Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2320(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0248/2016

Predložena besedila :

A8-0248/2016

Razprave :

PV 14/09/2016 - 19
CRE 14/09/2016 - 19

Glasovanja :

PV 15/09/2016 - 11.12
CRE 15/09/2016 - 11.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0359

Sprejeta besedila
PDF 397kWORD 69k
Četrtek, 15. september 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Kako najbolje izkoristiti zmožnost malih in srednjih podjetij (MSP) za ustvarjanje novih delovnih mest?
P8_TA(2016)0359A8-0248/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tem, kako najbolje izkoristiti potencial ustvarjanja novih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih (MSP) (2015/2320(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 173 in 49,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Akta za mala podjetja (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov EU (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za podjetništvo do leta 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP« (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti« (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju evropskega investicijskega načrta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do financiranja za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom »Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?«(3),

–  ob upoštevanju direktive o zamudah pri plačilih (Direktiva 2011/7/EU),

–  ob upoštevanju programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI),

–  ob upoštevanju programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o postopku posvetovanja Top-10 in zmanjšanju bremena zakonodaje EU za MSP(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom »Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij« (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o malih in srednjih podjetjih 2013/2014 – Delna in krhka oživitev,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz januarja 2013 z naslovom »Born Global: The potential of job creation in new international businesses« (Globalni od ustanovitve: potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v novih mednarodnih podjetjih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2013 z naslovom »Public policy and support for restructuring in SMEs« (Javna politika in podpora za prestrukturiranje v malih in srednjih podjetij),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda za leto 2016 z naslovom »ERM annual report 2015: Job creation in SMEs« (Letno poročilo ERM za leto 2015: ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda za leto 2012 z naslovom »Public measures to support self-employment and job creation in one-person and micro enterprises« (Javni ukrepi za spodbuditev samozaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest v podjetjih, ki zaposlujejo eno osebo, in mikro podjetjih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2011 z naslovom »SMEs in the crisis: Employment, industrial relations and local partnership« (mala in srednja podjetja v krizi: zaposlovanje, odnosi med delodajalci in delojemalci ter lokalna partnerstva),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2011 z naslovom »Employee representation at establishment level in Europe« (Zastopanost delavcev na ravni obrata v Evropi),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom »Social dialogue in micro and small companies« (socialni dialog v mikro in malih podjetjih),

–  ob upoštevanju raziskave Evropske komisije iz leta 2015 o dostopu do financiranja za podjetja (SAFE),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o evropskih malih in srednjih podjetjih 2014/2015 – MSP spet zaposlujejo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(7),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2003/361/ES o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer iz leta 2015 o internacionalizaciji malih in srednjih podjetij,

–  ob upoštevanju študije OECD iz leta 2015 z naslovom »Financing SMEs and Entrepreneurs 2015 - An OECD Scoreboard« (Financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetnikov v letu 2015 – pregled stanja OECD),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0248/2016),

A.  ker mala in srednja podjetja (v letu 2014 je bilo v EU-28 dejavnih 22,3 milijona(8)) ustvarijo več delovnih mest kot druga zasebna podjetja in zagotavljajo približno dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju EU, in ker podjetniki ter mala in srednja podjetja pomembno prispevajo k družbeno-gospodarski rasti ter razvoju EU; poudarja, da podpora malim in srednjim podjetjem pomaga zmanjševati stopnjo evropske brezposelnosti in brezposelnosti mladih, ki znašata 8,9 % oziroma 19,4 %(9); ker število brezposelnih s približno 23 milijoni v letu 2015 ostaja višje kot kadar koli prej;

B.  ker so mala in srednja podjetja v letu 2014 z 71 % v nefinančnem sektorju gospodarstva močno prispevala k rasti zaposlovanja;

C.  ker na ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki, pri čemer so pri slednjih bistveni pogoji obvladljiva konkurenca (tudi konkurenca multinacionalnih podjetij ter sive ekonomije), obvladljivo upravno breme in skupni proizvodni stroški ter dostop do finančnih sredstev in razpoložljivost usposobljenih delavcev;

D.  ker zadnje raziskave Eurofounda kažejo, da so mala in srednja podjetja, ki ustvarjajo delovna mesta, pogosto mlada, inovativna, mednarodno dejavna, s sedežem v urbanih območjih in jih vodijo usposobljeni upravljavci ter imajo obsežne strategije za rast in naložbe;

E.  ker so mala in srednja podjetja pomembna za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, prispevajo pa tudi k pametnejši ter bolj trajnostni in vključujoči rasti; ker je sektor MSP pomemben na regionalni ravni in zlasti na podeželju;

F.  ker se 90 % svetovne rasti ustvari zunaj EU, kjer pa je mednarodno dejavnih le 13 % malih in srednjih podjetij;

G.  ker imajo mala in srednja podjetja v EU različne značilnosti, na primer glede velikosti in vpliva na nacionalna gospodarstva; ker so te razlike posledice zgodovinskih razlogov;

H.  ker v EU primanjkuje znanj in spretnosti, med njimi so tudi razlike, poteka pa tudi njihov odliv v druge države članice, zlasti iz držav članic, ki so v EU vstopile po letu 2004, in držav krize euroobmočja, kar ustvarja periferne regije s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev zaradi bega možganov;

I.  ker v EU kljub pravilom notranjega trga ostajajo pomembne razlike glede regulativnih okvirov za mala in srednja podjetja, zlasti v zvezi s pravno varnostjo glede prihodnjega razvoja in splošne kakovosti pravnih predpisov;

J.  ker predstavniki malih in srednjih podjetij poudarjajo, da so visoki stroški dela bistvena ovira za ustvarjanje novih delovnih mest in pričakujejo njihovo zmanjšanje, saj so stroški dela najvišji prav v čezmerno reguliranih in birokratiziranih sistemih;

K.  ker je malim in srednjim podjetjem zaradi njihove manjše strukture težje upoštevati predpise kot večjim podjetjem;

L.  ker zastopanost delavcev in socialni dialog v malih in srednjih podjetjih nista tako razširjena kot v večjih podjetjih in so si sindikati v nekaterih državah zadali prednostno nalogo, da povečajo zastopanost delavcev v malih in srednjih podjetjih, na primer s spodbujanjem ustanavljanja svetov delavcev v njih(10);

M.  ker socialno in solidarnostno gospodarstvo zagotavlja zaposlitev za več kot 14 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 6,5 % delavcev v EU; ker je v Evropski uniji 2 milijona socialnih in solidarnostnih podjetij, kar predstavlja 10 % podjetij v Uniji; ker so se socialna podjetja izkazala za odporna med gospodarsko krizo;

N.  ker so mala in srednja podjetja v gospodarski krizi bolj odporna v smislu izgube delovnih mest ter so se zlasti zadruge v industriji in storitvenem sektorju po krizi leta 2008 izkazale za bolj odporne kot druga podjetja v istih sektorjih;

O.  ker se je prenos podjetij na zaposlene v obliki zadruge zaradi visoke stopnje preživetja teh podjetij izkazal kot ustrezen način prenosa podjetij(11);

P.  ker je še vedno preveč delovnih mest nezasedenih zaradi nizke mobilnosti delavcev in neustreznosti nekaterih sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na razmere na trgu dela;

Q.  ker je zeleni sektor med recesijo ustvaril največ neto delovnih mest v Evropi ter ker mala in srednja podjetja, ki načrtujejo dolgoročno delovanje v zelenem gospodarstvu, ustvarjajo delovna mesta, ki so bolj odporna na zunanje dejavnike globaliziranega gospodarstva(12);

R.  ker je na splošno težko pridobiti podatke o pogodbenih dogovorih in organizaciji dela v malih in srednjih podjetjih;

S.  ker so po navedbah Eurofounda pogoji dela in delovni čas v številnih državah v malih in srednjih podjetjih pogosto bolj prožni in neformalno zastavljeni kot v večjih podjetjih; ker je prvotni učinek krize očitno povečal obstoječo „notranjo„ prožnost, saj organizacije skušajo obvladati spremembe zunanjih okoliščin in zahtev;

T.  ker ECB navaja, da so se zaradi državne dolžniške krize zvišali stroški financiranja bank v državah euroobmočja, ki so v krizi, in se nato prenesli na mala in srednja podjetja v obliki višjih obrestnih mer ali nižjih posojil;

U.  ker bi morali proračun EU uporabiti za spodbujanje dolgoročnega kakovostnega in kvalificiranega zaposlovanja ter potenciala malih in srednjih podjetij za ustvarjanje dostojnih in trajnostnih delovnih mest;

V.  ker je dostop do finančnih sredstev še vedno med glavnimi ovirami pri ustanavljanju in rasti malih in srednjih podjetij, zlasti podjetij socialnega gospodarstva, med drugim zaradi premalo raznolikega izbora lastniških instrumentov in tveganega kapitala v Uniji, kar je potrebno za rast podjetja;

W.  ker podjetnike v nekaterih družbah zaradi zgodovinskih razlogov dojemajo bolj negativno, kar se v nekaterih primerih kaže tudi tako, da vlade zapostavljajo sektor malih in srednjih podjetij – če to na primer primerjamo z ugodnim okoljem, ki je v teh državah na voljo za tuje naložbe, zlasti multinacionalnih podjetij;

X.  ker dejstvo, da za multinacionalna podjetja ter mala in srednja podjetja ne veljajo enaki konkurenčni pogoji, izvira tudi iz prakse, da se dobički prenesejo v države, ki veljajo za davčne oaze;

Y.  ker študije Komisije ne zajemajo podrobne ocene morebitnega vpliva prihodnjega čezatlantskega sporazuma o partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) na mala in srednja podjetja v različnih državah članicah;

Potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in usposobljena delovna sila

1.  spominja, da je skoraj 99 % evropskih podjetij malih in srednjih podjetij, ki so zato temelj gospodarstva EU;

2.  meni, da morajo države članice in Komisija, če želijo malim in srednjim podjetjem zagotoviti boljše pogoje za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, obravnavati naslednje probleme, ki so v različnih državah članicah regijah različno pomembni: pomanjkanje spretnosti, nezadostno predvidevanje prihodnjih potreb po spretnostih, neskladje med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih, beg možganov, nepotrebna regulativna bremena in regulativna negotovost na vse področjih, nezadosten dialog med deležniki na trgu dela, omejen dostop do financiranja in javnih naročil, slabe inovacijske zmogljivosti in slab dostop do novih tehnologij, nezadostna podpora za MSP v politikah javnih naložb, siva ekonomija in goljufije, pa tudi boljši položaj multinacionalnih podjetij;

3.  meni, da bi odprava opisanih strukturnih težav med drugim pripomogla k bolj pošteni konkurenci ter razširitvi davčne osnove in prispevkov za socialno varnost na večje število gospodarskih subjektov, kar bi omogočilo državam članicam, da financirajo politike, ugodne za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za MSP, hkrati pa bi zagotovile pošteno konkurenco med državami članicami in pravičnejše tržne pogoje;

4.  poudarja, da je potrebno regulativno okolje, ki bo hkrati spodbujalo naložbe ter trajnostno rast in kakovostna delovna mesta;

5.  ugotavlja, da med drugim stroški dela, kot del poslovne dejavnosti, vplivajo na potencial malih in srednjih podjetij za ustvarjanje novih delovnih mest in lahko vplivajo na konkurenčnost; zato poudarja, da bi bilo treba davčno obremenitev preusmeriti z dela na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, obenem pa zagotoviti ustrezno raven socialnega varstva;

6.  poudarja, da je treba doseči visoko raven zaščite delavcev in da zniževanje stroškov dela s krčenjem zaščite delavcev ne bi smelo biti sredstvo za reševanje brezposelnosti; poleg tega opozarja, da bi lahko zmanjševanje pravic in plač delavcev vodilo v večji odliv spretnosti ter bi lahko ogrozilo varnost delovnih mest, saj bi malim in srednjim podjetjem začelo primanjkovati usposobljenih delavcev, hkrati pa bi se v Evropi ustvarila prekarnost; meni, da povečana prožnost trga dela ne bi smela privesti do zmanjšanja zaščite delavcev, saj ne krepi potenciala malih in srednjih podjetij za ustvarjanje delovnih mest;

7.  meni, da nepotrebna akademizacija posameznih poklicev ne bo rešila problema pomanjkanja spretnosti v malih in srednjih podjetjih; je prepričan, da bi morali zagotoviti večjo javno podporo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, zlasti dualnim sistemom, ki delujejo v sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji; poudarja, da je dualni sistem izobraževanja in usposabljanja pomemben instrument za zmanjšanje brezposelnosti mladih, in poziva k podpori za mala in srednja podjetja, ki mlade usposabljajo v kvalificirane delavce in tako bistveno prispevajo k njihovemu vključevanju na trg dela in v družbo; poudarja, da dualnega izobraževalnega sistema v eni državi članici ni mogoče slepo kopirati v drugi;

8.  poziva države članice, naj spodbujajo razvoj močne podjetniške kulture z vključevanjem podjetniških in poslovodnih spretnosti v izobraževanje in usposabljanje;

9.  meni, da bi morale države članice spodbujati programe vajeništva v malih in srednjih podjetjih, tudi z davčnimi in finančnimi spodbudami ter s kakovostnimi okviri, ki vključujejo ustrezno zdravstveno varstvo in varnost; opozarja, da je povpraševanje malih in srednjih podjetij po spretnostih zelo specifično: v zvezi s tem je tudi treba spodbujati programe dualnega izobraževanja ter kombinacijo izobraževanja in pripravništev, saj imajo pomembno gospodarsko in družbeno vlogo kot instrumenti za spodbujanje enakih možnosti za vse državljane;

10.  poziva države članice, naj vzpostavijo oblike sodelovanja, v katerih bodo vključene vse ravni upravljanja, podjetja (tudi podjetja, povezana s socialnim gospodarstvom), sindikati, izobraževalne ustanove in drugi deležniki, da bi prilagodili sisteme izobraževanja in usposabljanja za odpravo neskladja med spretnostmi/kvalifikacijami ter potrebami na trgu dela, predvsem potrebami malih in srednjih podjetij; poziva k spodbujanju bolj neformalnega usposabljanja, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu in izmenjavo znanja med sodelavci;

11.  poudarja ključno vlogo podjetij, tudi malih in srednjih ter mikropodjetij, pri sodelovanju z oblikovalci politik in socialnimi partnerji pri reformi izobraževalnih sistemov in programov poklicnega usposabljanja v Evropi, glede metod poučevanja in priprave učnega načrta, da bi bolj poudarili razvoj delovnih znanj 21. stoletja, predvsem digitalnih spretnosti, kritičnega razmišljanja, reševanja težav in skupinskega dela; v zvezi s tem poudarja pomen praktičnih in življenjskih izkušenj;

12.  poudarja, da je pomembno odpraviti pomanjkanje strokovnega znanja, s čimer se srečujejo inovativna mala in srednja podjetja; meni, da mora Komisija dati poudarek spodbujanju ustreznega usposabljanja in izobraževanja, ki lahko pomaga odpraviti to pomanjkanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, kar je za inovativna mala in srednja podjetja bistvenega pomena;

13.  meni, da bi morale države članice zaradi usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela uvesti reforme šolskih sistemov, pri katerih bi bilo treba upoštevati spremenjen socialni kontekst glede pomena poučevanja in učenja enega ali več jezikov ter tehnoloških inovacij;

14.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje in stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev in tako spodbujajo najsodobnejše metode poučevanja ter razvoj spretnosti in kompetenc 21. stoletja;

15.  poziva k sprejetju dodatnih ukrepov za vključevanje generacije, starejše od 50 let, na trg dela, v poslovanje, izobraževanje in usposabljanje, da bi preprečili dolgoročno brezposelnost in tveganje socialne izključenosti za to kategorijo delavcev in njihove družine;

16.  meni, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri ustvarjanju zelenih delovnih mest; spodbuja k dodatnim naložbam v potencial malih in srednjih podjetij, da okoljske izzive spremenijo v poslovne priložnosti;

17.  priznava vse večji pomen samozaposlovanja in mikropodjetij, ki so bistvenega pomena za krepitev inovacij in podjetništva; vendar je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega navideznega samozaposlovanja v EU, saj v pozitivnem smislu ne prispeva k večjemu številu mikropodjetij, marveč povzroča prekarno zaposlovanje, vodi v neugodne delovne pogoje in zmanjšanje ali neobstoj socialne zaščite ter spodkopava ugled podjetništva ter številne ljudi postavlja v ranljiv položaj, s čimer ustvarja nove socialne probleme, s katerimi se je treba spopasti;

18.  poudarja, da je upravno breme zakonodaje nesorazmerno težko za samozaposlene in mikropodjetja v primerjavi z večjimi podjetji; v zvezi s tem meni, da morajo imeti vsi ukrepi glede navideznih samozaposlenih jasne cilje in ne smejo nalagati nobenih nepotrebnih upravnih bremen posameznikom;

19.  je zaskrbljen zaradi prekarnih delovnih razmer številnih samozaposlenih delavcev in naraščajoče ravni revščine med njimi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo omrežja za sodelovanje mikro in malih podjetij v obliki zadrug (kot so zadruge posameznih proizvajalcev, zadruge delavcev v svobodnih poklicih, zadruge malih in srednjih podjetij ter zadruge za dejavnosti in zaposlovanje), saj ta omrežja znatno krepijo trajnost in zaposlitveni potencial njihovih sestavnih delov;

20.  je seznanjen z naložbenim načrtom za Evropo, ki je zasnovan za ustvarjanje novih delovnih mest ter spodbujanje inovacij in konkurenčnosti, ter upa, da bo evropski portal naložbenih projektov kot pregleden dinamični seznam naložbenih projektov v EU pomagal usmerjati vlagatelje k obstoječim priložnostim, tako da bi financirali mala in srednja podjetja in razvili zagonska podjetja, saj je to pomemben in trajen način za zmanjšanje brezposelnosti in spodbujanje dolgoročne kakovostne zaposlenosti; zato poziva, naj se različne kategorije z ustreznimi mejami vključijo v evropski portal naložbenih projektov, da bi malim in srednjim podjetjem ter zagonskim podjetjem omogočili izkoriščanje vseh ugodnosti delovanja tega portala;

21.  želi spomniti, da se je EU zavezala okrepiti svojo industrijsko bazo, saj si je zastavila cilj, da bo industrijska proizvodnja do leta 2020 predstavljala vsaj 20 % BDP, do leta 2030 pa 30 %; meni, da je to temeljni pogoj za učinkovito izboljšanje razmer na področju zaposlenosti v Evropi;

22.  poudarja vlogo v prihodnost usmerjene zakonodaje in poenostavitve postopkov v okviru hitrega razvoja izjemno inovativnega sektorja malih in srednjih podjetij z intenzivno uporabo znanja, pa tudi podjetij socialnega gospodarstva in zadružnega podjetništva, pri čemer je treba poudariti njegovo vlogo pri pametni specializaciji in upoštevati agendo EU za mesta in razmišljati tudi o Amsterdamskem paktu ter vlogi mreženja in krovnih struktur, kot je evropsko partnerstvo za inovacije;

23.  ugotavlja, da bi utegnila biti mala in srednja podjetja v tistih državah članicah, ki nimajo javnih investicijskih bank, v slabšem položaju v primerjavi s tistimi v državah, kjer delujejo investicijske banke v javni lasti, saj za zasebne bančne ustanove ugotavljanje javnega interesa ni prednostno vprašanje;

24.  poziva države članice, naj izvršujejo zakonodajo o enakem dostopu malih in srednjih podjetij do javnih naročil;

25.  poziva države članice, naj spodbujajo ustanavljanje in razvoj zadrug, saj so se med krizo izkazale za bolj odporne in v povprečju izgubljajo manj delovnih mest kot druga podjetja, poleg tega pa ustvarjajo kakovostna delovna mesta, ki se ne selijo; poziva EIB in Evropsko komisijo, naj Parlament obveščata o konkretnih ukrepih, ki so bili sprejeti za večji dostop do sredstev za zadruge in socialna podjetja;

26.  meni, da se politike EU in nacionalne politike ne bi smele osredotočati zgolj na mala in srednja ter zagonska podjetja in na ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih ter poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo prenose podjetij kot orodje za vzdrževanje obstoječih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih, za katera obstaja tveganje zaprtja; poziva k spodbujanju prenosov podjetij na delavce v obliki zadruge kot primera uspešnega prenosa podjetja;

27.  poziva Komisijo, naj bolj pritegne države članice, lokalne in regionalne organe, visokošolske ustanove in ustanove za usposabljanje, združenja civilne družbe, podjetja, sindikate in finančne institucije, da bi spodbujali in dodobra izkoristili finančne vire EU (npr. Evropski sklad za strateške naložbe, Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, Obzorje 2020 in Erasmus+) in tako pomagali premagovati težave pri dostopanju do informacij, svetovanja in finančnih sredstev, ki so še vedno ena od glavnih ovir za rast malih in srednjih podjetij in njihov potencial za ustvarjanje delovni mest; poudarja tudi pomen čezmejnih podpornih shem za mala in srednja podjetja v okviru evropske raziskovalne pobude EUREKA, da bi olajšali sodelovanje med malimi in srednjimi podjetij in raziskovalnimi ustanovami; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usklajevanje različnih instrumentov financiranja za mala in srednja podjetja;

28.  glede tega poudarja, da so bili doslej usposabljanje in informacije v zvezi s temi možnostmi zanemarljivi glede na dejanske potrebe in mnogovrstne priložnosti, ki jih ta sredstva lahko ustvarijo;

29.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami posebej za mala in srednja podjetja razvije prodorne in učinkovite oglaševalske kampanje o instrumentu „Hitra pot do inovacij“, ki je del programa Obzorje 2020;

30.  poziva mala in srednja podjetja (tudi mikropodjetja) ter lokalne in regionalne organe, naj v celoti izkoristijo obstoječe priložnosti za kombiniranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe, saj se omenjena instrumenta med seboj dopolnjujeta; priporoča kombinacijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru tematskih in večdržavnih naložbenih platform ter poziva Komisijo in skupino Evropske investicijske banke, naj okrepita svoja prizadevanja pri vzpostavitvi teh platform, da bi lahko spodbujali produkte skupine Evropske investicijske banke in izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

31.  poudarja, da je treba povečati naložbe v raziskovanje, inovacije, kvalificirano usposabljanje in razvoj, da bi spodbudili kakovostno rast in potencial, ki ga imajo evropska mala in srednja podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest; poudarja, da je bilo iz sklopa za mala in srednja podjetja iz Evropskega sklada za strateške naložbe za podporo tem podjetjem namenjenih 75 milijard EUR; pozdravlja, da je bilo za odobrene projekte dosedanje izvajanje financiranja za ta podjetja v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe uspešno;

32.  poziva Komisijo, naj pri reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 poišče način, kako v celoti nadomestiti sredstva, ki so bila odvzeta programu Obzorje 2020 v korist sklada EFSI, saj je ta ključen za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za MSP;

33.  pozdravlja prehod k uporabi finančnih instrumentov za podporo malim in srednjim podjetjem, a meni, da bi bilo treba ohraniti financiranje s subvencijami v primerih, ko so bistvenega in nujnega pomena za spodbujanje inovacij, razvoja in raziskav, ki so ključne za ustvarjanje delovnih mest in prihodno gospodarsko uspešnost Evrope;

34.  odločno poziva države članice in Komisijo v okviru celostnega pristopa k pomoči malim in srednjim podjetjem, naj do leta 2017 dosežejo znaten napredek pri nadaljnji poenostavitvi financiranja EU na področju uporabe, upravljanja in spremljanja/nadzora projektov, predvsem z uvedbo enotnega elektronskega postopka oddaje javnega naročila na ravni EU, popolne e-kohezije in enotne revizije, ki temelji na načelu tveganja, zmanjšanjem zahtev po podatkih in obveščanju ter odpravo čezmernega prenašanja z obsežno regulativno optimizacijo; poudarja pa, da je treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med poenostavljanjem na eni strani ter preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti ter goljufij na drugi; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za zakonodajne spremembe uredb o kohezijski politiki v okviru vmesnega pregleda/revizije, da bi malim in srednjim, zlasti pa zagonskim podjetjem, ki se želijo povečati, olajšali dostop do finančnih sredstev; opozarja, da bi na podlagi izračunov Komisije evropska e-javna naročila, preglednost in zmanjšanje upravnih stroškov lahko prinesli do 50 milijard EUR prihrankov letno;

35.  poziva Komisijo, naj preden s Parlamentom začne obsežno razpravo o prihodnjem finančnem okviru in o kohezijski politiki za obdobje po letu 2020, izvede ustrezne kvantitativne študije o vplivu podpornih politik in instrumentov na mala in srednja podjetja, ki bodo omogočile pripravljalno delo s spremljanjem rezultatov in oceno njihove učinkovitosti v primerjavi z drugimi oblikami pomoči, ki niso namenjene podjetjem, manjšim od določene velikosti;

36.  poudarja pomen dostopnosti do podpornih ukrepov financiranja EU in do elektronskih javnih storitev za mala in srednja podjetja, ki se nahajajo v manjših mestih in na podeželskih območjih, s čimer krepijo njihov potencial zaposlovanja in prispevajo h gospodarskemu razvoju območij, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev;

37.  poziva mala in srednja podjetja, naj premostijo razlike med spoloma na trgu dela glede zaposlovanja in plač, med drugim z zagotavljanjem ali podpiranjem otroškega varstva, dopusta za negovalce in prožnega delovnega časa za negovalce, ter naj delavcem in delavkam zagotovijo enako plačilo za enako delo;

38.  poziva države članice, naj zagotovijo lokalno infrastrukturo za varstvo otrok, da bi staršem olajšali dostop do delovne sile;

39.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbudijo usposabljanje in izobraževanje na področju IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi aktivni in bodoči delavci usvojili ustrezne digitalne spretnosti; spodbuja Komisijo in države članice, naj podpirajo programe, kot so dostopni spletni tečaji, ki mladim brezposelnim nudijo digitalne spretnosti, pa tudi programe, namenjene generaciji, starejši od 50 let, oziroma aktivnemu starejšemu prebivalstvu;

40.  poudarja potrebo po namenskih spodbudah za zagonska podjetja, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, da bi pospešili njihovo ustanavljanje in delovanje, ter potrebo po lajšanju zaposlovanja kvalificirane delovne sile in usposabljanja zaposlenih;

41.  meni, da je treba dodatno okrepiti evropsko mobilnost pri vajeništvu in poklicnem usposabljanju;

42.  spodbuja države članice, regionalne vlade, izobraževalne ustanove in socialne partnerje, naj ustvarijo priložnosti, da bi mladi lahko pridobili podjetniške spretnosti, ter naj bolje priznajo in potrdijo neformalno izobrazbo in spretnosti; poudarja tudi, kako pomembno je poslovno mentorstvo za mlade podjetnike ter mala in srednja podjetja v zgodnji fazi, saj se s tem izboljša stopnja uspešnosti in vzdržnost podjetij in delovnih mest;

43.  je trdno prepričan, da je treba ohraniti mojstrsko spričevalo;

44.  pozdravlja program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim podjetnikom pomaga pridobivati znanje in spretnosti, potrebne za začetek oziroma uspešno vodenje podjetja; meni, da bi morale države članice in Komisija dodatno spodbujati te programe, da bi jih bolje predstavile ciljnim skupinam in pomagale več mladim, da uspešno ustanovijo svoje podjetje;

45.  poziva države članice, naj sprejmejo ugoden zakonodajni okvir za spodbujanje in podpiranje zaposlovanja mladih v malih in srednjih podjetjih ali za spodbujanje mladih k ustanavljanju svojega podjetja, vključno z boljšim dostopom do informacij in svetovanjem po meri z omogočanjem dostopa do kreditov in financiranja pa tudi z ustanovitvijo enotnih kontaktnih točk; meni, da bi morali ti okviri tudi spodbujati programe delovne prakse za študente, da bi lahko pridobili prve praktične izkušnje v malih in srednjih podjetjih, hkrati pa bi zagotovili ustrezno socialno zaščito;

46.  ugotavlja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za priznavanje kvalifikacij in diplom v vsej Evropi, vključno z diplomami in spletnimi potrdili, kot so tista iz prosto dostopnih spletnih učnih programov, in za priznavanje neformalnega učenja, s čimer bi strokovnjakom omogočili, da s svojim znanjem in veščinami prispevajo po vsej Evropi;

47.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o insolventnosti podjetij, ki zajema tudi zgodnje prestrukturiranje in drugo priložnost, saj to pomaga odpraviti strah pred neuspehom in podjetnikom omogoči še eno priložnost;

48.  poudarja, da ima družbena odgovornost gospodarskih družb dolgo evropsko tradicijo, družbeno odgovorna podjetja pa so še danes za zgled; poudarja, da imajo lahko mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri zagotavljanju okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnostne rasti;

Ugodno in stabilno regulativno okolje

49.  poziva države članice, naj preprečijo čezmerno urejanje s predpisi, ki ovirajo konkurenčnost podjetij in njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest; meni, da je pravi način, kako malim in srednjim podjetjem znižati stroške in povečati njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest, če se jim odstrani nepotrebno regulativno in upravno breme, skupaj z razvojem dobre in trajne regulacije, tudi s sistematično uporabo preskusa za MSP; poudarja, da to ne sme vplivati na varstvo delavcev;

50.  meni, da je ugodno in stabilno regulativno okolje, vključno z resnično jasnostjo pravil, bistveni pogoj za ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih; meni, da mora regulativna varnost med drugim zajemati pogodbeno pravo ter davčno in socialno ureditev, varstvo delavcev, pa tudi davčno zakonodajo, pravno varnost in učinkovitost postopkov; meni, da je stabilnost regulativnega okolja najlaže doseči s stalnim sodelovanjem socialnih partnerjev v procesu odločanja;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo, da upravne zahteve nesorazmerno močno vplivajo na mala in srednja podjetja in bi bilo zato treba sistematično razmišljati o ukrepih za zmanjšanje bremen in ovir, obenem pa poskrbeti, da bodo njihovi zaposleni deležni ustreznega zdravstvenega varstva in varnosti; glede tega poudarja, da so za specifične ovire potrebne rešitve po meri, ob upoštevanju širokega nabora MSP;

52.  poudarja, da je za mala in srednja podjetja pomembna ustrezno prijazna, učinkovita, prožna in odzivna javna uprava v državah članicah, namreč za spodbujanje podjetniških vrednot ter omogočanje, da bodo lahko rasla in v celoti uresničila svoj potencial za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest;

53.  poziva Komisijo, naj omogoča učinkovito izmenjavo najboljše prakse med državami članicami v zvezi z njihovimi različnimi ureditvenimi okolji za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem pozdravlja mreže odposlancev malih in srednjih podjetij, katerih naloga je izboljšati postopek posvetovanja z nacionalnimi malimi in srednjimi podjetji in sodelovanje med državami EU; spodbuja tudi sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji, lokalnimi organi in izobraževalnim sektorjem kar je lahko koristno za oblikovanje poslovnih grozdov in inkubatorjev ter tako poveča njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest; spodbuja mala in srednja podjetja, da se včlanijo v predstavniške organizacije, da bo njihov glas slišan na nacionalni in evropski ravni, kot je sicer bolj v navadi za multinacionalna podjetja; spodbuja združenja malih in srednjih podjetij, naj ta podjetja bolj podpirajo in okrepijo svojo vlogo zanesljivega socialnega partnerja;

54.  poziva države članice, naj ponovno pregledajo pravila, ki vplivajo na mala in srednja podjetja ter v celoti uporabljajo načelo „najprej pomisli na male“, da bi odpravili nepotrebne birokratske ovire, s katerimi se ta podjetja srečujejo, in dosegli visoko raven pravne in fiskalne varnosti, saj je to osnovni pogoj za stabilnost in kakovost delovnih mest;

55.  poudarja, da je pomembno izpolnjevati predhodne pogoje, povezane z Aktom za mala podjetja, da bi izboljšali okoljske in upravne postopke za razvoj podjetij in podjetništvo ter bolje izkoriščali možnosti za financiranje malih in srednjih podjetij;

56.  meni, da je treba odpraviti osnovne neenakosti med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi podjetji, saj bi tako malim in srednjim podjetjem omogočili, da bi poleg javnih naložb uporabili dodatne vire za ustvarjanje delovnih mest;

57.  poziva države članice, naj prek obdavčitve spodbudijo rast in nastanek poslovnih angelov, semenskih skladov in akterjev na trgu v zgodnji fazi;

58.  opozarja na regionalne razlike in neravnovesja pri dostopanju malih in srednjih podjetij do financiranja iz nacionalnih spodbujevalnih bank, programov, ki jih financira EU, in drugih zasebnih in javnih finančnih ustanov; poziva k enakovrednim pogojem za vsa mala in srednja podjetja – s posebnim poudarkom na manj razvitih, revnejših ali odročnejših regijah, ki se soočajo z resnimi problemi izseljevanja in/ali upadanja prebivalstva, ter na državah, ki se soočajo s finančnimi in ekonomskimi omejitvami – pri dostopanju do sredstev iz finančnih instrumentov, ki jih podpira EU, preko posrednikov;

59.  meni, da bodo mala in srednja podjetja le z lažjim dostopom do financiranja prek korekcijskega faktorja za MSP imela trden finančni položaj, ki bo omogočal rast in ohranjanje delovnih mest;

60.  poudarja, da imajo mikrokrediti vlogo pri premagovanju ovir pri dostopu do tradicionalnih bančnih storitev, saj so večinoma namenjeni mikro podjetnikom in prikrajšanim ljudem, ki se želijo samozaposliti; bi pozdravil pobude za pametno poenostavitev, s katerimi bi izboljšali učinkovitost ocenjevanja projektov, ki potrebujejo mikro financiranje; pozdravil bi tudi ukrepe za prevzem odgovornosti, ki bi veljali za finančne posrednike, a ne bi preobremenjevali malih in srednjih podjetij ali nerazumno povečali stroškov;

61.  opozarja na tveganje insolventnosti in stečaja, ki so mu zaradi zamude pri plačilih izpostavljena mala in srednja podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo izvrševanje direktive o zamudah pri plačilih; poziva tudi države članice, naj razmislijo o ustreznih finančnih mehanizmih, na primer bančnih jamstvih;

62.  poziva Komisijo, naj pripravi okvirno evropsko uredbo za spodbujanje ustanavljanja vseevropskih trgov za množično financiranje in množično vlaganje;

63.  poziva Komisijo, naj olajša listinjenje posojil mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem, da bi povečali njihov znesek razpoložljivega kredita;

64.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo regulativni okvir za socialna podjetja;

65.  priznava, da je pri izvajanju ukrepov za zdravje in varnost pri delu na ravni podjetij pomembno upoštevati okoliščine, posebne potrebe in težave mikro in malih podjetij s skladnostjo; poudarja, da so za mala, srednja in mikropodjetja izredno pomembni ozaveščanje, izmenjava primerov dobre prakse, posveti, uporabnikom prijazna navodila in spletne platforme, saj jim pomagajo bolje izpolnjevati regulativne zahteve na področju zdravja in varnosti pri delu; poziva Komisijo, agencijo EU-OSHA in države članice, naj še naprej razvijajo praktična orodja in smernice, s katerimi bodo podpirale, lajšale in izboljševale skladnost malih, srednjih in mikropodjetij z zahtevami za varnost in zdravje pri delu;

66.  pozdravlja, da je agencija EU-OSHA uvedla interaktivno spletno orodje za oceno tveganja (OiRA), ter druga elektronska orodja v državah članicah, ki omogočajo oceno tveganja, namenjena pa so tudi spodbujanju skladnosti in preventivne kulture, zlasti v mikro in malih podjetjih; poziva države članice, naj za financiranje ukrepov s področja zdravja in varnosti pri delu uporabijo evropska sredstva – v splošnem smislu, pa tudi za razvoj elektronskih orodij, s katerimi naj bi še posebej podprli mala in srednja podjetja;

67.  poziva Komisijo, naj pri pregledu strateškega okvira še naprej upošteva posebno naravo in položaj malih in srednjih podjetij ter mikro podjetij, da bi jim pomagala doseči zastavljene cilje v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

68.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra s priporočili za posamezne države po potrebi uporabi diferenciran pristop za izboljšanje okolja za mala in srednja podjetja, ob tam pa upošteva razmere v posameznih državah in značilne strukturne razlike med regijami EU, da bi omogočili večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; poleg tega poziva Komisijo, naj se osredotoči na MSP, zlasti mikropodjetja;

69.  ugotavlja, da se države članice zaradi tretjega tematskega cilja – „povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij“ v operativnih programih osredotočajo tudi na krepitev potenciala teh podjetij za rast in ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da niti nepričakovane krize na ravni EU niti večje pobude v prihodnosti ne smejo privesti do zmanjšanja obveznosti ali plačil v zvezi s tretjim tematskim ciljem in ustreznimi instrumenti iz razdelka 1b splošnega proračuna EU; priznava, da imajo mala in srednja podjetja šibko lastniško pozicijo in zato poudarja, da bi bilo treba čim bolj zmanjšati zamude pri plačilu računov iz kohezijske politike, da bi zmanjšali tveganja plačilne nesposobnosti; v skladu s tem poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo hitrost izvajanja plačil za mala in srednja podjetja;

70.  poudarja, da letno poročilo o evropskih malih in srednje velikih podjetjih za obdobje 2014/2015 in letni pregled rasti za leto 2016 razkrivata regionalne razlike v okolju malih in srednjih podjetij ter druga neskladja, kar bi morale države članice dejansko rešiti še pred koncem programskega obdobja, hkrati pa si tudi prizadevati za večjo internacionalizacijo teh podjetij z odpravo netarifnih ovir;

71.  poziva države članice, v katerih je upravljanje sredstev EU decentralizirano le v omejenem obsegu, naj upravne zmogljivosti za tehnično pomoč ter lokalne in regionalne podporne sisteme, vključno z izboljšanim dostopom do rešitev za financiranje in obveščanje, za mala in srednja podjetja (tudi mikropodjetja) v večji meri prenesejo na lokalne organe, saj bodo omogočili bolj regionalno uravnotežene rezultate in bolj uravnoteženo stopnjo črpanja sredstev, zlasti v manj razvitih regijah;

72.  poudarja, da je treba podjetniškim inkubatorjem postaviti ob bok še podjetniške razvijalce, da bi zagonska podjetja postala pomembno orodje za ustvarjanje trajnih delovnih mest in da bi ohranjali potencial znotraj podjetij ter podjetnike odvračali od prodaje pomembnih idej zaradi golega zaslužka;

73.  poudarja, da je treba omogočiti dostop do enotnega trga, tako da se odpravi ostale nepotrebne upravne ovire in z bojem proti nepošteni konkurenci, izkrivljanju trga, navideznemu samozaposlovanju in navideznim podjetjem; poziva države članice, naj zagotovijo enake pogoje dostopa do svojih nacionalnih trgov za mala in srednja podjetja, zlasti z zagotavljanjem čezmejnih storitev; glede tega pozdravlja odločno osredotočenost na mala in srednja podjetja v strategiji za enotni trg za leto 2015 in poziva Komisijo in države članice, naj pozitivne pobude nadgradijo s posebnimi ukrepi, ki jih bodo občutila MSP;

74.  poziva države članice, naj sprejmejo ugodne zakonodajne okvire za ustanavljanje podjetij, kar je en način za odpravo sive ekonomije, ki škoduje zlasti MSP, ter naj v celoti izkoristijo na novo ustanovljeno platformo za odpravo neprijavljenega dela; priznava, da so gospodarska recesija in ukrepi, ki so jih izvajali v mnogih državah članicah, vplivali na rast sive ekonomije;

75.  je trdno prepričan, da vključevanje beguncev na trg dela nikakor ne bo izvedljivo brez dejavne in obsežne podpore mikro, malih in srednjih podjetij v EU;

76.  poudarja, da je obširno jezikovno usposabljanje beguncev izjemnega pomena; poudarja, da bi se moralo usposabljanje začeti čim prej in da je poklicno jezikovno znanje nujno za vključevanje beguncev v podjetja;

77.  poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja in spodbude, da bi spodbudili in omogočili, da osebe iz ranljivih skupin ustanovijo MSP, vključno s socialnimi podjetji in mikropodjetji; prav tako se je treba boriti proti diskriminaciji na tem področju; poudarja, da sta vseživljenjski razvoj spretnosti ter svetovanje pomembni orodji za zagotavljanje enakih možnosti; meni, da morajo ustrezni organi v državah članicah malim in srednjim podjetjem zagotoviti podporo in svetovanje za vključevanje ranljivih skupin na trg dela;

78.  poziva, naj od mikro, malih in srednjih podjetij ne bi smeli zahtevati, da razkrijejo nefinančne informacije, ki se nanašajo na njihovo prostovoljno socialno delovanje; poudarja, da bi to povzročilo nesorazmerno visoke upravne stroške in ogrozilo socialno udejstvovanje podjetij, namesto da bi ga spodbujalo;

79.  poudarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 6. februarja 2013(13) o družbeni odgovornosti gospodarskih družb pojasnil, da v svobodni družbi ni mogoče zahtevati, da bi bila v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb dobrodelna dejavnost obvezna; je trdno prepričan, da če bi bila družbena odgovornost gospodarskih družb obvezna, bi to zmanjšalo pripravljenost ljudi, da pomagajo;

80.  poudarja, da je področje začasnega zaposlovanja za mala in srednja podjetja posebej pomembno in ga je treba drugače obravnavati;

Enaki konkurenčni pogoji

81.  ugotavlja, da bi politika konkurence EU v nekaterih primerih lahko dajala prednost predvsem velikim udeležencem na trgu, ki imajo večjo ekonomijo obsega kot mala in srednja podjetja; v zvezi s tem poudarja, da morajo pravila EU o konkurenci omogočati enake pogoje za mala, srednja in velika podjetja, da bi rešili pomanjkanje ekonomije obsega malih in srednjih podjetij, s čimer bi omogočili njihovo internacionalizacijo in spodbudili njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti v smislu novih mednarodnih trgovinskih sporazumov;

82.  poziva države članice, naj se pravne osebe javnega prava pri opravljanju storitev omejijo na področje v njihovi pristojnosti, da zaradi njihovega posebnega davčnega položaja ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence za mala in srednja podjetja;

83.  opozarja, da je za mala in srednja podjetja po Evropi značilna raznolikost poslovnih modelov in pravnih oblik ter da bi bilo treba za vsa ta podjetja zagotoviti enake pogoje, tudi za akterje socialne ekonomije;

84.  meni, da neenakopraven dostop malih in srednjih podjetij do trgov, informacij, svetovanja, javnih storitev, znanj in spretnosti ter financiranja v EU poslabšuje njihove možnosti za ustvarjanje delovnih mest, je pa posledica številnih strukturnih razlik v obsegu in učinkovitosti podjetij; zato meni, da bi bilo treba te razlike upoštevati pri ocenjevanju politike EU na področju konkurence in delovanja notranjega trga;

85.  meni, da je podoba malega in srednjega podjetja kot privlačnega delodajalca, ki temelji na dobrih delovnih in zaposlitvenih pogojih, pomembna konkurenčna prednost pri zaposlovanju usposobljenega osebja;

86.  meni, da predpisi služijo splošnemu interesu in je njihov namen doseči več ciljev, kot so vzpostavitev konkurenčnega in pravičnega trga, varstvo delavcev, varovanje zdravja in varnost, spodbujanje inovacij ali tudi ohranjanje naravnega okolja itd.; zato poudarja, da je treba imeti jasen in učinkovit regulativni okvir, ki ne povzroča nepotrebnih birokratskih bremen za MSP, da bi se njegova uporaba izboljšala;

87.  ugotavlja, da so v regijah, kjer je gospodarski razvoj usmerjen v privabljanje neposrednih tujih naložb, multinacionalna podjetja lahko v nekaterih primerih prednostno obravnavana v zakonodajnih zadevah; meni, da je treba pregledati prednostno obravnavanje multinacionalnih podjetij, da bi zmanjšali potencialni negativen vpliv na mala in srednja podjetja, ter tem podjetjem zagotoviti enake konkurenčne pogoje in povečati njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest; opaža, da številna mala in srednja podjetja ustanovijo zato, da podprejo multinacionalna podjetja in njihove zaposlene z zagotavljanjem izdelkov in storitev iz dobavne verige; poudarja, da je treba natančno spremljati spoštovanje pravic delavcev v teh primerih, in pozdravlja potezo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), s katero želi povečati preglednost v mednarodnem davčnem sistemu, in poziva k hitrem izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

88.  poziva države članice, naj sprejmejo načelo, da se dobiček obdavči tam, kjer se ustvari, ter druge ukrepe proti praksam premikanja dobička multinacionalnih podjetij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za mala in srednja podjetja, s tem pa izboljšali njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest;

89.  ugotavlja, da boljši regulativni okvir in učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko pomagajo reševati sivo ekonomijo in izogibanje davkom;

90.  meni, da bi bilo treba pri trgovinskih sporazumih s tretjimi državami upoštevati posebne strukturne razlike regij v sektorju malih in srednjih podjetij po vsej Uniji ter oceniti njihov učinek na možnosti zaposlovanja v prihodnosti ter pravice in plače delavcev v malih in srednjih podjetjih;

91.  poziva Komisijo, naj opravi oceno, kako bosta predlagani sporazum TTIP in dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski vplivala na število in kakovost delovnih mest v sektorju malih in srednjih podjetij v vseh državah članicah; poudarja, da bi morala ta ocena učinka vključevati podrobno analizo vrst malih in srednjih podjetij in sektorjev, ki bi lahko bili prizadeti;

92.  se zaveda priložnosti enotnega digitalnega trga; vseeno poudarja, da je treba oceniti potencial, koristi in izzive malih in srednjih podjetij glede njihovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest v različnih državah članicah; oceniti pa je treba tudi učinek na delavce in sisteme socialnega varstva; Komisiji priporoča, naj oblikuje potrebne pogoje, da se bodo lahko mala in srednja podjetja prilagodila in postopno vključila na enotni digitalni trg;

93.  meni, da bi spodbujanje digitalizacije v javnem sektorju (e-uprava) in povečanje razpoložljivosti širokopasovnega interneta v oddaljenih območjih zmanjšalo stroške ustanavljanja in obratovalne stroške malih in srednjih podjetij ter jim omogočilo dodatno povečati potencial za ustvarjanje delovnih mest;

94.  spodbuja mala in srednja podjetja, naj promovirajo delo na daljavo in pametno delo, ki sta učinkoviti orodji za preprečevanje materialnih stroškov podjetij, obenem pa delavcem omogočata bolje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

95.  pozdravlja obstoj informacijskih portalov, namenjenih izrecno malim in srednjim podjetjem, kot je portal za dostop do financiranja na portalu Tvoja Evropa, ter poziva Komisijo, naj še izboljša njihovo funkcionalnost in dostopnost ter jih spremeni v bolj interaktivna orodja; poudarja zlasti pomen dejanske vzpostavitve novega enotnega digitalnega portala, ki je bil v strategiji za enotni trg napovedan kot spletna dostopna točka do vseh informacij in storitev, povezanih z enotnim trgom;

o
o   o

96.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 81.
(2) UL C 24, 22.1.2016, str. 2.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0459.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(7) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.
(8) Letno poročilo o evropskih malih in srednjih podjetjih 2014/2015 (http://ec.europa.eu/growth/smes/business-friendly-environment/performance-review/index_en.htm)
(9) Podatki iz februarja 2016 (http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/7225076/3-04042016-BP-EN.pdf/e04dadf1-8c8b-4d9b-af51-bfc2d5ab8c4a)
(10) Poročilo Eurofounda iz leta 2011 z naslovom »Employee representation at establishment level in Europe« (Zastopanost delavcev na ravni obrata v Evropi).
(11) Publikacija CECOP iz leta 2013 z naslovom »Business Transfers to Employees under the Form of a Cooperative in Europe« (Prenos podjetij na zaposlene v obliki zadruge v Evropi)
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(13) UL C 24, 22.1.2016, str. 33.

Pravno obvestilo