških držav, ki se z migracijami soočajo kot izvorne, tranzitne ali ciljne države, nekatere celo v vseh treh vlogah, in bodo zato imele največjo korist od te vrste finančne pomoči EU; ker bodo lahko projekti tega skrbniškega sklada z regionalno razsežnostjo pri upravljanju regionalnih migracijskih tokov in povezanih čezmejnih izzivov v posameznih primerih koristili tudi afriškim državam, ki mejijo na upravičene države;

F.  ker je skrbniški sklad EU namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah prek naslednjih petih prednostnih sektorjev: (1) koristi migracij za razvoj; (2) zakonite migracije in mobilnost; (3) zaščita in azil; (4) preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim; ter (5) vračanje, ponovni sprejem in ponovno vključevanje;

G.  ker prispevek EU znaša 1,8 milijarde EUR, Komisija pa lahko od držav članic EU in drugih donatorjev zbere dodatna sredstva v enakem znesku; ker skrbniški sklad EU dopolnjuje obstoječo pomoč EU za regije, ki bo do leta 2020 znašala več kot 10 milijard EUR ter katere cilj je podpirati vključujočo in trajnostno gospodarsko rast;

H.  ker sta bila leta 2014 ustanovljena dva skrbniška sklada EU, in sicer skrbniški sklad Bekou, ki je osredotočen na stabilizacijo in rekonstrukcijo Srednjeafriške republike in je pokazal pozitivne rezultate, ter sklad Madad, ki se ukvarja z odzivom na krizo v Siriji;

I.  ker Sklad Združenih narodov za prebivalstvo v svojem globalnem poročilu mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju za obdobje po letu 2014 (ICPD Beyond 2014 Global Report) z dne 12. februarja 2014 poudarja, da mora biti varovanje žensk in mladostnikov, ki so žrtve nasilja, prednostna naloga v okviru mednarodne razvojne agende;

J.  ker so skrbniški skladi del ad hoc odziva in tako razgaljajo pomanjkanje sredstev in omejeno prožnost, ki sta značilna za finančni okvir EU, vendar so bistveni za zagotovitev hitrega in celovitega odziva na humanitarne krize, vključno z dolgoročnimi krizami;

K.  ker si bo EU tudi v prihodnje prizadevala za dejansko izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 ter nadaljnjih resolucij OZN o ženskah, miru in varnosti;

Dodelitev finančnih sredstev in proračunski vidiki

1.  opozarja, da so za dodelitev finančnih sredstev značilne tri glavne faze: obljuba, prevzem obveznosti in ukrep/izplačilo; vendar poudarja, da je treba upoštevati izkušnje prejšnjih skrbniških skladov EU; obžaluje, da so prispevki držav članic do sedaj prenizki in znašajo le majhen delež prispevka Unije – s čimer še zdaleč ne dosegajo uradne zaveze –, skupno le 81,71 milijona EUR aprila 2016 (ali 4,5 % načrtovane 1,8 milijarde EUR); vztraja, da morajo obljubam in zavezam slediti konkretni ukrepi; opominja Svet in Komisijo, da je za učinkovito pomoč značilno pravočasno in predvidljivo financiranje, ter poziva k pospešitvi izplačila tega financiranja;

2.  pozdravlja namero, da se v izrednih razmerah sredstva dodelijo hitreje in z večjo prilagodljivostjo ter da se združijo različni viri financiranja za reševanje vseh razsežnosti migracijske in begunske krize; kritizira dejstvo, da je Komisija preusmerila sredstva od ciljev in načel temeljnih aktov ter jih speljala prek skrbniškega sklada EU, saj je to kršitev finančnih pravil in tudi ogroža uspeh dolgoročnih politik Unije; zato poziva k uporabi svežih sredstev, kadar koli je mogoče, in k zagotovitvi popolne preglednosti glede izvora in namena sredstev;

3.  ugotavlja, da so na področju zunanjega delovanja skrbniški skladi EU namenjeni predvsem omogočanju hitrega odziva na specifične nujne primere ali krize po nujnih primerih z učinkom finančnega vzvoda za prispevek držav članic EU in drugih donatorjev, ob tem pa povečevanju prepoznavnosti evropskih prizadevanj na svetovni ravni; vendar poudarja, da države članice ne bi smele pozabiti na svoje obveznosti v zvezi s ciljem 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč; zato poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze glede cilja 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč in prispevka k skrbniškemu skladu EU za Afriko;

4.  izpostavlja nihanje prostovoljnih prispevkov in poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze ter hitro in dejansko prispevajo toliko kot Unija, da bo lahko skrbniški sklad EU izkoristil svoj celoten potencial, ne pa da izplačujejo le minimalne zneske, potrebne za pridobitev glasovalnih pravic v strateškem odboru;

5.  obžaluje dejstvo, da je rezultat tega, da se zaradi skrbniških skladov zaobide proračunski organ in ogrozi enotnost proračuna; ugotavlja, da ustanovitev tega priložnostnega instrumenta kaže na zavedanje o tem, da je večletni finančni okvir 2014–2020 nezadosten; poudarja, da prispevki držav članic predstavljajo 85 % proračuna Unije; meni, da ustanovitev skrbniškega sklada EU dejansko pomeni, da je potrebna revizija zgornjih mej sedanjega večletnega finančnega okvira in torej povečanje prispevkov držav članic; zato poudarja, da mora ustvarjanje instrumentov financiranja zunaj proračuna EU ostati izjema; obžaluje, da Parlament ni zastopan v strateškem odboru, čeprav znatna finančna sredstva prihajajo iz proračuna Unije; poziva, naj se proračunski organ povabi k sodelovanju v tem odboru;

6.  ugotavlja, da so dodeljena finančna sredstva EU za skrbniški sklad EU za Afriko trenutno zagotovljena predvsem iz enajstega ERS; poudarja, da je bil skrbniški sklad EU ustanovljen, ker v proračunu EU in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prožnosti, da bi se lahko različne razsežnosti tovrstnih kriz obravnavale hitro in celostno; poziva EU, naj pri letošnji reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in reviziji zunanjih finančnih instrumentov v letu 2016 sprejme celovitejša rešitev za financiranje v izrednih razmerah, da se bosta povečali učinkovitost in odzivnost humanitarne in razvojne pomoči, ki je na voljo v proračunu EU;

7.  poziva zlasti k ustreznemu popravku zgornje meje, kar bo omogočilo vključitev kriznih mehanizmov v večletni finančni okvir, da se obnovi enotnost proračuna; meni, da bi revizija večletnega finančnega okvira zagotovila ustreznejšo proračunsko, demokratično in pravno varnost; poudarja tudi, da je treba pregledati finančna pravila, da bi omogočili upravljanje proračunskih skladov EU in v okviru celostnega pristopa dosegli večje sinergijske učinke med proračunom Unije, ERS in dvostranskim sodelovanjem, s čimer se bo povečal učinek razvojnega financiranja in utrla pot za vključitev ERS v proračun, ob tem pa ohranila raven sredstev, predvidena za obdobje od leta 2021; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za boljše vključevanje proračunskega organa ter boljšo uskladitev skrbniških skladov in drugih mehanizmov s proračunskimi pravili, zlasti tako, da se ti skladi in mehanizmi vključijo v proračun Unije;

8.  ugotavlja, da je Parlament kot veja proračunskega organa ravnal odgovorno, ko je soglašal s sprostitvijo sredstev za nujne primere; vseeno obžaluje kopičenje instrumentov za nujne primere, saj se posledično opušča metoda Skupnosti; izraža svojo zavezanost ohranjanju temeljnih načel proračuna Unije, zlasti proračunske enotnosti in soodločanja; meni, da je resnično nujno razmisliti o zmožnosti odzivanja Unije na hude krize, zlasti kar zadeva njihove posledice za proračun; svoje soglašanje s prihodnjimi predlogi o kriznih instrumentih pogojuje z vključitvijo teh vidikov v vmesni pregled večletnega finančnega okvira, načrtovanega pred koncem leta 2016;

9.  ugotavlja, da dodatna sredstva prihajajo iz drugih finančnih instrumentov v okviru proračuna EU, na primer instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (125 milijonov EUR), instrumenta za humanitarno pomoč (50 milijonov EUR) in evropskega instrumenta sosedstva (200 milijonov EUR);

10.  ugotavlja, da v celotnem prispevku EU v višini 1,8 milijarde EUR le 1 milijarda EUR iz rezerve ERS predstavlja dodatna sredstva; je zaskrbljen, saj bi se lahko financiranje skrbniškega sklada EU izvršilo v škodo drugih razvojnih ciljev; želi spomniti, da bi moral skrbniški sklad EU dopolniti že obstoječe instrumente, in poziva Komisijo, naj zagotovi preglednost in odgovornost za uporabo in znesek trenutnih proračunskih vrstic, ki prispevajo k skrbniškemu skladu;

11.  odločno poudarja, da morajo biti sredstva iz ERS in uradne razvojne pomoči namenjena, gospodarskemu, človeškemu in družbenemu razvoju v državi gostiteljici, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti razvojnim izzivom, opredeljenim v sklepu o skrbniškem skladu; poudarja, da razvoj ni mogoč brez varnosti; obsoja vsakršno uporabo sredstev ERS in uradne razvojne pomoči za upravljanje migracij in nadzor nad drugimi ukrepi brez razvojnih ciljev;

Financiranje najmanj razvitih držav

12.  opozarja, da bo uporaba ERS za financiranje skrbniškega sklada EU za Afriko morda vplivala na afriške države prejemnice pomoči, ki jih skrbniški sklad ne zajema, in zlasti najmanj razvite države;

13.  globoko obžaluje, da se je že tako majhna razvojna pomoč za najmanj razvite države, čeprav je uradna razvojna pomoč zanje še vedno pomembna, v letu 2014 že drugič znižala in da je odstotek pomoči, dodeljene tem državam, najnižji v desetih letih; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se pomoč ne bo preusmerila od najrevnejših držav in se ne bo uporabljala za kritje stroškov sedanjih kriz;

Vloga civilne družbe, nevladnih organizacij, lokalnih organov in mednarodnih organizacij

14.  meni, da bi moral skrbniški sklad EU za Afriko prispevati k razvoju v tranzitnih državah in izvornih državah migrantov, krepitvi in izboljšanju lokalnih javnih storitev (socialnih storitev, zdravstva, izobraževanja, prehrane, kulture), politične udeležbe in upravljanja, zlasti prek projektov na osnovi skupnosti; meni, da bi moral sklad prispevati k razvoju zaposlovanja v lokalnih sektorjih ob spoštovanju človekovih pravic in okolja; v zvezi s tem meni, da bi se bilo treba posvetovati z organi lokalnih oblasti kot polnopravnimi partnerji, v kolikor so prisotna polna jamstva glede učinkovitosti in dobrega upravljanja v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, ti organi pa bi morali biti tudi glavni akterji, pristojni za zagotavljanje javnih storitev na lokalni ravni; meni, da bi morale imeti civilna družba, nevladne organizacije, mednarodne organizacije in diaspore dopolnilno in osrednjo vlogo pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij in izboljšanju lokalnih storitev;

15.  želi spomniti, da so regionalni in lokalni organi, organizacije civilne družbe in nevladne organizacije naravni partnerji za učinkovito razvojno politiko in da je stalen dialog z nacionalnimi organi in lokalnimi skupnostmi bistven za opredelitev skupnih strategij in prednostnih nalog ter za uporabo pristopa na podlagi dokazov pri izvrševanju sklada, zlasti v državah, v katerih so jamstva glede dobrega upravljanja in preglednosti nezadostna; poziva k spoštovanju načela subsidiarnosti in lastne odgovornosti tudi na tem področju delovanja; poudarja, da bi morali biti organi lokalnih oblasti, lokalna civilna družba, nevladne organizacije in mednarodne organizacije v veliki meri vključeni v načrtovanje, izvrševanje in ocenjevanje skrbniškega sklada EU; poziva Komisijo, naj pojasni in formalizira postopke posvetovanja s temi deležniki, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo v razpravah v operativnih odborih, in sicer z jasnimi in preglednimi merili glede upravičenosti;

16.  poudarja, da je treba zagotoviti boljše ravnotežje pri financiranju vlad držav prejemnic in zlasti zanesljivih akterjev civilne družbe, ki so bolje seznanjeni z družbenimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih je potrebna podpora;

17.  želi spomniti, kako pomemben je pristop k odpornosti, osredotočen na ljudi in skupnosti, in je trdno prepričan, da se skrbniški sklad EU ne bi smel osredotočati le na gospodarski razvoj, ampak tudi na osnovne projekte, ki so posebej namenjeni povečanju kakovosti, enakopravnosti in splošne dostopnosti osnovnih storitev ter usposabljanju za razvoj lokalnih kompetenc, pa tudi na odzivanje na potrebe ranljivih skupnosti, vključno z manjšinami;

Preglednost in jasnost za boljše doseganje ciljev

18.  priznava zapletenost in večrazsežnostno naravo sedanje begunske krize; vendar svari pred resnim tveganjem zlorabe razvojne pomoči EU, zlasti v državah, ki so jih prizadeli konflikti in v katerih so vprašanja varnosti, migracij in razvoja tesno medsebojno prepletena; poudarja, da morajo imeti projekti, ki jih zajema skrbniški sklad EU in so bili pripravljeni z viri, ki so v glavnem namenjeni razvojnim namenom, razvojne cilje; poudarja, da je treba projekte, namenjene krepitvi varnostnih zmogljivosti v posameznih državah, zasnovati tako, da bo njihov končni rezultat osredotočen na zmanjšanje revščine, pa tudi na stabilnost držav prejemnic;

19.  opominja Komisijo in organe, ki se neposredno odgovorni za upravljanje skrbniškega sklada, da je treba sredstva iz ERS ali drugega razvojnega financiranja uporabiti izključno za ukrepe, neposredno namenjene razvojni pomoči; poziva Komisijo, naj zagotovi izrecno jamstvo glede takšne rabe ter zagotovi redno in celovito poročanje o uporabi teh sredstev;

20.  poudarja, da proračuna EU ni mogoče uporabiti za neposredno financiranje vojaških ali obrambnih ukrepov (člen 41(2) PEU), da pa ni izrecne izključitve operacij ohranjanja miru z razvojnimi cilji; želi spomniti tudi, da člena 209 in 212 PDEU izrecno ne izključujeta financiranja gradnje zmogljivosti v varnostnem sektorju;

21.  poziva Komisijo, strateški odbor in operativni odbor, naj se osredotočijo predvsem na gradnjo zmogljivosti, stabilnost in mir, odpornost, dobrobit in opolnomočenje lokalnih prebivalstev, spodbujanje, varovanje in uveljavljanje človekovih pravic ter ustvarjanje priložnosti za delo in usposabljanje, zlasti za ženske in mlade;

22.  odločno poudarja, da mora biti v skladu s členom 208 PDEU glavni cilj razvojne politike EU zmanjšanje in izkoreninjenje revščine; v zvezi s tem obžaluje, da mehanizem financiranja ne bo osredotočen izključno na razvojne cilje, čeprav se bo prispevek EU k skrbniškemu skladu EU kril predvsem z viri uradne razvojne pomoči; poudarja, da je v okviru skrbniškega sklada EU potrebno jasno, pregledno in razumljivo razlikovanje med finančnimi sredstvi za razvojne dejavnosti na eni strani ter za dejavnosti, povezane z upravljanjem migracij in nadzorom meja, in vse druge dejavnosti na drugi strani; poudarja, da bi slabitev uradne razvojne pomoči, zaradi česar bi se manj sredstev porabilo za boj proti skrajni revščini, ogrozila znaten napredek, dosežen pri razvoju na mednarodni ravni, in nove cilje trajnostnega razvoja;

Usklajenost politik EU in zavezanost človekovim pravicam

23.  poziva EU, naj bo bolj usklajena pri ukrepanju na področju mednarodnega sodelovanja za razvoj, pri čemer naj upošteva dva vidika: EU in države članice bi morale na eni strani delovati v skladu s svojimi zavezami, na drugi strani pa bi morale pokazati splošno usklajenost svojih zunanjih politik in instrumentov za afriško regijo, pri čemer bi morale zlasti upoštevati pomen soupravljanja v okviru sporazuma AKP-EU iz Cotonouja; v zvezi z drugim vidikom meni, da bi moral skrbniški sklad EU odražati načela usklajenosti politik za trajnostni razvoj ter dopolnjevanje med vsemi razvojnimi deležniki, poleg tega pa bi se moral izogibati neskladjem med razvojnimi cilji ter varnostno, humanitarno in migracijsko politiko; upa, da bo boljši regulativni sveženj prispeval k povečanju usklajenosti politik za trajnostni razvoj, tako da bo v vseh svojih ocenah učinka upošteval razvoj in človekove pravice;

24.  želi spomniti, da je treba pravila in merila, ki veljajo za razvojno pomoč za projekte, ki jih financira skrbniški sklad EU, določiti skladno s skupnimi vrednotami in interesi, zlasti glede spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic; v zvezi s tem poudarja, da bi morala politika EU glede sodelovanja na področjih varnosti, upravljanja migracij ter tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi vsebovati posebne določbe, namenjene zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in pravne države, s posebnim poudarkom na pravicah žensk, pravicah oseb LGBTI, spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicah, otrokovih pravicah ter pravicah manjšin in drugih posebej ranljivih skupin; poudarja, da mora EU spodbujati prizadevanja za boj proti diskriminaciji na podlagi vere ali osebnih prepričanj, spola, rase ali etničnega porekla, invalidnosti in spolne usmerjenosti;

25.  poudarja, da morajo skrbniški skladi prispevati k izpolnjevanju dolgoročnih ciljev glede zagotavljanja miru in krepitve upravljanja v državah prejemnicah; poudarja, da je treba pozorno in sistematično ovrednotiti učinek ukrepov, financiranih v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko, glede zagotavljanja humanitarne pomoči; poudarja, da skrbniški sklad EU ne bi smel ogrožati dolgoročnega razvojnega sodelovanja EU; poudarja, da je treba lastno odgovornost in dopolnjevanje dolgoročnih in kratkoročnih projektov zagotoviti, zavarovati in uskladiti z obstoječimi strategijami EU za posamezne regije in države Sahela, Gvinejskega zaliva, Somalijskega polotoka in Severne Afrike; poudarja, da je za ustrezno dodelitev sredstev, pa tudi za razvoj tesnih partnerstev z različnimi akterji civilne družbe, potreben obsežen pregled stanja držav in sektorjev; pozdravlja raziskovalno komponento v skrbniškem skladu EU kot morebitno priložnost za vzpostavitev razvojnih priložnosti in sinergij med EU in ustreznimi državami;

Cilji in nadaljnji ukrepi

26.  poziva Komisijo, naj sistematično spremlja uporabo sredstev skrbniškega sklada EU in njihovo dodelitev ter poveča nadzorne pristojnosti Parlamenta nad tem skladom; zlasti poziva Svet in Komisijo, naj redno obveščata o specifičnih ukrepih, ki jih EU in afriške države sprejemajo, ko uporabljajo ta sredstva, ter o doseženih rezultatih;

27.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja usklajevanja med udeleženimi akterji pri upravljanju skrbniškega sklada EU (zlasti med generalnim direktoratom Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) ter njegovim oddelkom za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO)) in pomanjkanja jasnih smernic glede tega, kako bi bilo mogoče zagotoviti financiranje; obžaluje pomanjkanje jasnosti in preglednosti v zvezi z merili za financiranje in obsegom razpoložljivih sredstev za civilno družbo v okviru skrbniškega sklada EU; želi spomniti, da je potrebno boljše komuniciranje med Komisijo, državami članicami in Parlamentom pri načrtovanju in izvajanju ukrepov skrbniškega sklada EU v splošnem, saj je to v interesu nadaljnjega načrtovanja morebitnih dodatnih skrbniških skladov; želi spomniti, da mora biti Komisija posebej pozorna, da bodo njeni ukrepi dosledni in usklajeni z regionalnimi razvojnimi programi, da bi se izognila podvajanju prizadevanj in zagotovila glavno osredotočenost na razvoj, ne pa na mejni nadzor in varnost v škodo migrantov; poziva Komisijo, naj iz istega razloga, pa tudi za povečanje vpliva in učinkovitosti svetovne pomoči, ohrani odločen dialog z OZN v okviru skrbniškega sklada EU; poziva jo tudi, da mora okrepiti svoja prizadevanja, da bi bila ocena učinka njenih politik in financiranja, vključno s skrbniškim skladom EU, bolj sistematična, zlasti glede učinkov na trajnostni razvoj, človekove pravice in enakost spolov, rezultate teh ocen pa mora vključiti v svoje politike in načrtovanje programov;

28.  poudarja, da Parlament doslej ni bil zadostno vključen v ustanovitev skrbniškega sklada EU, in vztraja, da je treba s podrobnim in rednim poročanjem Komisije zajamčiti nadzor Parlamenta nad izvrševanjem sklada;

29.  meni, da je glede na izjemno prožnost in hitrost izvajanja skrbniškega sklada treba redno, tj. vsaj enkrat na šest mesecev, poročati Parlamentu; odločno poudarja, da so potrebni pregledno spremljanje, ocenjevanje in odgovornost delovanja;

30.  verjame, da so preglednost, komunikacija in prepoznavnost projektov, razvitih v okviru skrbniškega sklada EU, izredno pomembne za razširjanje rezultatov ter vključevanje evropskih zasebnih akterjev, lokalnih in regionalnih organov, nevladnih organizacij in civilne družbe ter povečanje njihove dovzetnosti, da se zagotovijo pogoji za širšo vključenost in lažje sodelovanje držav članic;

31.  poudarja, da je treba natančno spremljati izvajanje določb o porazdelitvi, ponovni namestitvi v države izvora in finančnih obveznostih držav članic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti človekovim pravicam;

32.  želi spomniti, da bi se morale migracijske politike EU osredotočiti predvsem na obravnavanje temeljnih vzrokov migracij; poudarja, da bi si bilo treba z migracijskimi politikami EU prizadevati ustvariti mir in stabilnost ter spodbujati gospodarski razvoj v skladu s cilji 3, 4 in 5, podciljem 7 cilja 10 in ciljem 16 v okviru ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, in sicer s tesnejšim sodelovanjem s tretjimi državami za izboljšanje sodelovanja pri pobudah za vrnitev in ponovno vključitev v izvorne države migrantov, vključno z visoko usposobljenimi migranti, prostovoljno vrnitev in ponovni sprejem, in sicer na način, ki bi povečal njihove možnosti;

33.  poudarja, da sta nestabilnost in odsotnost varnosti med glavnimi razlogi za prisilno razselitev, zato podpira konfliktom prilagojen pristop k izvrševanju sklada, ki bi prednost namenil preprečevanju konfliktov, oblikovanju države, dobremu upravljanju in spodbujanju pravne države; meni, da je skrbniški sklad EU velika priložnost za EU, ki ji bo omogočila okrepiti svoje sodelovanje in politični dialog z afriškimi partnerji, zlasti v zvezi z učinkovitim izvajanjem sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemanju, in sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi s skupnimi strategijami za upravljanje migracijskih tokov; poudarja, da je potrebna delitev odgovornosti med EU in njenimi afriškimi partnerji v skladu s sklepi vrha v Valletti novembra 2015; vendar meni, da razvojne pomoči ne bi smeli uporabiti za zaustavitev tokov migrantov in prosilcev za azil in da projekti, ki jih zajema skrbniški sklad EU, ne bi smeli biti opravičilo za preprečevanje odhodov ali zapiranje mej med državami, brez upoštevanja dejavnikov, ki ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vpliva, ki bi ga lahko imel skrbniški sklad EU na človekove pravice, če bo zajezitev migrantskih tokov vključevala sodelovanje z državami, ki sistematično in/ali resno kršijo temeljne pravice; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sklad izpolnjeval svoj namen, in sicer, da bo neposredno pomagal ljudem v stiski in ne bo financiral vlad, odgovornih za kršitve človekovih pravic; poziva k povečanju spoštovanja človekovih pravic migrantov pri projektih, ki jih financira EU;

34.  poudarja, da je pomembno razumeti vzroke in posledice mednarodnih migracij z vidika spola, vključno s procesom odločanja in mehanizmi, ki povzročijo migracije; želi spomniti, da so ženske in dekleta kot begunke in migrantke posebej ranljive, kadar se soočajo z razmerami, v katerih ni mogoče zagotoviti njihove varnosti, in kadar bi lahko postale žrtve spolnega nasilja ali izkoriščanja; poudarja, da mora skrbniški sklad EU prispevati k zaščiti, podpori in/ali pomoči ranljivim migrantom, beguncem in žrtvam trgovine z ljudmi in da je treba posebno pozornost nameniti ženskam in otrokom;

35.  ugotavlja, da je bil skrbniški sklad EU za Afriko ustanovljen po vrhu afriških in evropskih predsednikov držav in vlad o migracijskih vprašanjih v Valletti; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje pregled konkretnih ukrepov, ki so bili pripravljeni po tem vrhu, zlasti na področju razvoja, v boju proti tihotapcem ter pri podpisu sporazumov o vračanju, ponovnem sprejemu in ponovnem vključevanju; poziva Svet, naj Komisiji podeli potrebna pooblastila za sklenitev teh sporazumov z državami, za katere se bo uporabljal skrbniški sklad EU;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, sopredsedujočim skupni parlamentarni skupščini AKP-EU ter predsedniku Vseafriškega parlamenta.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

Pravno obvestilo