Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 14. april 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegirani uredbi: podrobna pravila v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije
 Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov ***II
 Obdelava osebnih podatkov za namene preprečevanja kaznivih dejanj ***II
 Uporaba podatkov iz evidence podatkov o potnikih (EU PNR) ***I
 Pakistan, zlasti napad v Lahoreju
 Honduras: položaj zagovornikov človekovih pravic
 Nigerija
 Varovanje poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem ***I
 Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017
 Poročilo o Turčiji za leto 2015
 Poročilo o Albaniji za leto 2015
 Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015
 Uresničevanje cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške
 Zasebni sektor in razvoj

Nenasprotovanje delegirani uredbi: podrobna pravila v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije
PDF 245kWORD 70k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 5. aprila 2016 o popravku Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (C(2016)01934 – 2016/2639(DEA))
P8_TA(2016)0124B8-0452/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2016)01934),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 11. marca 2016, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma z dne 7. aprila 2016 Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predsedniku konference predsednikov odborov,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije(1), zlasti člena 160 in člena 284(5),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 13. aprila 2016,

A.  ker sta bili po objavi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446(2) ugotovljeni dve napaki;

B.  ker je prva napaka povezana z domnevo carinske deklaracije iz člena 139 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, ki je predvidena za nekatere vrste blaga iz člena 136(1) navedene delegirane uredbe; ker je bil vrstni red blaga s seznama iz člena 136 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 med končnim pregledom navedene delegirane uredbe pred sprejetjem spremenjen, pomotoma pa niso bila posodobljena sklicevanja na to blago v členu 139 navedene delegirane uredbe; ker bi bilo zato treba ta sklicevanja popraviti;

C.  ker je druga napaka povezana s členom 141(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446; ker v Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 pomotoma ni bila vključena točka (b) veljavnega člena 233(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93(3), ki v nekaterih omejenih in zelo specifičnih primerih omogoča možnost, da prestop meje šteje kot deklaracija za začasni uvoz, izvoz in ponovni izvoz in ker posledično ni možnosti, da bi določeno blago prijavili že s samim prestopom meje carinskega območja Unije; ker bi morali zato člen 141(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 popraviti;

D.  ker bosta navedeni napaki vplivali na trgovinske tokove in zelo negativno vplivali na carinske organe in trgovce, če ne bosta odpravljeni pred 1. majem 2016, ko se bodo začele uporabljati zadevne določbe Uredbe (EU) št. 952/2013;

E.  ker ta delegirana uredba lahko začne veljati le po izteku roka za pregled, ki ga imata na voljo Parlament in Svet, če ji niti Parlament niti Svet ne nasprotuje ali če sta pred iztekom tega tako Parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ji ne bosta nasprotovala; ker je v členu 284(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 določen dvomesečni rok za pregled od datuma uradnega obvestila, torej do 5. junija 2016, ki ga je mogoče podaljšati za dodatna dva meseca;

F.  ker pa je Komisija 11. marca 2016 iz nujnih razlogov zaprosila Parlament za predčasno odobritev delegirane uredbe pred 1. majem 2016;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
(3) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).


Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov ***II
PDF 242kWORD 65k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (05419/1/2016 – C8-0140/2016 – 2012/0011(COD))
P8_TA(2016)0125A8-0139/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05419/1/2016 – C8-0140/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj belgijske poslanske zbornice, nemškega zveznega sveta, francoskega senata, italijanske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2012(2),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 7. marca 2012(3) in 19. novembra 2015(4),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2016)0214),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(5) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0139/2016)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 229, 31.7.2012, str. 90.
(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 127.
(3) UL C 192, 30.6.2012, str. 7.
(4) UL C 67, 20.2.2016, str. 13.
(5) Sprejeta besedila z dne 12.3.2014, P8_TA(2014)0212.


Obdelava osebnih podatkov za namene preprečevanja kaznivih dejanj ***II
PDF 240kWORD 64k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (05418/1/2016 – C8-0139/2016 – 2012/0010(COD))
P8_TA(2016)0126A8-0138/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05418/1/2016 – C8‑0139/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nemškega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2012(1),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 7. marca 2012(2) in 19. novembra 2015(3),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2016)0213),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(4) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0010),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0138/2016)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 391, 18.12.2012, str. 127.
(2) UL C 192, 30.6.2012, str. 7.
(3) UL C 67, 20.2.2016, str. 13.
(4) Sprejeta besedila z dne 12.3.2014, P8_TA(2014)0219.


Uporaba podatkov iz evidence podatkov o potnikih (EU PNR) ***I
PDF 327kWORD 102k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (COM(2011)0032 – C7-0039/2011 – 2011/0023(COD))
P8_TA(2016)0127A8-0248/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2011)0032),

–  ob upoštevanju člena 294(2), točke (d) drugega pododstavka člena 82(1) in točke (a) člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0039/2011),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju prispevkov bolgarskega parlamenta, češkega senata, nemškega zveznega sveta, italijanskega senata, nizozemskega senata, avstrijskega nacionalnega sveta, portugalskega parlamenta in romunskega senata o osnutku zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2011(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 25. marca 2011(2),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 8. Aprila 2014 v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12, Digital Rights Ireland ter Seitlinger in drugi(3),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(4),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. decembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 in člena 188 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za promet in turizem (A7-0150/2013),

–  ob upoštevanju Sklepa konference predsednikov z dne 18. septembra 2014 o nerešenih zadevah iz sedmega parlamentarnega obdobja,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za promet in turizem (A8-0248/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. aprila 2016 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2016/681.)

(1) UL C 218, 23.7.2011, str. 107.
(2) UL C 181, 22.6.2011, str. 24.
(3) Sodba Sodišča z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland ter Seitlinger in drugi, združeni zadevi C-293/12 in C-594/12, ECLI:EU:C:2014:238.
(4) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.


Pakistan, zlasti napad v Lahoreju
PDF 174kWORD 85k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o Pakistanu, zlasti napadu v Lahoreju (2016/2644(RSP))
P8_TA(2016)0128RC-B8-0466/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Pakistanu,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 27. marca 2016 o terorističnih napadih v Lahoreju (Pakistan),

–  ob upoštevanju izjave posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa z dne 29. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 27. marca 2016 o bombnem napadu v Pakistanu in z dne 21. januarja 2016 o napadu na Univerzo Bače Khana,

–  ob upoštevanju izjave varnostnega sveta Združenih narodov o terorističnih napadih v Lahoreju (Pakistan) z dne 28. marca 2016,

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca Združenih narodov o svobodi veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju poročila posebne predstavnice Združenih narodov za vprašanja manjšin Rite Izsák-Ndiaye o sovražnem govoru in spodbujanju k sovraštvu do manjšin v medijih z dne 5. januarja 2015,

–  ob upoštevanju izjave dobitnice Nobelove nagrade za mir in nagrade Saharova Malale Jusafzaj z dne 27. marca 2016,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke Združenih narodov o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov Gabriele Knaul z dne 4. aprila 2013 in poročila z misije v Pakistanu z dne 26. februarja 2013, ki ga je pripravila delovna skupina Združenih narodov o prisilnih in neprostovoljnih izginotjih,

–  ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, kot so bile spremenjene dne 12. aprila 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. julija 2015 o Pakistanu,

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom iz marca 2012, ki vključuje prednostne naloge, kot sta dobro upravljanje in dialog o človekovih pravicah, ter z njim tesno povezanega drugega strateškega dialoga med EU in Pakistanom z dne 25. marca 2014,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju(1),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 27. marca 2016 na igrišču v parku Gulšan E Ikbal v Lahoreju v samomorilskem bombnem napadu umrlo več kot 73 ljudi, več kot 300 pa je bilo ranjenih, med njimi veliko žensk in otrok; ker je odgovornost za napad prevzela islamistična teroristična skupina Džamat Ul Ahrar, ki je navedla, da so bili namerna tarča napada kristjani; ker pa je večina ranjenih in mrtvih muslimanov, vse žrtve pa so Pakistanci;

B.  ker so bile v času terorističnega napada v Islamabadu nasilne demonstracije, kjer so podporniki Mumtaza Kadrija, obsojenega za umor guvernerja Salmana Tasirja, zahtevali usmrtitev Asie Bibi, obtožene bogokletstva, za katere primer se je zavzemal guverner Tasir; ker se je Kadrijevega pogreba, potem ko so ga usmrtili z obešanjem, udeležilo več deset tisoč ljudi, ki so ga slavili kot junaka, fotografije o tem pa so krožile na družbenih medijih; ker je moral sodnik, ki ga je prvi obsodil, zapustiti državo zaradi grožnje s smrtjo;

C.  ker imajo nekatere ekstremistične skupine možnost, da nemoteno razvijajo svojo ideologijo in dejavnosti, na primer nekatere študentske zveze na univerzah ali pravniški forum Khatm E Nubuvat, ki naj bi bil gonilna sila za povečanje števila pregonov zaradi obtožb bogokletstva na pakistanskih sodiščih in se upira vsem poskusom zakonodajalcev, da bi se reformiral zakon s tega področja;

D.  ker kristjanov in drugih manjšin ne ogroža zgolj preganjanje skrajnežev, temveč so tudi pravno diskriminirani, zlasti zaradi pakistanskih zakonov proti bogokletstvu, ki so diskriminatorni in se pogosto zlorabljajo iz osebnih in političnih razlogov; ker tudi muslimane še vedno obtožujejo na podlagi teh zakonov;

E.  ker terorizem in islamistični ekstremizem že leta hudo prizadevata prebivalce Pakistana, zlasti verske manjšine, ženske in otroke; ker se je od sprejetja zadnje resolucije Parlamenta o Pakistanu 15. januarja 2015(2) zgodilo več deset terorističnih in nasilnih napadov na verske manjšine v kontekstu diskriminatornih zakonov in nezadostnega izvrševanja;

F.  ker so cilj več terorističnih skupin v Pakistanu verske manjšine, kot so ahmadijci, kristjani, šiiti in hindujci ter suniti drugačnih pogledov; ker je pakistanski odbor za človekove pravice v svojem letnem poročilu za leto 2015 ugotovil, da storilci v večini primerov niso kaznovani;

G.  ker naj bi ekstremistične skupine še vedno uporabljale otroke za samomorilske bombne napade; ker vlada ni sprejela zakonodaje za ustanovitev nacionalnega odbora za otrokove pravice, neodvisnega organa za varstvo in uveljavljanje otrokovih pravic;

H.  ker je po pokolu v šoli decembra 2014, ki so ga zagrešili talibanski uporniki, pakistanska vlada po šestletnem moratoriju ponovno uvedla smrtno kazen, najprej le za teroristične dejavnosti, pozneje pa za vse zločine, za katere je zagrožena smrtna kazen; ker je bilo do konca leta 2015 v Pakistanu usmrčenih 326 ljudi, kar je največ doslej in je tretje najvišje število usmrtitev na svetu;

I.  ker je zaradi spopadov med pakistansko vojsko in nedržavnimi oboroženimi skupinami več kot milijon oseb notranje razseljenih;

J.  ker pripadnice verskih manjšin v Pakistanu ugrabljajo, prisilno poročajo ter jih s prisilo spreobračajo v islam, policija in javni organi pa ta pojav večinoma prezrejo;

K.  ker ima Pakistan pomembno vlogo pri spodbujanju stabilnosti v južni Aziji in bi zato moral biti vzor pri krepitvi pravne države in varstvu človekovih pravic;

L.  ker EU ostaja trdno odločena, da bo v okviru petletnega načrta sodelovanja nadaljevala dialog in sodelovanje s Pakistanom;

1.  je globoko pretresen zaradi napada, ki se je zgodil 27. marca 2016 v Lahoreju, in ostro obsoja ta nesmiselna dejanja nasilja proti številnim nedolžnim ljudem;

2.  izreka najgloblje sočutje in sožalje družinam žrtev in izraža solidarnost s pakistanskim ljudstvom in vlado;

3.  poudarja, da je storilce tega napada nujno privesti pred sodišče; poziva pakistanske oblasti, zlasti lokalne in regionalne, naj zagotovijo, da se bodo izvedle učinkovite preiskave in pregon teh dejanj;

4.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi sistematičnih in hudih kršitev svobode veroizpovedi in prepričanja v Pakistanu; poudarja, da je treba v skladu s temeljnimi načeli te države spoštovati temeljne pravice vseh verskih in etničnih manjšin, ki živijo v njej, da bodo lahko še naprej živele dostojanstveno, enakopravno in varno ter svojo veroizpoved izražale popolnoma svobodno brez prisile, diskriminacije, ustrahovanja ali nadlegovanja;

5.  pozdravlja reformne pobude vlade, kot so zakon o kriminalizaciji poroke otrok in zakon za zaščito žensk pred nasiljem in nadlegovanjem, deblokada spletišča YouTube, odločba, ki razglaša holi, divali in veliko noč kot praznike verskih manjšin, pozdravlja pa tudi osebna prizadevanja predsednika vlade Navaza Šarifa, da bi obiskal hindujski verski dogodek; poziva vlado, naj si še naprej prizadeva za ustvarjanje družbenega ozračja, ki sprejema manjšine in raznolikost mišljenja; v zvezi s tem opozarja na nacionalni akcijski načrt, obljubljene nujne reforme medres, zlasti vladnih ukrepov proti sovražnemu govoru, ter na policijsko in pravosodno reformo, ki še ni bila izvedena; ugotavlja, da bi bilo treba v prihodnosti sprejeti ambicioznejše ukrepe, predvsem na področju izobraževanja (tako da bi izključili negativne predsodke in pristranskost iz učnih načrtov in učbenikov) ter sodnega pregona tistih, ki hujskajo k nasilju;

6.  pozdravlja, da se je pakistanska vlada zavezala, da se bo borila proti grožnji verskega ekstremizma; spodbuja trajen dialog med EU in državami članicami ter Pakistanom o zagotavljanju varstva in spodbujanju človekovih pravic, zlasti s prizadevanji v boju proti terorizmu in z izvajanjem varnostnih predpisov;

7.  meni, da je vojaška operacija, napovedana v Pandžabu, ključnega pomena v boju proti terorizmu, enako pomembna pa je tudi zmaga v ideološkem boju proti ekstremizmu, ki bo v Pakistanu zagotovila strpnost in napredek;

8.  poziva pakistanske oblasti, naj obravnavajo socialno in ekonomsko izključenost, med drugim velike večine kristjanov in drugih verskih manjšin, ki živijo v negotovosti;

9.  je zaskrbljen zaradi nadaljnje uporabe zakonov proti bogokletstvu v Pakistanu in meni, da to povečuje vzdušje verske nestrpnosti; zato poziva pakistansko vlado, naj pregleda te zakone in njihovo uporabo; poziva oblasti, naj zagotovijo ustrezne in hitre sodne postopke v vseh primerih bogokletstva; je še posebej seznanjen s primerom Asie Bibi in toplo priporoča vrhovnemu sodišču, naj odloči o tej zadevi;

10.  poziva pakistanske oblasti, naj v skladu z mednarodnimi standardi o sodnih postopkih zagotovijo neodvisnost sodišč, spoštovanje načel pravne države in dolžno ravnanje; poleg tega jih poziva, naj zagotovijo zadostno zaščito vsem v primerih bogokletstva, zlasti odvetnikom, in zaščitijo obtožence, priče ter njihove družine in skupnosti pred nasiljem množice, prav tako pa naj zaščitijo tudi tiste, ki so bili oproščeni, vendar se ne morejo vrniti v domači kraj; poziva pakistansko vlado, naj zagotovi, da bodo žrtvam načrtnega nasilja in preganjanja na voljo ustrezna pravna in druga sredstva, ki se uporabljajo po mednarodnem pravu o človekovih pravicah;

11.  ponovno opozarja na svoje stalno nasprotovanje smrtni kazni v vseh okoliščinah; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se dramatično povečale smrtne kazni v Pakistanu, celo – kar je zelo žalostno – za mladoletne storilce kaznivih dejanj, in poziva k ponovni uvedbi moratorija za smrtno kazen, da bi jo v tej državi odpravili;

12.  poudarja, da je v boju proti terorizmu in verskemu ekstremizmu ključnega pomena obravnavanje njunih temeljnih razlogov, kar zajema boj proti revščini, zagotavljanje verske strpnosti in svobode prepričanja ter zagotavljanje pravice in varnega dostopa do izobraževanja za otroke, zlasti deklice;

13.  poziva pakistansko vlado, naj zagotovi odprto povabilo posebnim poročevalcem Združenih narodov, zlasti posebnemu poročevalcu za spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu, posebnemu poročevalcu za usmrtitve, izvršene po izvensodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, ter posebnemu poročevalcu za svobodo veroizpovedi in prepričanja, ter naj v vsakem pogledu podpira delo nacionalnega odbora za človekove pravice;

14.  poziva pakistansko vlado, naj sprejme potrebne ukrepe za ustrezno zaščito šol, rekreacijskih prostorov in zbirališč manjšinskih skupnosti na območjih, kjer vladajo negotovost in konflikti, in naj čim bolj zmanjša tveganje, da bi se podobne kršitve in zlorabe človekovih pravic ponovile;

15.  spodbuja vse regionalne akterje, naj bistveno izboljšajo sodelovanje na področju boja proti terorizmu; ponovno potrjuje, da je potrebna brezpogojna mednarodna zavezanost boju proti terorizmu in da je treba med drugim pretrgati vse oblike finančne podpore za teroristične mreže in ideološko indoktrinacijo, ki spodbuja ekstremizem in terorizem;

16.  pozdravlja, da je Pakistan ratificiral Konvencijo o otrokovih pravicah, in izraža pohvalo, da so pakistanske oblasti sprejele ukrepe za obravnavanje otrokovih pravic; poziva to državo, naj ratificira Izbirni protokol h Konvenciji o človekovih pravicah o udeležbi otrok v oboroženih spopadih in ustanovi nacionalni odbor za otrokove pravice;

17.  poziva Komisijo, podpredsednico in visoko predstavnico Federico Mogherini, Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj se s pakistansko vlado popolnoma obvežejo k boju proti grožnji terorizma in k nudenju nadaljnje pomoči pakistanski vladi in pakistanskemu ljudstvu pri trajnih prizadevanjih za izkoreninjenje terorizma; poziva podpredsednico in visoko predstavnico Federico Mogherini, naj Parlament redno obvešča o napredku pri teh dvostranskih prizadevanjih;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice, predsedstvu varnostnega sveta OZN, visokemu komisarju OZN za begunce ter vladi in parlamentu Pakistana.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0007.


Honduras: položaj zagovornikov človekovih pravic
PDF 262kWORD 85k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o Hondurasu: položaj zagovornikov človekovih pravic (2016/2648(RSP))
P8_TA(2016)0129RC-B8-0469/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ter smernic EU za spodbujanje in varstvo uveljavljanja vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev o splošnih volitvah v Hondurasu leta 2013 in poročila misije za nadaljnje ukrepanje glede nekaznovanja iz leta 2015,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju priporočil iz splošnega rednega pregleda Organizacije združenih narodov (OZN) za Honduras z dne 8. maja 2015,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o svetovnih grožnjah, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic, in o položaju zagovornic človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic v Hondurasu, objavljene dne 18. marca 2016 v Ženevi,

–  ob upoštevanju člena 25 poslovnika Medameriške komisije za človekove pravice o mehanizmu za previdnostne ukrepe,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih v neodvisnih državah iz leta 1989 (Konvencija Mednarodne organizacije dela 169),

–  ob upoštevanju izjave vodij misije EU o težkih razmerah, s katerimi se sooča skupnost LGBTI v Hondurasu, z dne 17. februarja 2016,

–  ob upoštevanju izjav organov Evropske unije, tudi izjave delegacije EU v Hondurasu z dne 3. marca 2016 in izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije Federice Mogherini z dne 16. marca 2016,

–  ob upoštevanju določb o človekovih pravicah v sporazumu o pridružitvi in sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Srednjo Ameriko, ki se uporabljajo že od leta 2013,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so, kakor navaja več poročil OZN o zagovornikih človekovih pravic, v Hondurasu okoljski aktivisti, zagovorniki pravic staroselcev, novinarji, pravniki, sindikalisti, kmetje, zagovorniki pravic žensk in osebe LGBTI in tudi drugi aktivisti še vedno žrtve zlorab, nasilja, samovoljnih pridržanj, groženj in umorov;

B.  ker je honduraška vlada sprejela pozitivne obveze in začela pripravljati zakonodajo, da bi zaščitila zagovornike človekovih pravic, novinarje in pravnike, kar med drugim vključuje odprtje pisarne komisarja OZN za človekove pravice, pripravljenost nacionalnih organov, da dovolijo mednarodne misije spremljanja človekovih pravic in sprejetje zakona o zaščiti zagovornikov človekovih pravic iz leta 2015;

C.  ker je kljub zgoraj navedenemu Honduras postal ena najnevarnejših držav za zagovornike človekovih pravic v regiji; ker je Honduras ena najbolj nasilnih držav na svetu za zagovornike človekovih pravic, saj je bilo med letoma 2010 ni 2015 tam ubitih vsaj 109 okoljskih aktivistov;

D.  ker so po informacijah, ki so na voljo, 3. marca 2016 vidno okoljevarstvenico, vodjo staroselcev ter ustanoviteljico Civilnega sveta ljudskih in staroselskih organizacij v Hondurasu (COPINH) Berto Cáceres na njenem domu umorili neznanci; ker je njena smrt sprožila mednarodno ogorčenje in javno zaskrbljenost glede zagovornikov pravic staroselcev, okoljevarstvenikov in zagovornikov zemljiških pravic v Hondurasu;

E.  ker je bil zgolj dva tedna pozneje, 16. marca 2016, umorjen tudi Nelson García, prav tako član organizacije COPINH; ker je hitro posredovanje honduraških oblasti privedlo do priprtja njegovega domnevnega morilca;,

F.  ker mehiški državljan Gustavo Castro Soto, ki je bil edina priča umoru Berte Cáceres in je tudi sam utrpel strelno rano, skoraj cel mesec ni smel zapustiti države zaradi preiskave; ker je 6. aprila 2016 lahko zapustil državo;

G.  ker je honduraška vlada nemudoma obsodila kruti zločin, preiskavo umora Berte Cáceres označila za nacionalno prednostno nalogo in javnost obveščala o njenem poteku; ker je vlada uradno zaprosila za sodelovanje Organizacije ameriških držav pri preiskavi tega umora;

H.  ker so za Berto Cáceres, ki je bila stalno ogrožena, uvedli preventivne ukrepe, ki jih je izdala Medameriška komisija za človekove pravice, vendar naj jih po poročilih honduraška vlada ne bi učinkovito izvajala; ker je Berta Cáceres ena od 15 zagovornikov človekovih pravic, umorjenih v Hondurasu med letoma 2010 in 2016, čeprav so bili zanje uvedeni preventivni ukrepi;

I.  ker je na nedavne umore treba obravnavati v kontekstu mirnega, več desetletij trajajočega upora, ki so ga organizacija COPINH in drugi aktivisti vodili proti jezu za hidroelektrarno Agua Zarca na reki Gualcarque, megaprojektu, močno odvisnem od evropskih vlagateljev in tehnologije, ki naj bi ga gradili brez predhodnega svobodnega posvetovanja na podlagi informacij, s katerim bi pridobili privolitev prizadetih domorodnih skupnosti, kot zahteva konvencija Mednarodne organizacije dela št. 169; ker sta finančni družbi FMO in Finnfund ustavili plačila za projekt jezu Agua Zarca, katerega vodilna nasprotnica je bila Berta Cáceres;

J.  ker umor Paole Barazza, zagovornice pravic LGBTI, transženske in članice združenja Arcoíris, ki se je zgodil 24. januarja 2016, kaže na vse večjo nevarnost, s katero se sooča ta skupnost v Hondurasu; ker je njen umor zadnji v nizu nasilnih smrti dejavnih članov organizacij LGBTI za človekove pravice v zadnjih 11 mesecih, vključno z umori Angy Ferreira, Violete Rivas, Glorie Caroline Hernández Vásquez (znane tudi kot Génesis Hernández), Jorgeja Alberta Castilla, Estefaníe Zúñiga, Henryja Matamorosa in Josselin Janet Aceituno Suazo; ker naj bi bilo po poročilih v Hondurasu od leta 1994 ubitih 235 oseb LGBTI, sodišče pa je obravnavalo zgolj 48 zadev; ker je nacionalni komisar za človekove pravice izjavil, da 92 % zločinov ni bilo ustrezno preiskanih in so zato nerešeni;

K.  ker je posebni poročevalec OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic Michel Forst 18. marca 2016 izjavil, da se bo začarani krog nasilja ustavil le, ko bo obravnavano nekaznovanje in bodo storilci teh napadov privedeni pred sodišče, ter poudaril, da morajo honduraške oblasti sprejeti takojšnje konkretne ukrepe, da bi zagotovile varnost vsem zagovornikom človekovih pravic v državi in njihovim družinam;

L.  ker v Hondurasu ravno poteka reforma kazenskega zakonika, ki bi moral temeljiti na mednarodnih konvencijah in postati pomembno orožje za varstvo pravic ranljivih skupin;

M.  ker EU in države članice podpirajo krepitev sodnega sektorja in človekovih pravic z različnimi programi in projekti sodelovanja, zlasti s programom za podporo človekovim pravicam in programom Eurojusticia;

N.  ker več držav članic še ni ratificiralo pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko, kar pomeni, da steber političnega dialoga še ni začel veljati; ker so spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih, državljanskih ter političnih pravic državljanov obeh regij sestavni deli pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko;

1.  najostreje obsoja nedavne umore Berte Cáceres, Nelsona Garcíe in Paole Barraza, pa tudi prejšnje umore drugih zagovornikov človekovih pravic v Hondurasu; izreka sožalje družinam in prijateljem vseh teh zagovornikov človekovih pravic;

2.  se poklanja Berti Cáceres, honduraški okoljevarstvenici in voditeljici staroselskega ljudstva Lenca ter soustanoviteljici in koordinatorki sveta COPINH, ki je svoje življenje posvetila prizadevanjem za bolj demokratično družbo v svoji državi; poudarja, da je njen umor simptomatičen za to državo, v kateri je število umorov izjemno visoko in kjer prevladuje splošno nekaznovanje;

3.  izraža globoko zaskrbljenost, da kljub previdnostnim ukrepom, ki jih je sprejela Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR), oblasti v Hondurasu Berti Cáceres niso zagotovile ustrezne zaščite; poziva honduraško vlado, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za učinkovito izvajanje 92 previdnostnih ukrepov IACHR, ki se trenutno uporabljajo v državi, in naj prepreči podobna dejanja zoper druge ogrožene okoljevarstvenike in staroselske aktiviste;

4.  nujno poziva k takojšnji, neodvisni, objektivni in temeljiti preiskavi teh in prejšnjih umorov, da bi se naročnikom in storilcem sodilo in da bi se končala nekaznovanost; pozdravlja dejstvo, da so na prošnjo vlade Hondurasa v preiskavo umora Berte Cáceres vključeni predstavniki visokega komisarja OZN za človekove pravice in Organizacije ameriških držav; meni, da bi instrumenti, ki so na voljo v okviru OZN in IAHCR, kot je denimo neodvisna mednarodna preiskava, in so jih zahtevale žrtve lahko pripomogli k zagotavljanju nepristranske in pravične preiskave teh umorov;

5.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ozračja skrajnega nasilja, zlasti zoper lezbijke, geje, biseksualce, transeksualce in interseksualce (LGBTI) ter tiste, ki zagovarjajo njihove pravice; poudarja, da je treba takoj temeljito in nepristransko preiskati uboje aktivnih članov različnih organizacij zagovornikov človekovih pravic LGBTI;

6.  poudarja, da je treba okrepiti zaščito pred diskriminacijo in zločini iz sovraštva na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter v tesnem sodelovanju s civilno družbo razviti smernice o dobrih praksah; poziva, da se v vsako revizijo kazenskega zakonika vključijo ustrezni novi ukrepi za preprečevanje diskriminatornih dejanj in zločinov iz sovraštva ter za zaščito skupnosti LGBTI;

7.  pozdravlja najnovejše pravne reforme in prizadevanja vlade Hondurasa, da bi izboljšala sedanji položaj zagovornikov človekovih pravic v državi, četudi ostaja globoko zaskrbljen zaradi občih razmer na področju človekovih pravic v Hondurasu; poziva oblasti v državi, naj uveljavijo in v celoti razvijejo obstoječi zakon iz leta 2015 o zaščiti zagovornikov človekovih pravic ter naj – ob ustreznem sodelovanju s civilno družbo – zagotovijo, da bo nacionalni sistem zaščite zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in odvetnikov povsem delujoč in ustrezno financiran; poziva honduraško vlado, naj v celoti izvaja priporočila, ki jih je prejela v okviru zadnjega splošnega rednega pregleda;

8.  ceni delo vodje delegacije EU v Hondurasu Ketila Karlsena in njegove ekipe pri podpiranju honduraških zagovornikov človekovih pravic; poziva delegacijo EU ter veleposlaništva in konzulate držav članic v Hondurasu, naj dejavno spremljajo in opazujejo postopke, povezane s preiskavo umorov zagovornikov človekovih pravic, ter naj še okrepijo prizadevanja za sodelovanje z zagovorniki človekovih pravic, ki so trenutno v nevarnosti;

9.  meni, da je treba dejavnosti evropskih vlagateljev vključiti v čvrst niz politik okoljskih in socialnih jamstev; odločno podpira izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah z jasnimi zahtevami po skrbnem pregledu, zaščitnih ukrepih za obvladovanje tveganj in zagotavljanju učinkovitih pravnih sredstev, ko so ta potrebna; pozdravlja dejstvo, da sta finančni družbi FMO in Finnfund javno obsodili umor Berte Cáceres in pozvali k temeljiti preiskavi ter da je 16. marca 2016, vsled poročilom o umoru Nelson Garcíe, obe prekinili vse svoje dejavnosti;

10.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da evropska pomoč ne bi spodbujala ali dopuščala razvojnih projektov, če ne izpolnjujejo zahteve po predhodnem, svobodnem in informiranem posvetovanju s staroselskimi skupnostmi, če ne zagotovijo vsebinskega posvetovanja z vsemi prizadetimi skupnostmi in če nimajo čvrstih jamstev z vidika človekovih in delavskih pravic ter varstva okolja;

11.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko; poziva Svet, naj oblikuje enotno politiko do Hondurasa, ki bo 28 držav članic in institucije EU zavezovala, da v odnosih med EU in Hondurasom, pa tudi v vsej regiji, odločno in soglasno podprejo vlogo človekovih pravic;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom 28 držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Hondurasa, Sekretariatu za srednjeameriško gospodarsko povezovanje (SIECA), Parlacen, parlamentarni skupščini EuroLat in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav.

(1) UL C 434, 23.12.2015, str. 181.


Nigerija
PDF 249kWORD 91k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o Nigeriji (2016/2649(RSP))
P8_TA(2016)0130RC-B8-0478/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji,

–  ob upoštevanju nagovora, ki ga je imel predsednik Muhammadu Buhari 3. februarja 2016 v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju prejšnjih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o razmerah v Nigeriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o razmerah v Nigeriji, med njimi tistih z dne 9. februarja 2015;

–  ob upoštevanju prejšnjih izjav generalnega sekretarja OZN o razmerah v Nigeriji,

–  ob upoštevanju prejšnjih izjav generalnega sekretarja OZN o razmerah v Nigeriji,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice ter ministra za zunanje zadeve Zvezne republike Nigerije med šestim ministrskim dialogom Nigerija-EU, ki je 15. marca 2016 potekal v Bruslju,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta o vključitvi skupine Boko Haram na seznam potrjenih terorističnih organizacij, ki ga vodi EU in ki je začel veljati 29. maja 2014,

–  ob upoštevanju druge revizije sporazuma iz Cotonouja 2007–2013, ki ga je Nigerija ratificirala 27. septembra 2010,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

–  ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti njenih določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV – Pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju izida predsedniških volitev v Nigeriji, ki so potekale marca 2015;

–  ob upoštevanju poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice o kršitvah in zlorabah skupine Boko Haram in njenem vplivu na človekove pravice v prizadetih državah z dne 29. septembra 2015,

–  ob upoštevanju poročila OZN o ciljih trajnostnega razvoja, ki je bil sprejet septembra 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je Nigerija ratificirala 16. aprila 1991,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International z naslovom "Nigerija: še vedno v čakanju na pravico, na spremembe. Vlada mora na prvo mesto postaviti prevzemanje odgovornosti na severovzhodu države",

–  ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch o Nigeriji iz januarja 2016,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Nigerija s svojimi številnimi viri predstavlja največje gospodarstvo v Afriki in je njena najbolj poseljena in kulturno raznolika država; ker ima pomembno vlogo v regionalni in afriški politiki ter je gonilna sila regionalnega povezovanja v okviru Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS); ker se kljub temu uvršča med najbolj neenake države na svetu, kjer vsesplošna korupcija pomembno prispeva h gospodarskim in družbenim razlikam, varnost države pa ogroža nasilna skrajna skupina Boko Haram;

B.  ker so leta vojaške diktature, korupcije, politične nestabilnosti in slabega upravljanja privedla do premajhnega števila investicij v infrastrukturo, izobraževanje in socialne storitve, kar še naprej ogroža socialne in gospodarske pravice v Nigeriji;

C.  ker vsaj vsak šesti Nigerijec živi z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan; ker je ta izredna revščina še hujša v severnih zveznih državah, ki so najmanj razvite; ker revščina neposredno prispeva k družbenemu razkolu, verskim sovražnostim in regionalnemu razlikovanju; ker je indeks GINI za Nigerijo dramatično narasel in leta 2010 znašal 48,8;

D.  ker je organizacija Transparency International v svojem indeksu zaznave korupcije za leto 2015 Nigerijo uvrstila na 136. mesto med skupaj 175 državami; ker naj bi vsako leto količina ukradene nafte ustrezala znesku med 3 in 8 milijardami ameriških dolarjev;

E.  ker je predsednik Buhari marca 2015 sicer resda mirno prevzel oblast, vendar pa mir in stabilnost v Nigeriji ogrožajo nasilna skrajna skupina Boko Haram zaradi napadov, ubojev in ugrabitev, zamirajoče gospodarstvo zaradi nizkih svetovnih cen nafte, šibke politične institucije, neuspešno obravnavanje korupcije in nerešeni konflikti v delti Nigra in v osrednjem predelu države, imenovanem Middle Belt;

F.  ker je skupina Boko Haram v letih 2014 in 2015 ubila vsaj 8200 civilistov; ker se ocenjuje, da je v državi razseljenih 2,6 milijona ljudi, več kot 14,8 milijonov pa naj bi bilo prizadetih zaradi delovanja te skupine;

G.  ker terorizem ogroža ves svet, zmožnost svetovne skupnosti, da v boju proti skupini Boko Haram sodeluje z nigerijskimi oblastmi, pa je odvisna od tega, kako verodostojno, odgovorno in pregledno bo nastopala nova vlada; ker je neuspešno ukrepanje vlade za odpravo nekaznovanosti za vojne zločine na najvišji ravni še vedno med osrednjimi perečimi vprašanji v državi; ker je predsednik Buhari obljubil, da bo sprožil preiskave o teh zadevah;

H.  ker namerava skupina Boko Haram v Nigeriji ustanoviti pravo „islamsko državo“ z med drugim šeriatskimi kazenskimi sodišči po vsej državi in prepovedjo „zahodnjaškega izobraževanja“; ker je skupina Boko Haram že večkrat ugrabila ženske in dekleta, ki jih je potem uporabila za samomorilske napade; ker so nedavni samomorilski bombni napadi, med njimi 16. marca, 11. februarja in 31. januarja 2016 v severovzhodni Nigeriji, terjali številna življenja;

I.  ker je spolno in seksistično nasilje ter nasilje nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci še zelo pogosta praksa v nemirnih predelih severovzhodne Nigerije in ker se dramatično slabša spoštovanje temeljnih pravic, kot je izobrazba za deklice in ženske, socialna pravičnost in pravična razdelitev državnih dohodkov v družbi, vse šibkejši pa je tudi boj proti korupciji;

J.  ker je 14.-15. aprila 2014 iz šole v Chiboku na severovzhodu Nigerije skupina Boko Haram ugrabila 270 šolark, večina med njimi pa je še vedno pogrešanih; ker je njihova usoda še vedno povsem nejasna, čeprav je žal zelo verjetno, da so jih prisilili v poroko z uporniki in celo v bojevanje, da so žrtve spolnega nasilja ali so bile prodane v suženjstvo, nemuslimanske deklice pa so verjetno morale prestopiti v muslimansko vero; ker je skupina Boko Haram od leta 2009 do danes ugrabila nad 2000 žensk in deklet, med njimi jih je 24. novembra 2014 v Damasaku, v državi Borno, ugrabila 400;

K.  ker je nigerijska vojska 6. aprila 2016 objavila, da se je v treh tednih pred tem vdalo najmanj 800 bojevnikov; ker so od 26. februarja 2016 do danes nigerijske čete v akcijah, ki so jih izvedle na ozemlju pod nadzorom skupine Boko Haram v goratih predelih na meji med Nigerijo, Čadom in Kamerunom, osvobodile 11.595 talcev;

L.  ker je huda stiska ugrabljenih šolark opozorila na širše težave, kamor sodijo redni napadi na šole, pomanjkanje učiteljev in velika potreba po mednarodnih sredstvih za obnovo in ponovno izgradnjo uničenih zgradb; ker pomanjkanje izobraževalnih možnosti pomeni, da nekateri otroci šole ne obiskujejo že več let;

M.  ker je skrajno nasilje skupine Boko Harama vsesplošno in je v valovih povzročilo neznansko trpljenje ljudi vseh veroizpovedi in narodnosti; ker v zadnjih nekaj letih poročajo o vse večjem številu ubitih kristjanov v severni Nigeriji;

N.  ker je predel Middle Belt že leta žrtev gospodarskih in političnih napetosti med narodnostnimi in verskimi skupnostmi, pri čemer je nedavno nasilje posledica tekmovanja za nadvlado in dostop do zemlje med nomadi in kmetovalci;

O.  ker je sektor nafte in plina še vedno glavni vir dohodkov Nigerije, čeprav so koristi gospodarskega bogastva države porazdeljene skrajno neenako; ker sta raven revščine in brezposelnosti na severu Nigerije znatno višji kot na jugu, ki je bogat z nafto; ker je po podatkih Svetovne banke Nigerija od leta 1960 zaradi korupcije izgubila približno 400 milijard ameriških dolarjev prihodkov od prodaje nafte, dodatnih 20 milijard dolarjev od prodaje nafte pa je iz nigerijske državne blagajne izginilo v zadnjih dveh letih;

P.  ker je urad predsednika ustanovil posebno preiskovalno skupino z nalogo raziskati domnevne kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešile varnostne sile, vključno z uboji, mučenjem in prisilnimi izginotji;

Q.  ker o predlagani zakonodaji trenutno razpravlja nigerijski senat, njen namen pa je kaznovanje za širjenje „žaljivih izjav“ v družbenih medijih ali za kritike vladi ali drugih v tiskanih in elektronskih medijih;

1.  pozdravlja miren prenos oblasti po predsedniških volitvah v Nigeriji; hrabrijo ga visoka pričakovanja, ki spremljajo ambiciozen program reform, ki sta ga sprejela predsednik Buhari in njegova vlada;

2.  je globoko zaskrbljen zaradi precejšnjih socialnih, gospodarskih, političnih in varnostnih izzivov, s katerimi se sooča Nigerija, in obžaluje pomanjkanje resničnega napredka pri odpravljanju korupcije, ki že desetletja pesti nigerijsko družbo;

3.  priznava, da bi bila lahko Nigerija gospodarska in politična gonilna sila Afrike, vendar njen razvoj ovirajo slabo gospodarsko upravljanje, šibke demokratične institucije in velikanska neenakost; poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj izpolnijo svoje zaveze in zagotovijo obsežno politično, razvojno in humanitarno pomoč v podporo programom na vseh ravneh oblasti, ki so namenjeni odpravljanju revščine in brezposelnosti mladih ter krepitvi vloge žensk;

4.  je prepričan, da morajo boj proti korupciji voditi nigerijske oblasti; če tega ne bodo storile, bo to pomenilo nadaljevanje revščine in neenakosti, škodilo bo ugledu in negativno vplivalo na tuje naložbe, pa tudi ogrozilo življenjske priložnosti mladih; še naprej ponuja svojo pomoč pri uresničevanju tega cilja ter prizadevanjih za prekinitev povezave med koruptivnimi praksami in terorizmom;

5.  pozdravlja prizadevanja vlade predsednika Buharija za večji ugled pri odpravljanju korupcije, ko je predpisala, da morajo vse finančne transakcije države potekati preko enega samega bančnega račun, da lahko spremlja porabo; poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi bi učinkovito zajezili nezakonite finančne tokove, davčne utaje in izogibanje davkom ter spodbudili demokratično mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah;

6.  izraža solidarnost z nigerijskimi prebivalci, ki so jih prizadela teroristična dejanja skupine Boko Haram, zaradi katerih je umrlo več tisoč ljudi, več kot dva milijona pa je razseljenih; poziva nigerijsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito civilistov v skladu z regionalnimi in mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic, tudi z uvedbo celovitih, neodvisnih in učinkovitih preiskav tavrstnih kaznivih dejanj;

7.  odločno obsoja nedavno nasilje in napade skupine Boko Haram in poziva zvezno vlado, naj zaščiti svoje prebivalstvo in obravnava temeljne vzroke za nasilje tako, da bo zagotovila enake pravice vsem državljanom, tudi s tem, da bo začela obravnavati vprašanja neenakosti, nadzora nad rodovitnimi kmetijskimi zemljišči, brezposelnosti in revščine; zavrača vse nasilne povračilne ukrepe v nasprotju s humanitarnim pravom, ki jih je zagrešila nigerijska vojska; pozdravlja pa njen program „varnega koridorja“, ki je namenjen rehabilitaciji borcev skupine Boko Haram;

8.  ostro obsoja poboje nedolžnih žensk, moških in otrok, posilstva, mučenje in novačenje otrok vojakov ter stoji ob strani nigerijskemu prebivalstvu v njegovem odločnem boju proti vsem oblikam nasilja v državi;

9.  poziva nigerijsko vlado, naj pripravi obsežno strategijo, ki se bo lotila temeljnih vzrokov terorizma in, kot je obljubila, preuči dokaze o morebitnih kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešila nigerijska vojska; pozdravlja varnostni vrh v Abuji, ki naj bi potekal maja 2016, in poziva vse deležnike, naj najdejo konkretne in izvedljive rešitve za boj proti terorizmu, ki pa ne bodo ogrozile spoštovanja človekovih pravic in demokracije; poudarja pomen regionalnega sodelovanja za reševanje grožnje, ki jo predstavlja Boko Haram;

10.  poziva k mednarodni preiskavi pod okriljem OZN, ki naj določi odgovornost tretjih držav pri organizaciji in financiranju terorističnih skupin v regiji, kakršna je Boko Haram, ter odgovornost multinacionalnih družb in vlad pri kopičenju bogastva in poglabljanju gospodarskih, družbenih in kulturnih napetosti, tudi s pomočjo davčnih utaj;

11.  meni, da bi morala druga obletnica ugrabitve šolark iz Chiboka 14. aprila pomeniti novo spodbudo za nigerijsko vlado in mednarodno skupnost, da bi zagotovili njihovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev, pa tudi osvoboditev 400 žensk in otrok, ugrabljenih novembra 2014 v mestu Damasak, ter vseh drugih ugrabljenih žensk in otrok;

12.  poziva oblasti, naj zagotovijo lahek dostop do vseh spolnih in reproduktivnih zdravstvenih storitev za ženske in dekleta;

13.  je zaskrbljen zaradi napadov na šole v severni Nigeriji, zaradi česar je otrokom onemogočeno šolanje, kar lahko pospeši radikalizacijo, od katere so odvisne skrajne skupine, kot je Boko Haram;

14.  ugotavlja, da skupina Boko Haram brez razlikovanja napada muslimane, kristjane, pripadnike drugih verstev in ljudi, ki ne verujejo, ter obsoja zaostrovanje nasilja, vključno z napadi na verske ustanove in vernike;

15.  nadalje obsoja napade na kmete in medetnične konflikte med živinorejci in kmetovalci v osrednjem predelu države, imenovanem Middle Belt, predvsem v državah Plateau in Taraba, ki so jih zaznamovale hude kršitve človekovih pravic in v katerih je od leta 2014 do danes umrlo na tisoče ljudi;

16.  poziva nigerijsko vlado in njene mednarodne partnerje, naj povečajo naložbe v preprečevanje in reševanje konfliktov med kmeti in živinorejci s sodelovanjem prek skupnih gospodarskih pobud in pobud za upravljanje naravnih virov;

17.  poziva predsednika Buharija, naj zagotovi, da bo njegova vlada zagovarjala pravico Nigerijcev do svobodne veroizpovedi in pravice svojih državljanov nasploh, v skladu z domačo zakonodajo in ustavo, ter poziva nigerijske verske voditelje, naj prispevajo v boju proti ekstremizmu in radikalizaciji;

18.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj nadaljujejo diplomatska prizadevanja za mir, varnost, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic v Nigeriji; zlasti jih poziva naj v skladu z osmim členom revidiranega sporazuma iz Cotonouja nadaljuje politični dialog z Nigerijo in v tem okviru obravnava vprašanja univerzalnih človekovih pravic, vključno s svobodo misli, vesti, vere in prepričanja ter prepovedjo diskriminacije na kateri koli podlagi, kot je opredeljeno v splošnih, regionalnih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice;

19.  poziva nigerijske oblasti, naj zavrnejo predlog zakona o prepovedi neutemeljenih peticij in drugih zadevah, povezanih z njimi, ki ga trenutno obravnava nigerijski senat, saj ogroža svobodo tiska in svobodo izražanja v Nigeriji;

20.  poziva nigerijsko vlado in regionalne oblasti, naj prenehajo kriminalizirati nigerijske skupnosti LGBTI in zagotovijo njihovo pravico do svobode izražanja;

21.  poziva nigerijsko vlado, naj sprejmejo nujne ukrepe za delto Nigra, vključno z ukrepi za odpravo nezakonitih dejavnosti, povezanih z nafto;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, predsedniku Zvezne republike Nigerije, predsedniku Afriške unije, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in Vseafriškemu parlamentu ter predstavnikom ECOWAS.


Varovanje poslovnih skrivnosti pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem ***I
PDF 321kWORD 77k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varovanju nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo neupravičeno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (COM(2013)0813 – C7-0431/2013 – 2013/0402(COD))
P8_TA(2016)0131A8-0199/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0813),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0431/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. decembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0199/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. aprila 2016 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2016/943.)

(1) UL C 226, 16.7.2014, str. 48.


Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017
PDF 364kWORD 119k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017 (2016/2019(BUD))
P8_TA(2016)0132A8-0131/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(5),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 25. novembra 2015 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je odobril spravni odbor v okviru proračunskega postopka(6),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 11. aprila 2016 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 96 in 97 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0131/2016),

A.  ker je to drugi celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in četrto leto večletnega finančnega okvira 2014–2020,

B.  ker se bo v proračunu za leto 2017, kot ga je predlagal generalni sekretar v svojem poročilu, nadaljevala in okrepila politika institucije, ki predvideva varčevanje na vseh področjih, kjer je to mogoče, ne da bi bila ogrožena kakovost delovnega okolja poslancev in zaposlenih;

C.  ker je generalni sekretar za proračun za leto 2017 predlagal štiri prednostne cilje, in sicer: varnost in kibernetska varnost, postopna odprava odstopanja za irščino, potekajoči ukrepi za podporo poslancem pri opravljanju mandata ter povečanje privlačnosti Parlamenta za javnost in obiskovalce;

D.  ker bi morali v proračunskem postopku za leto 2017 glede na trenutne politične in varnostne razmere, ki so jih povzročili teroristični napadi v Evropi, zagotoviti večjo varnost in kibernetsko varnost Parlamenta;

E.  ker je generalni sekretar v predhodnem predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2017 predvidel proračun v znesku 1 910 073 000 EUR, kar je 3,9 % več kot v letu 2016, od česar redni odhodki znašajo 1,7 %, vse skupaj pa bi predstavljalo 19,26 % razdelka V večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

F.  ker bo odstopanje za irščino, ki je pomenilo, da se v ta jezik niso prevajali vsi uradni dokumenti, med letoma 2017 in 2022 postopoma odpravljeno, zaradi česar so bili za to novo jezikovno potrebo predvideni dodatni izredni odhodki v znesku 3,7 milijona EUR, ki so k skupnemu povečanju prispevali 0,2 %;

G.  ker so za povečanje varnosti in kibernetske varnosti potrebne dodatne izredne naložbe v znesku 47,6 milijona EUR, kar ustreza 2,6 % skupnega povečanja;

H.  ker se je stopnja inflacije od leta 2011 stalno zmanjševala; ker je bila dejanska stopnja inflacije v krajih dela Parlamenta leta 2015 in 2016 nižja kot dejanska stopnja povečanja njegovega proračuna;

I.  ker skoraj 60 % proračuna predstavljajo odhodki, odvisni od indeksacije, večinoma plače poslancev in uslužbencev, ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi, in pogodbene obveznosti, pri katerih se uporablja posebna sektorska indeksacija, ki je običajno višja od standardne stopnje inflacije;

J.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(7) poudaril, da bi bilo treba proračun za leto 2016 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

K.  ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti nadzorovanja svojih lastnih odhodkov;

L.  ker je predsedstvo 26. oktobra 2015 sprejelo nova pravila o upravljanju nadomestil za parlamentarno pomoč, ki vsebujejo strožje zahteve za povračilo stroškov pogodb z lokalnimi pomočniki, tako da je treba najmanj 25 % nadomestila za parlamentarno pomoč porabiti za akreditirane pomočnike;

Splošni okvir

1.  meni, da delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2017 ne bi smel preseči 20 % razdelka V; ugotavlja, da so odhodki v predhodnem predlogu za leto 2017, kot so določeni v stališču predsedstva z dne 9. marca 2016, znašali 19,26 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2016 (19,39 %) in drugi najnižji v zadnjih osmih letih; svoj delež razdelka V za leto 2017 še zmanjšuje na 19,17 %;

2.  meni pa, da glede na gospodarsko recesijo v državah članicah napovedane ravni inflacije za leto 2017 ne bi smeli uporabljati kot glavno merilo za povečanje rednih odhodkov;

3.  ugotavlja, da so bili zahtevani izredni odhodki v primerjavi s proračunom za leto 2016 0,2 % večji za postopno odpravo odstopanja za irščino v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 z dne 13. junija 2005(8);

4.  je seznanjen z zahtevo za 2,6-odstotno povečanje za varnost in kibernetsko varnost, s čimer bi se več kot podvojila sredstva, dodeljena v letu 2016; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun na pregleden način posreduje podrobne informacije o trenutnih in prihodnjih varnostnih ukrepih in ukrepih kibernetske varnosti ter razčlenitev njihovih stroškov;

5.  odobri izredne odhodke za varnostne naložbe v letu 2017 na osnovi analize, ki je bila predsedstvu predstavljena februarja 2016 in dopolnjena s preverjanjem po dogodkih 22. marca 2016 (47,6 milijona EUR), ter izredne odhodke za postopno opuščanje začasnega odstopanja za uporabo irščine (3,7 milijona EUR);

6.  povečanje rednih odhodkov za leto 2017, brez omenjenih izrednih odhodkov, omeji na 1,4 % glede na redne odhodke proračuna za leto 2016 in na 0,6 % glede na proračun za leto 2016;

7.  določa, da bo skupna raven ocenjenih odhodkov za leto 2017 znašala 1 900 873 000 EUR, kar je 3,4 % kot v proračunu za leto 2016;

8.  poudarja, da bi moral imeti Parlament dovolj sredstev za izvajanje svoje osnovne funkcije zakonodajnega in proračunskega organa; poudarja, da bi bilo treba v trenutnih gospodarskih razmerah sredstva upravljati vestno, pragmatično in učinkovito; poudarja, da je zagotavljanje ustrezne ravni financiranja Parlamenta sicer ustrezno za zagotavljanje evropske demokracije, vendar bi si morali bolj prizadevati za prihranke in učinkovitejšo rabo javnega denarja;

9.  poudarja, da sta večji del proračuna Parlamenta in njegova letna indeksacija določena z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi, na katere Parlament v okviru proračunskega postopka ne more vplivati;

Preglednost, dostopnost in razumljivost

10.  poziva generalnega sekretarja, naj predlaga, da se proračun z ustreznimi podrobnostmi na jasen in uporabniku prijazen način objavi na spletnem mestu Parlamenta, da bodo vsi državljani bolje razumeli dejavnosti, prednostne naloge in ustrezne vzorce porabe Parlamenta; meni, da bi bil prvi korak lahko objava obstoječih grafičnih informacij z intranetnih strani na spletnem mestu Parlamenta;

11.  meni, da bi bilo treba v vseh fazah proračunskega postopka vse pomembne in ustrezno razčlenjene informacije pravočasno, na razumljiv način in dovolj podrobno predstaviti članom predsedstva in Odboru za proračun, da bodo lahko predsedstvo, Odbor za proračun in politične skupine resnično razpravljali in odločitve utemeljili na celoviti podobi stanja in potreb proračuna Parlamenta;

12.  poudarja, da je treba porast proračuna v primerjavi s prejšnjim letom oceniti natančno in pregledno; meni, da so nekateri izredni odhodki za varnost v proračunu za leto 2017 sicer upravičeni, da pa je vse večja letna rast izrednih odhodkov problematična v smislu proračunskega nadzora in stabilnosti; prosi za boljšo opredelitev izrednih odhodkov; verjame, da bi morali zaradi odgovornosti in primerljivosti podatkov v splošnem proračunu oceniti, ali bi bilo smiselno izredne odhodke vključiti v osnovo za izračun deleža razlike med proračuni v zaporednih letih;

13.  znova poziva k srednje- in dolgoročnemu proračunskemu načrtovanju, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem in zakonskimi obveznostmi Parlamenta (vključno z najemninami in nakupi), v skladu z njegovo resolucijo z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2016(9); v zvezi s tem poziva k spremembi predstavitve, s katero bi se jasno razločevali odhodki za naložbe in odhodki za delovanje za leto 2017;

14.  izreka pohvalo predsedstvu in GD ITEC za novo postavitev osebnih strani poslancev na uradnem spletnem mestu Parlamenta, ki je zagotovila večjo preglednost pri sestavi in statusu delovne ekipe poslancev (ustvarjen je bil nov zavihek „Pomočniki“ z naslednjimi podnaslovi: pomočniki, akreditirani pomočnik, akreditirani pomočnik (skupina), lokalni pomočnik, izvajalci storitev, plačilni zastopniki, pripravniki); poziva generalnega sekretarja, naj zagotovi potreben nadzor za izvajanje novega niza pravil za nadomestila za parlamentarno pomoč, ki ga je predsedstvo sprejelo 26. oktobra 2015;

15.  poziva, naj se vsaj vsakih pet let oblikuje proračun na podlagi dejanskih potreb v posameznih postavkah, ne pa po sistemu količnikov;

Varnost in kibernetska varnost

16.  poziva k srednje- in dolgoročnemu proračunskemu načrtovanju, vključno z jasnimi informacijami o odhodkih za varnost in kibernetsko varnost; poleg tega v luči nedavnih dogodkov poziva predsedstvo, naj posodobi koncept splošne varnosti in ga čim prej predloži, najkasneje do junija 2016;

17.  meni, da morajo vsi ukrepi na tem področju izhajati iz jasne ocene potreb Parlamenta in biti sorazmerni z nastalimi tveganji; zahteva, da generalni sekretar in predsedstvo pravočasno, pred obravnavo proračuna za leto 2017 v Parlamentu, Odboru za proračun predložita celovit koncept varnosti, vključno s celovito oceno ugotovljenih tveganj in predvidenih varnostnih ukrepov, pa tudi alternativnih možnosti, ter ji priložita podrobno oceno njihovih proračunskih posledic za proračun za leto 2017 in prihodnje proračune, z jasno ločitvijo naložb in ponavljajočih se odhodkov, in da navedeta predvidene ukrepe za okrepitev varnosti Parlamenta znotraj in izven njegovih prostorov, pa tudi vpliv takšnih ukrepov na proračun za leto 2017; zahteva informacije o finančnih posledicah medinstitucionalnih sporazumov o upravnem sodelovanju na področju varnosti;

18.  poziva generalnega sekretarja, naj oceni, ali je zaradi teroristične grožnje potreben pregled obstoječih pogodb o zavarovanju (za poslance in zaposlene), in po potrebi predlaga odpravo pomanjkljivosti;

19.  meni, da morale varovanje zunaj poslopij Parlamenta še naprej zagotavljati belgijske oblasti;

Podpora poslancem pri opravljanju mandata

20.  je seznanjen s potekajočimi ukrepi za podporo poslancem pri izvajanju mandata;

21.  pozdravlja razširitev digitalnega portala za poslance (e-Portal), a vseeno poziva generalnega sekretarja, naj v luči pobude za delo brez papirja izboljša obstoječo prakso, da poslanci potrdila izplačilih še vedno prejemajo v tiskani obliki, saj naj bi bila opuščena konec leta 2017; meni, da bi morala biti elektronska potrdila o izplačilih v e-Portalu samodejno na voljo vsem poslancem, s čimer bi ustvarili precejšnje prihranke pri času in denarju;

22.  pozdravlja vse večjo kakovost svetovanja in raziskav za poslance in odbore; spominja, da pri ustanovitvi raziskovalne službe Evropskega parlamenta (EPRS) v letu 2013 ni bila predvidena vmesna ocena uspešnosti sodelovanja med to službo in tematskimi sektorji; zato zahteva, da generalni sekretar to oceno opravi in njene rezultate do konca leta 2016 predstavi Odboru za proračun; meni, da bi morala ta ocena vsebovati predloge, kako bi podpora EPRS čim bolje upoštevala dogajanje v ustreznih tematskih odborih in hkrati zadostila potrebam posameznih poslancev, pri tem pa se ne bi prekrivala z dejavnostmi tematskih sektorjev in ne bi spodbujala konkurence med službami;

23.  meni, da bi bilo treba oceniti potrebe poslancev v njihovih volilnih okrajih, pri tem pa upoštevati tudi razlike med temi okraji, da bi bolje okrepili vlogo poslancev pri njihovem tamkajšnjem delu; je prepričan, da bi morala mobilno delovno okolje za poslance in podpora v volilnih okrajih izhajati iz resničnih potreb in ocen uporabe, Parlamentu pa ne bi smela povzročati večjih ali ponavljajočih se dodatnih stroškov; vztraja, da ne bi smeli zagotavljati strojne opreme, saj nadomestilo splošnih stroškov zadostuje za nakup najsodobnejših naprav; dvomi, da je zasebno mobilno okolje za poslance potrebno, saj ne ustreza načinu organiziranosti poslancev in njihovih pisarn;

24.  se strinja, da so orodja IT pomembna pri opravljanju nalog poslancev; vseeno ponavlja, da bi bilo treba namestiti odprtokodno programsko opremo, s čimer bi veliko prihranili pri stroških komunikacije in izboljšali potek dela v poslanskih pisarnah, pri tem pa upoštevali kibernetsko varnost in zagotovili zaščito podatkov;

25.  zahteva, da se digitalno podpisovanje internih dokumentov omogoči povsod, na primer za obrazce, pisne izjave itd., ob tem pa se zagotavlja zanesljivost in varnost; poziva, naj se oceni, ali je mogoče na mobilne telefone poslancev Parlamenta namestiti sistem preverjanja TAN; meni tudi, da bi morali uporabnike odvračati od uporabe faksov in slednjo postopno opustiti, ko se bo za to odločil vsak posamezen poslanec;

26.  pozdravlja novo reformo v zvezi z dodatnimi vprašanji za pisni odgovor, ki jo je 3. septembra 2015 na zahtevo Odbora za proračun po sprejetju proračuna Parlamenta za leto 2016 sprejel Odbor za ustavne zadeve; poziva generalnega sekretarja, naj vzpostavi potreben nadzor za izvajanje tega novega tolmačenja; poziva konferenco predsednikov, naj opravi oceno tega novega režima vprašanj za pisni odgovor v zvezi z dodatnimi vprašanji, da bi analizirala ustvarjanje prihrankov, ter do avgusta 2016, pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2016, obvesti Odbor za proračun o rezultatih te ocene;

27.  meni, da bi bilo treba proračunska sredstva za parlamentarno pomoč v letu 2017 ohraniti na ravni iz leta 2016, in sicer glede na zakonsko zavezujočo indeksacijo iz kadrovskih predpisov;

28.  meni, da obstoječa predstavitev parlamentarnih dejavnosti poslancev na spletnem mestu Parlamenta ni dovolj točna in ne odraža dejanskih dejavnosti in udeleženosti poslancev; priporoča, da se sedanja raba spletnih mest z razvrščanjem opusti, ob tem pa se izboljša informacije o dejavnostih posameznih poslancev, ki so na voljo na uradnem spletnem mestu Parlamenta; zahteva ocene predstavitev, zlasti obrazložitev glasovanja in enominutnih govorov, vključno z možnostjo, da se prikazujejo ločeno od govorov na plenarnem zasedanju, pa tudi ovrednotenje dodane vrednosti obrazložitev glasovanja in morebitnih nadomestnih rešitev; pričakuje, da bo ustrezna delovna skupina predsedstva Odboru za proračun predstavila svoj program in ugotovitve, takoj ko bodo na voljo;

Stroški poslancev

29.  znova poziva predsedstvo, naj določi natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki se smejo kriti z nadomestilom splošnih stroškov, kar bi lahko zajemalo ukrepe za stroškovno učinkovitost, na primer, da morajo poslanci objaviti evidenco porabe, kar vedno več poslancev že počne, pospremljeno pa bi lahko bilo tudi s poenostavljenim sistemom za povračilo neporabljenih sredstev; znova poudarja, da za takšne ukrepe ne bo potrebno dodatno zaposlovanje v upravi Parlamenta;

Nepremičninska politika

30.  spominja, da trenutno poteka pregled srednjeročne strategije za nepremičninsko politiko, ki jo je predsedstvo sprejelo leta 2010; obžaluje, da predsedstvo še ni končalo razprave o srednjeročni nepremičninski strategiji Parlamenta; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun čim prej, vendar najpozneje do avgusta 2016, še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2016, predstavi novo srednjeročno strategijo za nepremičnine;

31.  poziva predsedstvo, naj predstavi dolgoročno strategijo za nepremičnine Parlamenta; ponovno poudarja, da je treba z dolgoročnimi naložbami, kot so gradbeni projekti Parlamenta, ravnati previdno in pregledno; vztraja pri strogem obvladovanju stroškov, načrtovanju projektov in nadzoru; znova poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi pravočasnih informacij in ob strogem upoštevanju člena 203 finančne uredbe; meni, da bi bilo treba pri dolgoročni nepremičninski strategiji upoštevati tudi informacije iz poročila o zamudah in višjih stroških Hiše evropske zgodovine;

32.  poziva, da se razmere na področju nepremičnin, katerih lastnih ali najemnik je Parlament, pošteno odražajo v proračunu; zato zahteva, da se stroški zgradbe KAD jasno prikažejo v končnem proračunu Parlamenta ter da se v prihodnosti naložbe v nepremičnine vključijo v proračun, da tako ne bi bilo potrebno zbiranje neporabljenih proračunskih sredstev iz drugih postavk ob koncu leta;

33.  meni, da v sedanjih gospodarskih razmerah ne bi smeli začeti z nobenim nadaljnjim projektom Parlamentariuma, ne da bi se poprej posvetovali z Odborom za proračun in pridobili njegovo odobritev;

34.  zato predlaga, da se za leto 2018 uvede posebna vrstica za naložbe v gradnjo stavb, ki bo osnova za financiranje v tem letu s sredstvi, ki so bila v letu 2017 predlagana za izredne odhodke;

35.  glede na izredne okoliščine, ki bodo v letu 2017 zahtevale velike naložbe v varnostno infrastrukturo, predlaga, da se s sredstvi, ki do konca leta 2017 ne bodo porabljena, poravnajo stroški gradnje stavbe KAD, da bi tako zmanjšali bančne obresti za posojila, ki jih bo treba najeti za financiranje gradnje;

36.  poziva k dodatnim informacijam o tem, zakaj se projekt obnove stavbe PHS ne premakne z mrtve točke; poziva predsedstvo, naj naroči in preuči študijo o obnovi; pričakuje, da bo predsedstvo pri določitvi časovnega okvira za obnovo upoštevalo potrebo po pogojih za zdravo in varno delo; poziva predsedstvo, naj Odboru za proračun posreduje informacije o vseh ukrepih, takoj ko bodo na voljo; v zvezi s tem poziva predsedstvo, naj položi temelje za preobrazbo stavbe PHS v moderno poslopje, ki bo zgled v smislu energetske učinkovitosti, ter naj nemudoma nadaljuje s posodobitvijo stavbe;

37.  poziva pristojne podpredsednike, naj Odboru za proračun posredujejo poročilo o napredku v zvezi s stavbo KAD;

38.  meni, da bi bilo treba strukturne in organizacijske reforme, ki naj bi povečale učinkovitost, okoljsko trajnostnost in uspešnost, nadaljevati na osnovi temeljite analize morebitnih sinergij in prihrankov; opozarja na ogromne prihranke, ki bi jih lahko dosegli s prehodom s treh (Bruselj, Strasbourg in Luxembourg) na en sam kraj dela; poudarja, da ta proces ne sme ogroziti zakonodajne odličnosti Parlamenta, njegovih proračunskih in nadzornih pristojnosti ter kakovosti delovnih razmer poslancev, pomočnikov in uslužbencev;

Zadeve, povezane z zaposlenimi

39.  pozdravlja predlog za krčenje kadrovskega načrta za 60 delovnih mest v letu 2017, v skladu z dogovorom o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki je bil dosežen s Svetom in ki ga je spravni odbor odobril 14. novembra 2015 v okviru proračunskega postopka;

40.  spominja, da bodo zaposleni v političnih skupinah izvzeti iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest v skladu s sklepi, ki jih je sprejel za proračunska leta 2014, 2015 in 2016;

41.  podpira uvedbo dodatnih delovnih mest za prevajalce in tolmače v irščino; ta delovna mesta izvzema iz 5-odstotnega zmanjšanja v skladu s priporočilom Komisije; poziva generalnega sekretarja, naj se z irskimi poslanci posvetuje o morebitni racionalizaciji uporabe irščine, ne da bi zato trpele zajamčene pravice poslancev;

42.  podpira uvedbo tolmačenja v mednarodni znakovni jezik vseh razprav na plenarnih zasedanjih, da bi bile vsaj te dejansko dostopne vsem evropskim državljanom;

43.  pozdravlja napredek, dosežen pri učinkovitosti prevajalskih in tolmaških služb; priznava kakovost in dodano vrednost storitev, ki jih zagotavljajo tolmači; poziva k hitremu in trajnostnemu sporazumu med generalnim sekretarjem in predstavniki tolmačev, ki bi združeval izjemno kakovostne delovne pogoje in učinkovito upravljanje, da bi preprečili neuravnoteženost delovnega časa in splošno negotovost tolmačev, ob upoštevanju socialnih pravic; poziva generalnega sekretarja, naj pripravi dodatne predloge za racionalizacijo, na primer večji obseg prevajanja in tolmačenja na zahtevo, zlasti v zvezi z dejavnostmi medskupin Evropskega parlamenta; meni, da je sistem jezikovnega profiliranja, ki se od oktobra 2014 uporablja za predloge sprememb v fazi odborov, zgleden primer učinkovitosti, ki jo je mogoče doseči in še nadalje razvijati; meni, da sta tolmačenje in prevajanje v jedru evropske demokracije, ki je odprta za vse, zato poziva, naj se ne dovoli nobena reforma, ki bi ogrožala najširšo in najbolj vključujočo možno dostopnost dejavnosti in dokumentov Parlamenta;

44.  poziva predsedstvo, naj oceni in po potrebi spremeni pravila statuta za praktikante, vključno z uvedbo minimalnega plačila in uskladitvijo cen gostinske ponudbe za vse praktikante v upravi Parlamenta in pisarnah poslancev, da bi zagotovili enakopravno obravnavo in zaščitili socialne pravice praktikantov;

45.  poziva predsedstvo, naj pregleda pravila o povračilu stroškov za službena potovanja, ki se nanašajo na potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov med kraji dela Parlamenta, da bi jih uskladili s pravili, ki veljajo za preostalo osebje;

46.  meni, da bi bilo treba uvesti tretji postopek, s katerim bi se omogočila sporazumna prekinitev pogodbe med poslancem in pomočnikom;

Šoferska služba in mobilnost

47.  ima pomisleke v zvezi s predlogom internalizacije šoferske službe, v skladu s katerim bi zunanjega izvajalca nadomestili s pogodbenimi uslužbenci Parlamenta, zaradi česar se bodo izdatki takoj povečali za dodatnih 3,7 milijona EUR; meni, da bi bila pogodba z zunanjim izvajalcem, izbranim na dobro organiziranem javnem razpisu v skladu z veljavnimi pravili za javno naročanje, po katerih bi bil zunanji izvajalec jasno obvezan prevzeti odgovornost za varnostno preverjanje in preverjanje zanesljivosti osebja, pa tudi za dostojne delovne razmere in plačilo, lahko nadomestna rešitev; o internalizaciji bi razmišljal samo, če njeni stroški ne bodo presegli stroškov sedanjega sistema in če bo omogočala dostojne delovne pogoje in plačilo za voznike ter bolj uravnoteženo zastopanost spolov in spodbujala uporabo okolju prijaznejših avtomobilov; poziva, naj se pred sprejetjem odločitve Odboru za proračun posredujejo natančne informacije;

48.  poziva generalnega sekretarja, naj se posvetuje z belgijskimi oblastmi, da bo omogočen lažji dostop in najboljši izkoristek nove direktne železniške povezave med postajo Bruselj-Luxembourg in letališčem Zaventem, kar bi lahko vključevalo sprejemanje poslanskih izkaznic namesto sedanjih prepustnic (laissez passer);

49.  meni, da bi moralo biti v voznem parku več avtomobilov, ki so stroškovno učinkoviti, varčni z gorivom in varni; poudarja, da bi bilo treba nameniti prednost uporabi kombiniranih vozil in avtobusov, ki bi ob določeni uri vozili z letališča in nanj; poziva generalnega sekretarja, naj predloži poročilo o popolnem prehodu na električne avtomobile do konca desetletja;

50.  poziva generalnega sekretarja, naj organizira razprave s potovalno agencijo Parlamenta; spodbuja potovalno agencijo, naj pogosteje primerja cene; poziva jo, naj aktivno išče cenejše letalske vozovnice in v splošnem ponuja bolj konkurenčne cene za službena potovanja poslancev in vse kategorije zaposlenih, hkrati pa primerne pogoje za zamenjavo vozovnic;

Komuniciranje

51.  zahteva rezultate naknadne ocene splošne strategije in metodologije informacijske in komunikacijske kampanje v letu 2014 (ocenjevalno poročilo naj bi bilo nared v drugem polletju 2015);

52.  ponovno poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun poroča o oceni parlamentarne volilne kampanje za leto 2014 ter o učinkovitosti komunikacijskih ukrepov Parlamenta, namenjenih splošni javnosti;

53.  priznava vlogo informacijskih pisarn Parlamenta pri ozaveščanju o dejavnostih Parlamenta in Unije nasploh; meni, da bi bilo treba ukrepe za večjo učinkovitost načrtovati ob upoštevanju informacijskih pisarn Parlamenta; meni, da bi morale informacijske pisarne v čim večji meri deliti prostore in interne službe s predstavništvi Komisije; zahteva oceno ciljev, nalog in smotrnosti poslovanja informacijskih pisarn, na podlagi katere je treba opredeliti prednostne naloge;

54.  zahteva razmislek o tesnejšem sodelovanju z medijsko hišo ARTE v Strasbourgu, da bi vzpostavili evropsko medijsko središče za usposabljanje mladih novinarjev;

55.  poziva generalnega sekretarja, naj predstavi poročilo o podjetjih in organizacijah, ki so dobila dostop do Evropskega parlamenta, da bi tam organizirala forume o svojih dejavnostih; poziva generalnega sekretarja, naj ohranja ravnotežje med različnimi sektorji in različnimi vrstami organizacij, ki jim je odobren dostop do Evropskega parlamenta;

Druge zadeve

56.  poziva generalnega sekretarja, naj predstavi podrobno poročilo o izvajanju upravnega dela sporazumov o sodelovanju med Parlamentom, Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, na podlagi tega pa naj pripravi morebitno ureditev za dodatno upravno sodelovanje na področjih, kot so logistika, infrastruktura ali varnost;

57.  poziva generalnega sekretarja, naj pojasni trenutno upravljanje telovadnice Parlamenta in uporabo osebja Parlamenta v zvezi s tem; prav tako zahteva pojasnila v zvezi s trenutnim sporom in možnostmi, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti stroškovno učinkovito in uspešno upravljanje telovadnice v prihodnje;

58.  meni, da so mogoči dodatni prihranki pri odhodkih za pohištvo, saj se mu povečanje za 3 589 832 EUR v letu 2016 in podobno povečanje v letu 2017 v primerjavi s povečanjem za 2 415 168 EUR v letu 2015 res ne zdi razumno;

59.  pozdravlja bolj omejeno in učinkovito rabo zabojnikov; spodbuja souporabo zabojnikov na potovanjih v Strasbourgu;

60.  poziva generalnega sekretarja, naj v zvezi z okolju prijaznimi in ekonomsko učinkovitimi javnimi naročili v celoti in v skladu z duhom in črko izvaja novo finančno uredbo ter v tem smislu izboljša strategijo javnega naročanja Parlamenta;

61.  spodbuja k nadaljnjim prihrankom energije, zlasti v zvezi s sistemi razsvetljave in ogrevanja v stavbah, saj je razprava o proračunu za leto 2016 pokazala, da obstajajo možnosti za izboljšave;

62.  se zavzema za večje spodbujanje zdravih in ekološko pridelanih živil; prav tako poziva predsedstvo, naj oceni, kako bi lahko ponudili zdrava živila, ne le v smislu diverzifikacije storitev, temveč predvsem prodaje svežega sadja in zelenjave po dostopnejših cenah;

o
o   o

63.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2017;

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0407.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.
(8) UL L 156, 18.6.2005, str. 3.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.


Poročilo o Turčiji za leto 2015
PDF 389kWORD 154k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Turčiji za leto 2015 (2015/2898(RSP))
P8_TA(2016)0133B8-0442/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Turčiji za leto 2015 (SWD(2015)0216),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih ter prejšnjih ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji širitve EU (COM(2015)0611),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta št. 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

–  ob upoštevanju skupne izjave po vrhunskem srečanju med EU in Turčijo dne 29. novembra 2015 in akcijskega načrta EU-Turčija,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(1),

–  ob upoštevanju medvladne konference dne 14. decembra 2015, na kateri je bilo uradno odprto 17. poglavje o ekonomski in monetarni politiki,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(2), z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije za leto 2010(3), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011(4), z dne 18. aprila 2013 o poročilu o napredku Turčije za leto 2012(5), z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji(6), z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013(7), z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper(8), z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji(9) ter z dne 10. junija 2015 o poročilu Komisije o napredku Turčije za leto 2014(10),

–  ob upoštevanju poziva Komisiji v resoluciji Evropskega parlamenta o poročilu o napredku Turčije za leto 2014, naj ponovno oceni, kako so doslej potekala pogajanja in kako bi bilo mogoče izboljšati in okrepiti odnose in sodelovanje med EU in Turčijo,

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju izjave Evropske skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005, ki zajema določbo, v skladu s katero je priznanje vseh držav članic nujni del pristopnega procesa, in o tem, da mora Turčija polno izvajati dodatni protokol k sporazumu iz Ankare tako, da odpravi vse ovire za prosti pretok blaga brez predsodkov in diskriminacije,

–  ob upoštevanju dejstva, da je v skladu s sklepi z zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 pristop Turčije k EU pogojen s popolno usklajenostjo s københavnskimi merili in zmogljivostjo EU za vključevanje novih članic,

–  ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju krize v Siriji, prizadevanj za prekinitev ognja in miroljubno rešitev ter obveznosti Turčije, da v skladu z določbami Ustanovne listine OZN ter vrednotami in načeli, na katerih temelji EU, povečuje stabilnost ter spodbuja dobre sosedske odnose s trdnimi prizadevanji za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, sporov in konfliktov s sosednjimi državami zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora,

–  ob upoštevanju, da je v jedru pogajalskega procesa spoštovanje načel pravne države, predvsem načela delitve oblasti, demokracije, svobode izražanja, človekovih pravic, pravic manjšin in svobode veroizpovedi,

–  ob upoštevanju dejstva, da so bile odobrene 3 milijarde EUR za obvladovanje begunske krize v Turčiji, pri čemer 1 milijarda EUR izhaja iz proračuna EU, preostanek pa iz držav članic,

–  ob upoštevanju dela Kati Piri, ki ga je opravila v Odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve kot stalna poročevalka za Turčijo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005 in je bil njihov začetek izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa, temelječega na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformam;

B.  ker mora EU ostati sidrišče za reforme v Turčiji, saj imajo pristopna pogajanja in proces širitve preobrazbeno moč;

C.  ker je treba v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 zagotoviti popolno izpolnjevanje vseh københavnskih meril in zmožnost EU za vključevanje; ker je Turčija predana izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi s pravnim redom EU; ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za krepitev institucij in nadaljevanje procesa demokratizacije in modernizacije;

D.  ker so v pogajalskem procesu izjemno pomembna načela pravne države, predvsem delitev oblasti, svoboda izražanja in svoboda medijev, človekove pravice in demokracija, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, dobri sosedski odnosi, svoboda veroizpovedi, svoboda zbiranja in miroljubnega protestiranja, pravice manjšin in žensk ter boj proti diskriminaciji zoper ranljive skupine, kot so Romi, invalidi ter lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne (LGBTI) osebe;

E.  ker se je na področju političnih meril upočasnilo izvajanje reform in je prišlo do velikega nazadovanja na področju svobode izražanja in svobode združevanja;

F.  ker ima Turčija v svetovnem merilu še zmeraj največje število novinarjev v zaporu;

G.  ker je organizacija za svobodo tiska in medijev Turčijo na svoji lestvici uvrstila med države, kjer ni svobode tiska, svoboda interneta pa je le delna;

H.  ker se notranje in zunanje varnostne razmere v Turčiji hitro slabšajo;

I.  ker se je Turčija soočila s številnimi terorističnimi napadi v krajih Diyarbakir, Suruc, Ankara in Istanbul, ki naj bi jih izvedla t.i. Islamska država Iraka in Levanta (ISIL)/Daiš in ki so terjali 150 nedolžnih smrtnih žrtev;

J.  ker je rusko bombardiranje Aleppa in drugih delov Sirije povzročilo dotok velikega števila dodatnih beguncev, ki so se zatekli v Turčijo;

K.  ker sta se EU in Turčija dogovorili, da bosta oživili pogajalski proces in intenzivno sodelovali na področju migracij;

L.  ker je bilo turško prebivalstvo doslej izjemno gostoljubno do velikega števila beguncev, ki živijo med njimi; ker po podatkih UNHCR Turčija gosti največjo begunsko skupnost na svetu, ki šteje približno 2,7 milijona registriranih sirskih, iraških in afganistanskih beguncev;

M.  ker se turške oblasti niso strinjale s ponovnim odprtjem pravoslavnega semenišča na otoku Heybeliada (Halki);

I.Stanje odnosov med EU in Turčijo

1.  je močno zaskrbljen, ker spoštovanje demokracije in pravne države v Turčiji nazaduje, zaradi česar se je splošna hitrost izvajanja reform v tej državi v preteklih letih zelo upočasnila, in ker je na nekaterih poglavitnih področjih, kot so neodvisnost pravosodja in svoboda združevanja in svoboda izražanja, spoštovanje človekovih pravic in pravne države prišlo do nazadovanja in vse večjega odmika od københavnskih meril, ki jih morajo države kandidatke izpolnjevati;

2.  poudarja, da je Turčija ključna strateška partnerica EU in da bi z dejavnimi in verodostojnimi pogajanji začrtali ustrezen okvir za izkoriščanje celotnega potenciala odnosov med EU in Turčijo; je seznanjen, da je EU ponovno oživila pogajalski proces in upa, da bo odprtje poglavij prineslo konkreten napredek; v zvezi s tem Turčijo poziva k dejanskemu napredku in iskreni zavezanosti; ponavlja poziv Komisiji, naj ponovno oceni, kako so doslej potekala pogajanja in kako je mogoče izboljšati in okrepiti odnose in sodelovanje med EU in Turčijo; močno podpira strukturiran, pogostejši in odprt politični dialog na visoki ravni o ključnih vprašanjih v skupnem interesu, kot so migracija, boj proti terorizmu, energija, gospodarstvo in trgovina;

3.  meni, da odločitev o preložitvi poročila Komisije o napredku za leto 2015 na obdobje po turških volitvah novembra 2015 ni pravilna, saj daje vtis, da je EU pripravljena obmolkniti o kršitvah temeljnih pravic v zameno za sodelovanje turške vlade pri vprašanju beguncev; poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo objavila letna poročila o napredku po točno določenem časovnem razporedu; poziva Komisijo in Svet, naj ne zanemarita notranjega dogajanja v Turčiji in naj jasno zagovarjata pravno državo in temeljne pravice v tej državi, kot določeno v københavnskih merilih, ne glede na druge interese;

4.  je seznanjen z izidom parlamentarnih volitev dne 1. novembra 2015 in sestavo nove vlade; ponovno poziva k znižanju 10-odstotnega volilnega praga in k preglednosti financiranja političnih strank in volilnih kampanj; pozdravlja dejavno sodelovanje prostovoljcev civilne družbe med volitvami in visoko volilno udeležbo; vendar obsoja ustrahovanje in nadlegovanje medijev ter diskriminacijo opozicijskih strank pri predvolilnem poročanju, nasilno in ustrahovalno vzdušje, ki mu botrujejo zlasti napadi varnostnih sil in skrajnih nacionalističnih skupin na posamezne kandidate in urade strank, zlasti Ljudske demokratske stranke HDP, ter močno politično polarizacijo; pozdravlja, da je Velika narodna skupščina Turčije zaradi zadnjih dveh volitev in kljub 10-odstotnemu volilnemu pragu postala bolj vključujoča do manjšinskih skupin v Turčiji;

5.  poziva k posodobitvi carinske unije in njeni razširitvi na nove sektorje, vključno s kmetijskimi proizvodi, storitvami in javnimi naročili; je seznanjen, da naj bi se pogajanja o tem začela v drugi polovici leta 2016; opozarja, da se lahko potencial carinske unije v celoti izkoristi le, če Turčija v celoti izvaja dodatni protokol v povezavi z vsemi državami članicami; meni, da bi bilo treba v prihodnjih prostotrgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami, zlasti pri pogajanjih med EU in ZDA o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, upoštevati interese Turčije; poziva k izboljšanju prostega gibanja oseb in povečanju medkulturnih izmenjav;

6.  z odobravanjem ugotavlja, da se je politični dialog med EU in Turčijo na področju zunanje in varnostne politike poglobil in da je Turčija leta 2015 bolje podprla izjave EU in sklepe Sveta; obžaluje, da Turčija ni podprla sklepa, ki ga je Svet sprejel, ko je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in po dogodkih v vzhodni Ukrajini, vključno z omejevalnimi ukrepi;

7.  ponavlja, da bi morala Turčija v skladu z določbami pogajalskega okvira še bolj uskladiti svojo zunanjo politiko s politiko EU; meni, da je ključno povečati izmenjavo informacij o zunanjepolitičnih zadevah in poziva turškega zunanjega ministra k udeležbi na sejah Sveta za zunanje zadeve, ko je to ustrezno; opozarja na strateški pomen Turčije za energetsko varnost EU, saj je izredno pomembna tranzitna država; meni, da je hitri razvoj sodelovanja na področju energetike in širjenje koridorja za tranzit energentov prek Turčije v Evropsko unijo bistvenega pomena;

8.  ponavlja, da je treba okrepiti dobre sosedske odnose, ki so temeljni del pogajalskega okvira in bistveni element širitvenega procesa; v zvezi s tem poziva Turčijo, naj okrepi prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov z neposrednimi sosedami zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora, v skladu z določbami Ustanovne listine OZN in mednarodnim pravom; poziva turško vlado, naj podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS); poziva turško vlado, naj preneha s ponavljajočimi se kršitvami grškega zračnega prostora in teritorialnih voda, pa tudi preleti turških vojaških letal nad grškimi otoki; izraža obžalovanje, da velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji; poziva Turčijo in Armenijo, naj uredita medsebojne odnose z vzpostavitvijo brezpogojnih diplomatskih odnosov, in poziva k odprtju meje med Turčijo in Armenijo, s čimer bi se lahko odnosi izboljšali, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem povezovanju;

II.Spoštovanje pravne države, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin

9.  meni, da so za upoštevanje zavezanosti EU pravni državi in temeljnim vrednotam v Turčiji nujno potrebne reforme na področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti; brez poseganja v stališča držav članic poziva Svet EU, naj po izpolnitvi uradnih meril uspešnosti predlaga odprtje poglavij 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) ter zagotovi, da bo proces reform v Turčiji oblikovan na podlagi vrednot in standardov EU; poziva Turčijo, naj na področju pravosodnih reform v celoti sodeluje s Svetom Evrope in Beneško komisijo;

10.  obžaluje resno nazadovanje v zadnjih dveh letih na področju svobode govora, izražanja in mnenja, tako na spletu kot zunaj njega, v Turčiji, ki se v indeksu svobode tiska na svetu, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, uvršča na 149. mesto med 180 državami; opozarja, da je Turčija – po podatkih samih turških oblasti – država z rekordno visokim številom novinarjev za zapahi; znova poudarja, da so svoboda mnenja, izražanja in govora skupaj z neodvisnimi mediji bistvene evropske vrednote; pozdravlja sodbo ustavnega sodišča, da so bile kršene človekove pravice Cana Dündarja in Erdema Güla; opominja, da ju še vedno čaka sojenje in da tožilci zahtevajo večkratne dosmrtne zaporne kazni, je zaskrbljen nad odločitvijo, da se javnost izključi iz celotnega trajanja sojenja, ter poziva k temeljiti in objektivni preiskavi obtožb novinarjev glede prevoza orožja v Sirijo; obsoja nedavne izjave turškega predsednika proti ustavnemu sodišču; poziva k takojšnji izpustitvi vseh zaprtih novinarjev in spodbuja evropske diplomate, naj še naprej tesno spremljajo vse kazenske zadeve proti novinarjem; obžaluje osebne napade vodilnih vladnih uradnikov na novinarje in nasprotnike ter vse bolj avtoritarno vedenje turških voditeljev; poziva Turčijo, naj takoj ukrepa proti vsem oblikam zastraševanja novinarjev, predvsem naj razišče vse telesne napade nanje in grožnje proti njim, hkrati pa naj dejavno preprečuje napade na medijske hiše, pa tudi umiri napeto politično ozračje, s katerim se ustvarja okolje, ki omejuje svobodo govora v medijih in na internetu;

11.  opaža, da indeks zaznave korupcije za leto 2015, ki ga je 27. januarja 2016 objavila organizacija Transparency International, kaže na povečanje korupcije v zadnjem letu v Turčiji, ki je sicer sedaj po tem indeksu na 66. mestu; poudarja, da mora turška vlada jasno in dosledno izraziti, da se resnično namerava spopasti s korupcijo na vseh ravneh oblasti;

12.  opozarja, da bi moral biti boj proti korupciji ena prednostnih nalog Turčije; zato poziva Turčijo, naj posodobi strategijo in akcijski načrt za boj proti korupciji, ustanovi neodvisen organ za boj proti korupciji ter pokaže verodostojne rezultate preiskav, pregona in obsodb, tudi v primerih na visoki ravni;

13.  poziva, naj se ponovno vzpostavi neodvisnost medijev v lasti holdinga Koza Ipek ter medijske skupine Feza in naj se predstavniki vlade odstranijo iz upravnih odborov, več deset odpuščenih delavcev, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi vladnega prevzema, pa naj se vrne na svoja delovna mesta in umaknejo naj se obtožbe o terorizmu;

14.  obsoja nasilni in nezakoniti prevzem številnih turških časopisov, nedavno tudi Zamana, in je zaskrbljen zaradi odločitve Digiturka, ki je domnevno tudi politično motivirana, da preneha s televizijskim oddajanjem; poziva turško vlado, naj preneha s političnim in gospodarskim pritiskom na neodvisne medije; ostro obsoja verbalne in fizične napade ter naraščajočo uporabo zakonodaje o obrekovanju in protiteroristične zakonodaje proti novinarjem; je seznanjen s prepovedjo spletnega in običajnega poročanja o določenih vsebinah ter blokiranjem spletnih strani, kar vodi do samocenzure med novinarji, ki se bojijo, da bi kritiziranje oblasti še povečalo povračilne ukrepe; je močno zaskrbljen zaradi blokiranja na desettisoče spletnih strani, sprememb zakona o reguliranju internetnih medijev, sprejetih marca 2015, ter oblasti direktorata za telekomunikacije (TIB), ki iz najrazličnejših nejasnih razlogov dovoljuje blokiranje spletnih strani v štirih urah; je zaskrbljen, ker je turški satelitski ponudnik Turksat v petek, 26. februarja 2016, prekinil oddajanje kanala IMC TV, ker je to zahteval ankarski državni tožilec, ki preiskuje, ali ta kanal podpira „teroristično“ skupino; je zaskrbljen zaradi izredno visokih davčnih kazni za medijske organizacije; poziva k reviziji zakona o internetu, da bi podprli okolje, ki bo spodbujalo svobodo govora na internetu ter varstvo zasebnosti in osebnih pravic; obsoja, da poskušajo turški vladni uradniki ustrahovati številne mednarodne novinarje in jih v nekaterih primerih celo izseliti; poziva k neodvisni preiskavi umorov novinarjev Nadžija Džerfa, Ibrahima Abdela Kadra ter Faresa Hamadija z bloga o Siriji „Tihi pokol Rake“ (Raqqa is Being Slaughtered Silently) na turških tleh; poleg tega obžaluje preiskave, aretacije, zaporne kazni in globe na podlagi člena 299 kazenskega zakonika zaradi domnevne žalitve predsednika države; poziva turško vlado, naj ta vprašanja obravnava nujno in prednostno, da bi zaščitila pluralizem v skladu z mednarodnimi standardi; meni, da je odprta javna razprava osrednji sestavni del vsake zdrave demokracije;

15.  poziva turško vlado, naj sprejme tehten zakon o varstvu podatkov in ustanovi neodvisen organ za varstvo podatkov v skladu z evropskimi standardi, s čimer bo ustvarila potrebne pogoje za učinkovito in uspešno mednarodno policijsko in pravosodno sodelovanje ter izmenjavo informacij, hkrati pa bo prispevala k izpolnjevanju meril za liberalizacijo vizumskega režima; poziva turške oblasti, naj jasno opredelijo izjeme pri področju uporabe zakona, zlasti glede obdelave zdravstvenih podatkov, ter naj uvedejo izbirni postopek, ki bo zagotavljal neodvisnost članov organa za varstvo podatkov;

16.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zakona o boju proti terorizmu, zlasti zaradi široke in nejasne opredelitve terorizma, organiziranega kriminala in propagande, ki jo določa, s čimer je nemogoče določiti jasno naravo tovrstnih kaznivih dejanj; vztraja, da mora biti kazenska in protiteroristična zakonodaja v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo mora Turčija v celoti spoštovati in izvajati; poziva Turčijo, naj ustvari politično in pravno okolje, kjer bo lahko sodstvo tudi v praksi neodvisno in nepristransko opravljalo svoje naloge, da ne bi postalo instrument za zatiranje notranjega nasprotovanja; poziva Turčijo, naj izvaja vse sodbe evropskih sodišč; je zaskrbljen zaradi številnih prerazporeditev, neprostovoljnih premeščanj in odpuščanja sodnikov in tožilcev, ki ogrožajo neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost pravosodja ter spoštovanje načela dolžnega pravnega postopanja in delitve oblasti; poziva, naj se nemudoma spet vzpostavi ločitev oblasti in se s pomenljivimi koraki zagotovi popolna neodvisnost pravosodja; obžaluje izkrivljanje sodnih postopkov v korist nekaterih politikov, kar je postalo običajna praksa v Turčiji po korupcijskem škandalu leta 2013; poudarja, da je treba omejiti vlogo in vpliv izvršne oblasti v okviru visokega sveta sodnikov in tožilcev in da so potrebna zadostna zagotovila za preprečevanje neprostovoljne premestitve sodnikov;

17.  opozarja, da je izjemna gospodarska rast Turčije v zadnjem desetletju privedla do gradnje stanovanj in širitve infrastrukture brez primere, pogosto na račun ohranjevanja in varstva okolja; je posebej zaskrbljen zaradi številnih megaprojektov v tej državi in vlado Turčije nujno poziva, naj uporabi presoje vpliva na okolje in socialnega vpliva ter pravočasno vključi lokalno prebivalstvo v zasnovo projekta, da bo lahko kar najbolj preprečila dolgoročne negativne učinke urbanizacije, porabe prostora in degradacije okolja;

18.  meni, da bi moral proces ustavnih reform voditi v sekularno, pluralistično, vključujočo in strpno družbo; poudarja, da bi morala nova ustava temeljiti na širokem soglasju celotnega političnega spektra in družbe kot celote, ob polnem spoštovanju pravic manjšin, ne glede na njihovo kulturno ali versko ozadje, ter zagotavljati trdno podlago za temeljne svoboščine in pravno državo; poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje pravno državo ter temeljne pravice in svoboščine, zlasti svobodo verske in etnične manjšine; poudarja, da mora sprejeti celovito protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo vključevala prepoved diskriminacije in sovražnega govora na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola ali spolne identitete, in naj vključi prepoved takšne diskriminacije v novo ustavo; poudarja, da ta pristop Turčije ne bi smel odvrniti od zagotavljanja posebnih pravic državljanom na podlagi narodnosti, veroizpovedi ali jezika, da lahko ohranijo svojo identiteto; vendar v zvezi s tem ugotavlja, da so potrebni nadaljnji koraki za reševanje težav grške manjšine, zlasti v zvezi z njeno pravico do izobraževanja in lastninskimi pravicami; poziva turške oblasti, naj uvedejo sodne ukrepe proti osebam in organom, odgovornim za kakršno koli kaznivo dejanje iz sovraštva, tudi antisemitizem, kot je objavljeno v vladnem svežnju za demokratizacijo iz leta 2013; obsoja pasiven odnos turške vlade do resnih groženj kristjanom in njihovim duhovnikom v socialnih medijih; pričakuje, da bo turška vlada vse turške državljane obravnavala brez predsodkov zaradi njihovega verskega prepričanja; poziva turške organe, naj glede na to, da v Turčiji živi najštevilčnejša romska manjšina na svetu, s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi dosežejo dejansko enake pravice za Rome v turški družbi in izboljšajo njihov položaj, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo romskim otrokom in vključevanju romskih žensk;

19.  poziva Turčijo, naj še naprej tesno sodeluje z Komisijo pri pripravljanju nove in izvajanju veljavne zakonodaje, da bi zagotovila združljivost s pravnim redom EU;

20.  poudarja, da je treba v skladu z evropskimi vrednotami v celoti spoštovati pravico do različnih življenjskih slogov, tako laičnih kot temelječih na veri, in ohranjati ločitev države in vere;

21.  poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces reform na področju svobode misli, vesti in vere, in sicer tako, da verskim skupnostim omogoči pridobitev statusa pravne osebe, z odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju in nasledstvu duhovnikov, z upoštevanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil Beneške komisije ter z odpravljanjem vseh vrst diskriminacije ali ovir na podlagi vere; poziva Turčijo, naj spoštuje poseben značaj in pomen ekumenskega patriarhata ter mu prizna status pravne osebe; ponavlja, da je treba dovoliti ponovno odprtje semenišča Halki in odpraviti ovire za njegovo ustrezno delovanje ter omogočiti javno uporabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh;

22.  poziva turško vlado, naj ustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poudarja, da je predvidena lokacija na zelo potresnem področju, zato predstavlja veliko nevarnost ne samo za Turčijo, ampak za vso sredozemsko regijo; zato poziva turško vlado, naj se pridruži konvenciji iz Espooja, ki od podpisnic zahteva, da druga drugo obvestijo o možnih večjih projektih, ki bi verjetno imeli velik negativen čezmejni vpliv na okolje, in se o njih medsebojno posvetujejo; poziva turško vlado, naj vlade sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, vključi nadaljnje korake v zvezi s projektom Akkuyu ali naj se z njimi o njem vsaj posvetuje;

23.  izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nasilja nad ženskami in pomanjkljivega izvajanja nacionalnega prava za preprečevanje nasilja in varovanje žensk pred nasiljem; poleg tega vztraja, naj oblasti učinkovito izvršujejo veljavne zakone o nasilju nad ženskami ter zlorabi v družini, ki sta močno razširjena na podeželju in v mestih, obravnavajo naj nezadostno prijavljanje nasilja na podlagi spola, žrtvam takega nasilja naj zagotovijo podporne storitve in zatočišče, storilcem pa naložijo kazni, poleg tega pa naj povečajo družbeno ozaveščenost ter obravnavajo družbeno sprejemanje nasilja na podlagi spola; močno priporoča vladi, naj spodbuja enakost spolov na političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, državljanskem in vseh drugih področjih;

24.  poziva Turčijo, naj si resno prizadeva za varstvo pravic skupnosti LGBTI; izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja varstva oseb LGBTI pred nasilnimi dejanji; v zvezi s tem poudarja, da je razočaran, ker zaščita pred kaznivimi dejanji iz sovraštva na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ni vključena v zakon o kaznivih dejanjih iz sovraštva; obžaluje, da ostajajo kazniva dejanja iz sovraštva do oseb LGBTI pogosto nekaznovana ali da so kazni storilcem znižane, ker naj bi bili „žrtve krivičnih provokacij“;

III.Kurdski mirovni proces in razmere na jugovzhodu Turčije

25.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer na jugovzhodu Turčije; opozarja na odgovornost turške vlade, da zaščiti vse ljudi, ki živijo na njenem ozemlju, ne glede ne njihovo kulturno ali versko poreklo; priznava, da ima Turčija legitimno pravico do boja proti terorizmu v skladu z mednarodnim pravom; vendar poudarja, da je treba varnostne ukrepe izvajati ob spoštovanju pravne države in človekovih pravic; poudarja, da morajo biti vse dejavnosti varnostnih sil sorazmerne in ne smejo biti zasnovane kot kolektivno kaznovanje; obsoja neustrezno ravnanje posebnih varnostnih sil in poziva, naj se storilce kazensko preganja; poziva k izvrševanju humanitarnega prava, da bi bili vsi ranjeni deležni oskrbe, do katere so upravičeni;

26.  obsoja in ne more upravičiti, da Kurdska delavska stranke (PKK), ki je v EU na seznamu terorističnih organizacij, znova uporablja nasilje; poudarja, da nasilje ni rešitev za kurdsko vprašanje, in odločno poziva turško vlado, naj prevzame odgovornost za obnovitev pogajanj, da bi dosegli celovito in trajno rešitev tega vprašanja; poziva stranko PKK, naj odloži orožje, opusti teroristično taktiko ter svoja pričakovanja izraža na miren in zakonit način; odločno obsoja napade na varnostne sile in civiliste; v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost, ker pripadniki Domoljubnega revolucionarnega gibanja mladine (YDG–H) postavljajo barikade in kopljejo obrambne jarke; vendar vztraja, da je treba dovoliti mirne proteste;

27.  poziva turške oblasti, naj nemudoma odpravijo policijsko uro, ki je bila uvedena s kršitvijo turške ustave; izraža posebej resno zaskrbljenost zaradi razmer v krajih Cizre in Sur/Diyarbakır in obsoja, da tam pobijajo civiliste ali jih puščajo ranjene, brez vode, hrane in zdravstvene oskrbe; poziva Turčijo, naj Mednarodnemu rdečemu polmesecu omogoči lajšanje humanitarne krize v teh krajih; poziva vlado, naj v skladu z začasnimi ukrepi Evropskega sodišča za človekove pravice omogoči sprejem ranjenih v bolnišnicah, civilistom pa zagotovi varen izhod iz mest, kjer je uvedena policijska ura; je globoko zaskrbljen zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti, kar je treba temeljito preiskati, in zaradi dejstva, da je približno 400 000 oseb notranje razseljenih; poudarja, da je treba družinam omogočiti, da kot dejanje človekovega dostojanstva z ulic odnesejo trupla svojcev in jih pokopljejo; opozarja na odgovornost turške vlade za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in varnosti ter dostop do blaga in storitev za vse civilno prebivalstvo v pretežno kurdskih območjih Turčije, kjer potekajo spopadi; poziva turško vlado, naj vzpostavi formalni mehanizem za zagotavljanje nujne pomoči in nadomestil tistim, ki so morali zapustiti svoje domove, postali brezposelni in izgubili vir preživljanja; obžaluje uničenje zgodovinske dediščine;

28.  je zaskrbljen zaradi nedavno razkritih projektov turške vlade za preoblikovanje mest in premestitve na območjih, ki so jih prizadeli spopadi, in obžaluje sklep o obsežni razlastitvi v okrožju Sur province Diyarbakir, ki vključuje občinska in tudi cerkvena posestva ter bi pomenila kršitev pravic verskih manjšin; poziva turško vlado, naj spoštuje kulturno edinstvenost regije in naj centraliziranim lokalnim vladnim strukturam ne dodeli še večjih pristojnosti v njej; poziva k reviziji sklepa o razlastitvi in načrtih obnove na podlagi dialoga in sodelovanja z okrožnimi in mestnimi občinami ter spoštovanja pravic prebivalcev in lastnikov;

29.  je zgrožen zaradi dejanj policijskih sil za posebne operacije, znanih kot „enote Esedullah“, ki naj bi bile odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, med drugim tudi za nameren uboj civilistov na jugovzhodu Turčije; zahteva, da turške oblasti temeljito preiščejo dejanja teh enot, kršitelji človekovih pravic pa morajo v celoti prevzeti odgovornost in biti kaznovani;

30.  poziva k takojšnjemu premirju in obnovitvi mirovnega procesa, da bi dosegli sporazumno rešitev kurdskega vprašanja; poudarja, da si je treba prednostno prizadevati za napredek pri demokratizaciji in spravi; v zvezi s tem poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj ustanovi posebni odbor za rešitev kurdskega vprašanja, da bi s povrnjenim občutkom pravičnosti in ozdravitvijo od travm, ki se lahko politično zlorabljajo, pomagal doseči trajni mir; poziva EU, naj nemudoma prevzame dejavno vlogo v mirovnem procesu; poudarja, da je treba dati prednost krepitvi socialnih, kulturnih in političnih pravic ter enakopravni obravnavi oseb kurdskega porekla; ponovno poziva Turčijo kot članico Sveta Evrope, naj umakne pridržke glede Evropske listine lokalne samouprave, da bi zagotovila celovito izvajanje vseh njenih vidikov;

31.  močno obžaluje ustrahovanje in pregon več kot 1000 članov akademskega sveta, ki so podpisali peticijo za mir; obsoja dejstvo, da je bilo 50 izmed njih odpuščenih ali začasno odstavljenih, štirje podpisniki pa so bili zaprti; poudarja, da je treba kazensko preganjati odgovorne za uboj odvetnika Tahirja Elçija, ki je svoje življenje posvetil miru in človekovim pravicam; izraža resno zaskrbljenost glede sodnih preiskav, katerih tarča so bili predvsem člani Ljudske demokratične stranke (HDP), glede potekajočega zapiranja in odpuščanja lokalnih županov, vključno s 25 sožupani, ter glede groženj, ki so jih deležni številni kurdski politiki;

32.  obsoja teroristične napade, ki naj bi jih izvedel ISIL/Daiš v Diyarbakirju, Surucu, Ankari in Carigradu; izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami ter državljani Turčije, ki so v boju proti ekstremizmu najbolj na udaru; prav tako odločno obsoja bombne napade v Ankari 17. februarja 2016, za katere je prevzela odgovornost militantna skupina Sokoli za svobodo Kurdistana (TAK), kot tudi napad v Ankari 13. marca 2016, in izraža sožalje družinam žrtev in drugim žalujočim; poudarja, da je treba opraviti temeljito preiskavo teh napadov, da bi kršitelje privedli pred sodišče; meni, da je tesnejše sodelovanje med Europolom in turškimi organi kazenskega pregona ključno za učinkovit boj proti terorizmu;

33.  pozdravlja sodelovanje Turčije v svetovni koaliciji za boj proti Isilu in odprtje njenih baz ZDA in koalicijskim silam; poziva Turčijo, naj ravna ustrezno zadržano in v polni meri sodeluje z zahodnimi zaveznicami;

34.  poziva jo tudi, naj še naprej krepi prizadevanja pri preprečevanju, da bi tuji bojevniki, denar ali oprema dosegli ISIL/Daiš in druge ekstremistične skupine na njenem ozemlju; je zaskrbljen, da turške oblasti morda niso sprejele vseh možnih ukrepov za ustavitev in preprečitev dejavnosti ISIL/Daiša, zlasti za boj proti nezakonitemu tihotapljenju nafte prek turških meja; poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za izmenjavo informacij in tesno sodeluje s turškimi oblastmi v tej zadevi, da bi dodatno podprla boj proti tihotapskim mrežam; opozarja na pomanjkljivosti pri aretacijah tujih bojevnikov ter nadzoru meja z Irakom in Sirijo;

35.  pozdravlja podporo in prispevek Turčije k sporazumu, doseženemu med velesilami, za prekinitev sovražnosti v Siriji in zagotavljanje humanitarne pomoči ljudem v stiski; to pozdravlja kot pomemben korak k razrešitvi sirske krize; ugotavlja, da bi morala prekinitev sovražnosti veljati za vse strani v spopadu, razen za skupine, ki jih je Varnostni svet OZN opredelil kot teroristične organizacije; poziva vse strani, naj te zaveze hitro in v celoti izpolnijo; ponovno izraža mnenje, da ni vojaške rešitve za sirski spor, in vztraja, da je treba doseči politično rešitev; obsoja turško vojaško posredovanje proti kurdskim silam v severni Siriji, ki spodkopava boj proti ISIL/Daišu ter ogroža prizadevanja za mir in varnost;

IV.Sodelovanje med EU in Turčijo na področju begunske/migracijske krize

36.  podpira novo politično sodelovanje EU in Turčije pri geopolitičnih izzivih, zlasti pri begunski in migracijski krizi; priznava velik humanitarni prispevek Turčije, saj gosti največje število beguncev na svetu; poziva EU in Turčijo, naj združita moči pri izboljšanju in zagotavljanju dostojnih življenjskih pogojev in osnovnih zmogljivosti v begunskih taboriščih ter olajšata delo Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), da bi preprečili množično odhajanje migrantov; spodbuja EU, naj še naprej sodeluje s turškimi vladnimi uradniki, da bi zagotovili pravilno dokumentiranje migrantov; želi spomniti, da je Turčija ena ključnih tranzitnih držav, za begunce in migrante, ki potujejo v EU ne le iz Sirije, ampak tudi iz številnih drugih držav; poudarja, da je sodelovanje s Turčijo pomembno za upravljanje begunske krize in preprečevanje smrtnih žrtev na morju; pozdravlja Natovo nadzorno misijo v Egejskem morju;

37.  pozdravlja zagon skupnega akcijskega načrta EU in Turčije za begunce in upravljanje migracij 29. novembra 2015, ki je del celovitega programa za sodelovanje na podlagi skupne odgovornosti ter vzajemnih zavez in njihovega izpolnjevanja, in vztraja, da ga je treba takoj začeti izvajati; poudarja, da sodelovanje med EU in Turčijo v zvezi z migracijami ne bi smelo biti odvisno od časovnega razporeda, vsebine in pogojenosti pogajalskega procesa; meni, da prenos upravljanja begunske krize na Turčijo ni verodostojna dolgoročna rešitev tega vprašanja; poziva države članice EU k solidarnosti, da bi več držav v duhu delitve bremena in odgovornosti sprejelo begunce za preselitev;

38.  poudarja, da je treba 3 milijarde EUR in dodatna sredstva iz instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji ustrezno uporabiti z izvajanjem projektov za zadovoljevanje takojšnjih potreb po hrani, zdravstvenem varstvu, sanitarni oskrbi in izobraževanju, da bo to pravočasno in neposredno koristilo beguncem in gostiteljskim skupnostim; poziva k polnemu sodelovanju Parlamenta kot sozakonodajalca in proračunskega organa v postopku odločanja; poziva k hitrejšemu izplačevanju obljubljenih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s Turčijo zagotovijo, da bo vzpostavljen mehanizem za preverjanje, ali se sredstva ustrezno uporabljajo v ta namen, da bo ta mehanizem pod strogim nadzorom in da bo Komisija o uporabi sredstev redno obveščala Evropski parlament; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, kot so ženske in otroci, zlasti sirote, ter verske manjšine, med katerimi so kristjani in jazidi; poudarja, da je nujno treba ukrepati proti nasilju na podlagi spola in zlorabi žensk in deklet na migracijskih poteh preko Turčije;

39.  pozdravlja nedavno odločitev turške vlade, da bo odprla svoj trg dela za sirske begunce; poziva k nujnim ukrepom, da bi zagotovili izobraževanje vseh 700 000 sirskih otrok; izraža pohvalo turški vladi, ker sirskim beguncem zagotavlja brezplačne zdravstvene storitve in izobraževanje; obžaluje, da poziv Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce k povečanju financiranja ni bil uspešen in da je moral Svetovni program za hrano zaradi zmanjšanih sredstev znižati delež prehrane na 80 %; izraža pohvalo Turčiji, ker je enostransko zapolnila to finančno vrzel, ter poziva države članice in EU, naj povečajo finančna sredstva za agencije OZN in njihove partnerske nevladne organizacije v Turčiji;

40.  izreka pohvalo Turčiji, ker je do nedavnega ohranjala politiko odprtih meja za sirske begunce; odobrava začetek veljavnosti novih pravil turškega vizumskega režima, zaradi katerih so se nedovoljeni prehodi že močno zmanjšali; kljub temu poudarja, da je treba za države, iz katerih prihaja veliko število nezakonitih migrantov, uporabljati veliko strožjo vizumsko politiko, skladno z vizumsko politiko EU, da bi zajezili pritok migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, prek Turčije v Evropo; poudarja, da Turčija potrebuje vso podporo za izboljšanje varnosti svojih meja in krepitev boja proti tihotapljenju ljudi; poziva Turčijo, naj pokaže nično toleranco in sprejme učinkovite ukrepe za zaustavitev trgovcev z ljudmi in toka beguncev proti grškim otokom, ki povzroča hude humanitarne, politične, socialne in varnostne probleme v EU; spodbuja Turčijo, Bolgarijo in Grčijo, naj bolj sodelujejo pri operacijah za iskanje in reševanje v Egejskem morju, agencijo Frontex pa poziva, naj nudi podporo turški obalni straži in okrepi dvostransko izmenjavo informacij z njo; priznava, da so lahko ukrepi proti tihotapljenju učinkoviti le skupaj z vzpostavitvijo varnih in zakonitih poti v Evropsko unijo za begunce in prosilce za azil;

41.  poudarja, da omejevanje priseljevanja v EU ne bi smelo privesti do prisilnega vračanja beguncev ali nezakonitega odvzema prostosti; poziva Komisijo, naj v zvezi s skupnim akcijskim načrtom EU in Turčije razišče navedbe iz poročila organizacije Amnesty International z dne 1. aprila 2016, da Turčija izvaja prisilna vračanja sirskih beguncev; vztraja, da je treba pri izvajanju vseh postopkov prisilnega vračanja iz Grčije v Turčijo dosledno upoštevati mednarodno pravo in pravo EU s področja dostopa do azila in mednarodne zaščite ter izvajanje temeljnih pravic in procesnih jamstev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj tesno spremlja način izvajanja sporazuma s strani turških oblasti in upoštevanje načela nevračanja v primeru oseb, vrnjenih v Turčijo; ponovno poziva turško vlado, naj umakne geografski pridržek pri izvajanju Ženevske konvencije iz leta 1951; vztraja, da je izjemno pomembno vzpostaviti varne in zakonite poti za begunce, in države članice poziva, naj znatno okrepijo prizadevanja za njihovo preselitev; meni, da je nujno treba najti politično rešitev sirske krize; poziva Turčijo, naj znatno okrepi svoja prizadevanja za iskanje politične rešitve, kar pomeni, da mora premagati svoje zadržke v zvezi s sodelovanjem Kurdov pri mirovnih pogovorih v Ženevi;

42.  pozdravlja, da turške oblasti in Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce v Turčiji usklajujejo podatkovne baze za registracijo beguncev v enoten registracijski sistem; meni, da je treba preučiti tehnične načine, da bi bila ta podatkovna baza interoperabilna in združljiva z evropsko podatkovno bazo za registracijo prosilcev za azil (Eurodac); poudarja, da je pomembno tudi to, da so begunci, ki zapustijo Turčijo in gredo v Evropo, izpisani iz turške podatkovne baze;

43.  poudarja, da je izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu v razmerju do vseh držav članic izjemno pomembno za EU, saj ponuja možnost za bolj učinkovito politiko vračanja migrantov, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite; pozdravlja politični dogovor, ki sta ga EU in Turčija strani sprejeli na njunem vrhunskem srečanju 29. novembra 2015, da se bo sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo začel v celoti izvajati junija 2016; poziva vse strani, naj medtem v celoti in učinkovito izvajajo obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu ter zagotovijo polno spoštovanje temeljnih pravic vrnjenih migrantov;

44.  spodbuja vlado, naj v celoti in brez diskriminacije izpolni merila, določena v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumske ureditve, v razmerju do vseh držav članic; opozarja, da je liberalizacija vizumske ureditve proces, ki temelji na dosežkih, in da bodo potovanja brez vizuma turškim državljanom omogočena šele, ko bodo izpolnjene zahteve; poziva Komisijo, naj zagotovi več tehnične pomoči za izpolnjevanje pogojev iz načrta za liberalizacijo vizumske ureditve;

V.Napredek pri pogovorih o ponovni združitvi Cipra

45.  pozdravlja znatni napredek, ki je bil dosežen pri pogovorih o ponovni združitvi Cipra pod okriljem OZN; pozdravlja skupno izjavo dveh voditeljev z dne 11. februarja 2014 kot osnovo za rešitev vprašanja; podpira, da bi se Republika Ciper oblikovala v federacijo dveh skupnosti in dveh območij z enotno suverenostjo, enotno mednarodno pravno osebnostjo in enim samim državljanstvom, pri čemer bi bili obe skupnosti politično enakovredni, vsi državljani pa bi imeli enake možnosti, hkrati pa ta ureditev ne bi prejudicirala končnega sporazuma ter bi bila v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN in mednarodnim pravom; pozdravlja konstruktiven pristop voditeljev grško-ciprske in turško-ciprske skupnosti na Cipru ter njuno odločenost in neutrudna prizadevanja, da bi čim prej dosegli pravično, celovito in izvedljivo rešitev vprašanja; poudarja, kako pomembna bi bila rešitev desetletja trajajočega ciprskega problema za celotno regijo in Evropo/Evropsko unijo; zato pozdravlja možnost ponovnega referenduma o ponovni združitvi ter vse strani poziva, naj prispevajo k pozitivnemu izidu;

46.  poudarja, da nerešeno ciprsko vprašanje vpliva na razvoj odnosov med EU in Turčijo, zato poziva vse vpletene strani, naj si prizadevajo za njegovo rešitev;

47.  poziva Turčijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo v celoti in brez diskriminacije izvajala dodatni protokol k pridružitvenemu sporazumu v razmerju do vseh držav članic, vključno z Republiko Ciper, saj bi to znatno spodbudilo pogajalski proces;

48.  obžaluje turško politiko nezakonitega naseljevanja in Turčijo poziva, naj na zasedenih območjih Cipra ne naseljuje novih turških državljanov, saj je to v nasprotju z Ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava; poziva Turčijo, naj konča vse ukrepe, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in tako ovirajo rešitev v prihodnosti;

49.  poziva Turčijo, naj se v izključni ekonomski coni Cipra vzdrži vsakršnih dejanj, ki bi lahko povzročila napetosti in krizo na tem zelo občutljivem območju ter negativno vplivala na pogajanja za demokratično rešitev, s katero bi se končalo nesprejemljivo obstoječe stanje ločenosti; priznava pravico držav članic, da v okviru svojih suverenih pravic sklepajo dvostranske in druge sporazume za izkoriščanje svojih naravnih virov znotraj svoje izključne ekonomske cone;

50.  pozdravlja sporazum, ki sta ga sprejela voditelja glede vrste ukrepov za krepitev zaupanja, vključno z odprtjem dveh novih mejnih prehodov in povezavo elektroenergetskih omrežij; ugotavlja pa, da je na področju interoperabilnosti mobilne telefonije napredek zanemarljiv oziroma ga sploh ni; zato poziva obe strani, naj začneta brez odlašanja izvajati vse sprejete ukrepe; poziva EU, naj v celoti podpre rešitev vprašanja, tako politično kot finančno; poziva Turčijo, naj aktivno podpre pogajanja in njihov pozitiven izid; jo tudi poziva, naj začne umikati svoje vojake s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda OZN v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 550 (1984); pozdravlja, da je Odboru za pogrešane osebe (ki se ukvarja s turško-ciprskimi in grško-ciprskimi pogrešanimi osebami) omogočen dostop na vsa ustrezna območja, tudi vojaška; vendar pa poziva Turčijo, naj dovoli dostop do ustreznih arhivov, kar bi v najbolj povečalo učinkovitost odbora;

51.  pozdravlja pobudo predsednika Nikosa Anastasiadesa, naj turški jezik postane uradni jezik EU, in vse strani poziva k pospešitvi tega procesa; ugotavlja, da bo treba do datuma začetka veljavnosti sporazuma o rešitvi vprašanja že dodobra pripraviti izvajanje pravnega reda EU v prihodnji turško-ciprski zvezni državi; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev ad hoc odbora obeh skupnosti za pripravo na EU; spodbuja Evropski parlament in Komisijo, naj okrepita prizadevanja za sodelovanje s turškimi Ciprčani v pripravah na polno vključitev v EU; poziva predsednika Evropskega parlamenta, naj v primeru rešitve vprašanja sprejme potrebne ukrepe;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0094.
(2) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 59.
(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 98.
(4) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 38.
(5) UL C 45, 5.2.2016, str. 48.
(6) UL C 65, 19.2.2016, str. 117.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0235.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0052.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0014.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0228.


Poročilo o Albaniji za leto 2015
PDF 276kWORD 110k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Albaniji za leto 2015 (2015/2896(RSP))
P8_TA(2016)0134B8-0440/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014, da se Albaniji dodeli status kandidatke za članstvo v EU, ter njegovih sklepov z dne 15. decembra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov s sedmega srečanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Albanijo in EU, ki je potekalo 18. maja 2015 v Bruslju,

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Albanija 1. aprila 2009 včlanila v Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO),

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrha o Zahodnem Balkanu, ki je potekal 27. avgusta 2015 na Dunaju, in priporočil organizacij civilne družbe za ta vrh,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 z naslovom Strategija širitve EU (COM(2015)0611), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Albaniji za leto 2015 (SWD(2015)0213),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov petega dialoga na visoki ravni o ključnih prednostnih nalogah, ki so bili sprejeti 24. marca 2015 v Tirani,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev z dne 8. septembra 2015 o lokalnih volitvah, ki so potekale 21. junija 2015,

–  ob upoštevanju devete seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Albanija, ki je potekala 9. in 10. novembra 2015 v Bruslju;

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Albanijo Knuta Fleckensteina,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Albanija stalno napreduje na svoji poti k pristopu k EU;

B.  ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjujejo glede na njihove dosežke, časovni načrt za pristop pa se določa glede na kakovost potrebnih reform;

C.  ker izzivi ostajajo in se je treba z njimi spoprijeti hitro in učinkovito, da bi dosegli nadaljnji napredek na poti k pristopu k EU;

D.  ker so dosledno sprejemanje in polno izvajanje reform o petih ključnih prednostnih nalogah ter stalna politična zavezanost ključni za nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU;

E.  ker so varstvo verske svobode in kulturne dediščine ter upravljanje premoženja v skladu z načelom pravne države temeljne vrednote Evropske unije;

F.  ker je konstruktiven in vzdržen politični dialog med političnimi silami o reformah v zvezi z EU bistven za nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU; ker so poštenost, konstruktiven dialog, sodelovanje in pripravljenost za sklepanje kompromisov med vlado in opozicijo bistveni za uspešen in vzdržen proces reform;

G.  ker ima proces pristopa k EU v Albaniji politično soglasje in široko javno podporo; ker je uspeh agende reform močno odvisen od obstoja demokratičnega političnega okolja v tej državi;

H.  ker je stalni napredek zlasti na področjih pravne države, pravosodne reforme, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, reforme javne uprave ter temeljnih pravic ključen za proces reform; ker mora Albanija okrepiti prizadevanja za reforme na teh področjih in pri drugih ključnih prednostnih nalogah, da bi lahko začela pristopna pogajanja in utrdila svoj prehod v demokracijo; ker je EU pravno državo postavila v osrčje svojega procesa širitve in poleg tega poudarila, da je treba okrepiti ekonomsko upravljanje in javno upravo v vseh državah Zahodnega Balkana;

1.  pozdravlja stalen napredek Albanije pri reformah glede ključnih prednostnih nalog, ki so nujne za začetek pristopnih pogajanj; spodbuja vlado, parlament in politične stranke, naj ohranijo zagon reform in pospešijo njihovo izvajanje; poziva jih, naj hitro nadaljujejo z obsežno reformo pravosodja; vztraja, kako pomembno je ustrezno in pravočasno izvajanje teh reform;

2.  poziva vse politične stranke, naj si še naprej prizadevajo za sodelovanje v bolj konstruktivnem in pristnem političnemu dialogu, ki bo omogočil sprejetje in izvajanje ključnih reform; je trdno prepričan, da je trajnostno sodelovanje med vlado in opozicijo v parlamentu bistveno za proces pristopa Albanije k EU in za izpolnitev meril za pristop; odločno poudarja, kako pomembno je, da ohranita svoje zaveze za vzpostavitev demokratične politične kulture, ki vključuje tudi odprtost za dialog, pogajanja in sklepanje kompromisov in v kateri ni prostora za bojkote in radikalizem; pozdravlja ustanovitev in delo nacionalnega sveta za evropsko povezovanje, s pomočjo katerega naj bi postal proces reform v zvezi z EU bolj vključujoč; poziva k nadaljnji okrepitvi zmogljivosti parlamenta za spremljanje izvajanja in upoštevanja pravnega reda Unije;

3.  izreka pohvalo vladnim in opozicijskim strankam za njihovo konstruktivno sodelovanje in soglasno sprejetje zakonodaje o izključitvi storilcev kaznivih dejanj iz imenovanja in volitev za javne funkcije (tako imenovani zakon o dekriminalizaciji) v parlamentu; pozdravlja sprejetje podzakonskih aktov v parlamentu in poziva k hitremu in temeljitemu izvajanju te zakonodaje v skladu z duhom in črko; odločno spodbuja parlament, naj vzorno izvaja predpise in tako poveča zaupanje državljanov in poslovne skupnosti v politične predstavnike in javne institucije;

4.  pozdravlja zavezanost Albanije obsežni in temeljiti reformi pravosodnega sistema in odločno spodbuja albanske oblasti k hitremu nadaljevanju priprav na to ključno reformo, da bi spodbudili zaupanje državljanov v pravosodni sistem; izreka pohvalo delu, ki ga je pri pripravi reforme opravil ad hoc parlamentarni odbor za pravosodno reformo; ceni tesno sodelovanje z Beneško komisijo; poleg tega spodbuja sodelovanje pri sprejemanju te reforme; poziva vse strani, naj si ob upoštevanju priporočil Beneške komisije prizadevajo za sporazum o bistvenih spremembah pravosodja, ki se navezujejo tudi na popolno neodvisnost in odgovornost sodnikov in tožilcev, pa tudi na nepristranskost sodišč, zlasti višjega in ustavnega sodišča ter visokega sodnega sveta;

5.  poudarja, da je treba odpraviti sedanje pomanjkljivosti v delovanju pravosodnega sistema, kar vključuje njegovo neodvisnost od drugih vej oblasti, politično vmešavanje, selektivno pravičnost in omejeno odgovornost, visoko stopnjo korupcije, neučinkovite mehanizme nadzora, nezadostna sredstva, skupno trajanje sodnih postopkov ter pomanjkanje jasnih strokovnih meril za imenovanje in napredovanje sodnikov; poudarja, da je treba povečati preglednost in izvesti ustrezna priporočila, ki jih je v četrtem poročilu o oceni preprečevanja korupcije med sodniki in tožilci podala Skupina držav proti korupciji (GRECO);

6.  priporoča, naj Komisija tesno spremlja napredek na področju reforme pravosodja, in jo spodbuja, naj poroča Parlamentu in Svetu, takoj ko bo Albanija dosegla zadosten napredek pri tej reformi, ter naj upošteva te sklepe in napredek Albanije pri izvajanju petih ključnih prednostnih nalog, ko bo razmišljala o priporočilu za začetek pristopnih pogajanj;

7.  pozdravlja sprejetje strategije o reformi javne uprave za obdobje 2015–2020 in njenega akcijskega načrta za obdobje 2015–2017, pa tudi strategije o reformi upravljanja javnih financ za obdobje 2014–2020; poudarja potrebo po strokovni in pregledni javni službi, ki bi služila interesom državljanov, jim zagotavljala boljše storitve in pripomogla k pripravi na učinkovita bodoča pristopna pogajanja; je seznanjen s prizadevanji za državljanom bolj prijazno javno upravo; poziva vlado, naj nadaljuje svoja prizadevanja za okrepitev upravnih zmogljivosti, depolitizacijo javne uprave in boj proti korupciji v javni službi, pa tudi za izboljšanje postopkov zaposlovanja na podlagi zaslug in uspešnosti; poziva k popolnemu in učinkovitemu izvajanju zakona o javni službi in novega zakona o upravnih postopkih; poziva k okrepitvi pristojnosti, neodvisnosti in učinkovitosti struktur na področju človekovih pravic, kot je urad varuha človekovih pravic, in njihovih virov; poziva, naj se novima komisarjema za otroke in preprečevanje mučenja dajo na voljo ustrezna proračunska sredstva; pozdravlja sprejetje strategije o decentralizaciji za obdobje 2015–2020 in zakona o lokalni samoupravi, s katerim se bodo povečale upravne in finančne zmogljivosti enot lokalne uprave in ki predvideva posvetovanje med vlado in lokalno upravo; ugotavlja, da je treba dodatno pojasniti naloge in odgovornosti lokalne uprave ter nadaljevati tesen dialog z ustreznimi deležniki, tudi predstavniki civilne družbe;

8.  je še vedno zaskrbljen zaradi razširjene korupcije, zlasti v izobraževanju, zdravstvu, pravosodju, pri javnem naročanju, koncesijah javno-zasebnega partnerstva, v gradbeništvu in prostorskem načrtovanju, lokalni upravi in javnih službah; poziva k okrepitvi lokalne uprave; pozdravlja sprejetje nacionalne protikorupcijske strategije za obdobje 2015–2020 in akcijskega načrta za obdobje 2015–2017; poziva pristojne oblasti, naj spremljajo akcijski načrt in izvedejo njegov podroben pregled, izboljšajo rezultate pri preiskavah, pregonu in obsodbah v primerih korupcije na vseh ravneh, dosledno uveljavijo protikorupcijsko zakonodajo ter povečajo neodvisnost protikorupcijskih institucij in izboljšajo sodelovanje med njimi; pozdravlja predlog zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ter o povečanju preglednosti finančnih sredstev političnih strank in okrepitvi nadzora nad temi sredstvi; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti organov kazenskega pregona za izvajanje proaktivnih in učinkovitih preiskav; je trdno prepričan, da bo napredek pri pravosodni reformi znatno okrepil tudi boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

9.  je seznanjen s predanostjo vlade boju proti organiziranemu kriminalu, ki je privedla do številnih uspešnih obsežnih operacij kazenskega pregona, tudi v sodelovanju z organi sosednjih držav in držav članic EU; vendar je še vedno zaskrbljen zaradi nizkega števila pravnomočnih obsodb; poudarja, da je treba dodatno razviti sodelovanje med tožilstvom in policijo ter zagotoviti učinkovito nadaljnje ukrepanje sodstva; poziva, naj se policiji in organom pregona dodelijo zadostna sredstva za boj proti organiziranemu kriminalu; pozdravlja nedavne operacije proti preprodajalcem drog, vendar ugotavlja, da nedovoljen promet s prepovedanimi drogami ostaja velika težava v Albaniji; poziva pristojne oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti proizvodnji in nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in narkotiki, tudi tako, da okrepijo svoje mednarodno in regionalno sodelovanje; poziva k tesnejšemu sodelovanju med institucijami kazenskega pregona na področju trgovine z ljudmi, boljši zaščiti žrtev in povračilu škode zanje ter boljšim rezultatom preiskav, pregona in obsodb; poziva pristojne oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti nedovoljenemu prometu z orožjem;

10.  je seznanjen z oceno in priporočili OVSE/ODIHR glede volilnega procesa, ki so bila podana po lokalnih volitvah junija 2015, ko so mednarodni opazovalci ugotovili številne nepravilnosti; poudarja, da bodo parlamentarne volitve leta 2017 pomembna preizkušnja za albanski proces vključevanja v EU; poziva pristojne oblasti, naj se čim bolje pripravijo na svobodne in poštene volitve; pozdravlja ustanovitev ad hoc parlamentarnega odbora za volilno reformo januarja 2016 in spodbuja učinkovito izvajanje njegovih priporočil, zlasti glede priprave in izvedbe prihodnjih volitev; je zaskrbljen zaradi splošne politizacije volilnega procesa in poziva pristojne oblasti, naj med drugim obravnavajo postopkovne pomanjkljivosti, vključno z volilnimi spori, neodvisnost volilnih komisij, preglednost in učinkovitost financiranja političnih strank, domnevne primere kupovanja glasov in ustrahovanja volivcev ter zlorabo javnih sredstev, da bi povečale zaupanje javnosti v volilni proces; ugotavlja, da mora osrednja volilna komisija opredeliti jasne notranje pristojnosti za nadzor nad sredstvi strank in narediti več, kot samo formalno preveriti izjave političnih strank;

11.  pozdravlja sprejetje parlamentarne resolucije o vlogi civilne družbe pri demokratičnem razvoju Albanije in je seznanjen z vedno boljšim sodelovanjem med državnimi institucijami in organizacijami civilne družbe, vključno z njihovim sodelovanjem na sestankih nacionalnega sveta za evropsko povezovanje; pozdravlja sprejetje načrta o civilni družbi in spodbuja njegovo nemoteno izvajanje; priporoča sprejem ukrepov za institucionalizacijo sodelovanja z organizacijami civilne družbe, da bi demokracijo ter varstvo človekovih pravic in državljanskih svoboščin okrepili z udeležbo javnosti in povečali preglednost pri odločanju; poziva pristojne oblasti, naj zmanjšajo upravno breme za organizacije civilne družbe ter pregledajo davčne predpise in druga ustrezna pravila, da bi omogočili zasebne donacije; poziva pristojne oblasti, naj spodbujajo organizacije civilne družbe k aktivnemu sodelovanju pri nadzoru nad volilnim procesom ter naj bodo vključene v zagotavljanje obsežnih in pravočasnih informacij javnosti o procesu pristopa k EU;

12.  poziva albansko vlado, naj nameni posebno pozornost izboljšanju priložnosti za mlade in vlaga v posodobitev in reformo izobraževalnega sistema, da bi izboljšali zaposljivost in poklicne priložnosti, zlasti za mlade; poudarja, da je treba preoblikovati sedanji trend bega možganov v kroženje možganov, ki podpira mobilnost, obenem pa ustvariti velik potencial za ustrezne poklicne priložnosti v Albaniji; pozdravlja instrument za predpristopno pomoč za izobraževanje, zaposlovanje in socialno politiko;

13.  ponovno poziva pristojne oblasti, naj zagotovijo pravico žrtvam dogodkov dne 21. januarja 2011;

14.  obsoja slabo ravnanje, katerega žrtve so osumljenci na policijskih postajah, prenatrpanost zaporov ter nezadostno zdravstveno oskrbo in slabe pogoje, ki vladajo v prostorih za pridržanje ali pripor;

15.  opozarja, da so institucionalni mehanizmi za zaščito pravic otrok še vedno šibki; poziva oblasti, naj prenovijo pravosodni sistem za obravnavo mladoletnikov na način, ki bo skladen z mednarodnimi standardi; poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev, namenjenih sistemu za zaščito otrok, zlasti enotam za zaščito otrok na lokalni in regionalni ravni; obžaluje, da so morale nekatere enote za zaščito otrok prenehati delovati zaradi pomanjkanja finančnih virov; poziva oblasti, naj zagotovijo dostop otrok do enot za njihovo zaščito tudi na podeželju;

16.  izreka pohvalo vzdušju verske strpnosti v tej državi, dobremu sodelovanju med verskimi skupnostmi in njihovim dobrim odnosom z državo; poziva vse pristojne oblasti in verske skupnosti, naj si skupaj prizadevajo za ohranitev in spodbujanje verskega sožitja;

17.  želi spomniti, da je med ključnimi prednostnimi nalogami potreba po učinkovitih zakonodajnih in političnih ukrepih za okrepitev varstva človekovih pravic, pravic manjšin in protidiskriminacijskih politik; ugotavlja, da Romi in Egipčani živijo v težkih razmerah in se pogosto soočajo s socialno izključenostjo in diskriminacijo; izreka pohvalo zaradi sprejetja nacionalnega akcijskega načrta za vključitev Romov in Egipčanov za obdobje 2015–2020 ter učinkovitejše izvajanje politik za vključevanje Romov; je seznanjen, da ostajajo stopnje vpisa in osipa romskih otrok ter položaj romskih in egipčanskih otrok z ulice, vključno s primeri njihovih prisilnih preselitev brez ustreznega pravnega postopanja in zagotovitve nadomestne nastanitve, zaskrbljujoči; poziva k izboljšanju varstva pravic otrok in pravosodnega sistema za mladoletnike; pozdravlja parlamentarno resolucijo o varstvu pravic in svoboščin oseb, ki pripadajo skupnosti LGBTI; je seznanjen, da je druga parada ponosa v Tirani junija 2015 potekala brez večjih incidentov; priporoča, naj se določbe, ki diskriminirajo transspolne in interseksualne osebe, črtajo iz veljavne zakonodaje; poziva pristojne oblasti, naj si še naprej prizadevajo za razmere, ki bodo spodbujale vključevanje in strpnost do vseh manjšin v državi, tudi z okrepitvijo vloge državnega odbora za manjšine;

18.  priporoča, naj se z ustreznimi mehanizmi obravnavajo neenakost spolov, diskriminacija na podlagi spola in nasilje v družini; pozdravlja spremembe volilnega zakona, sprejete aprila 2015, ki določajo 50-odstotne kvote po spolu na seznamih kandidatov za občinski svet;

19.  ugotavlja, da uveljavljanje lastninskih pravic še vedno ni zagotovljeno; poziva k dokončanju procesa registracije in vračila lastnine ter odškodnine zanjo, pa tudi k učinkovitemu izvajanju strategije o lastninskih pravicah za obdobje 2012–2020; poudarja, da bo boljše uveljavljanje lastninskih pravic pozitivno vplivalo na lokalne in tuje naložbe;

20.  znova poudarja izjemen pomen strokovnih, neodvisnih ter raznolikih javnih radiotelevizij in zasebnih medijev; je zaskrbljen zaradi razširjene samocenzure med novinarji, ki jim je včasih fizično preprečeno poročanje o določenih dogodkih oziroma so žrtve napadov in groženj zaradi svojega dela, pa tudi zaradi primerov neposrednega poseganja v neodvisnost uredniške politike; v zvezi s tem obžaluje, da je mreža Balkan Investigative Regional Network prejela grožnje s tožbo zaradi obrekovanja, potem ko je preiskovala kriminalno preteklost kandidata za župana na lokalnih volitvah v letu 2015; poziva k sprejetju ukrepov za okrepitev strokovnih in etičnih standardov novinarjev; poziva k strožjemu izvajanju zakona o avdiovizualnih medijih; poudarja, da je treba povečati preglednost vladnega oglaševanja v medijih in si bolj prizadevati za zagotovitev neodvisnosti urada za avdiovizualne medije ter javne radiotelevizije; je zaskrbljen zaradi spreminjajočih se postopkov za izvolitev generalnega direktorja albanske javne radiotelevizije (RTSh); poziva tako vlado kot opozicijo, naj zagotovita ustrezno delovanje javne radiotelevizije, tako da soglasno določita kandidata za položaj direktorja; poudarja, da je treba dokončati proces digitalizacije, ki se izvaja z zamudo;

21.  ugotavlja, da je Albanija delno pripravljena na razvoj delujočega tržnega gospodarstva; pozdravlja boljše pobiranje davkov in vladno kampanjo proti sivi ekonomiji; je sicer seznanjen s povečanjem zaposlenosti, vendar je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti, zlasti mladih in dolgotrajno brezposelnih, ki predstavljajo več kot polovico vseh brezposelnih; poziva, naj se več pozornosti nameni enakim možnostim in nadaljnjim ukrepom, ki jih je treba sprejeti za povečanje zaposlitev žensk na trgu dela; je še vedno zaskrbljen zaradi trajnih in znatnih pomanjkljivosti pri spoštovanju pravne države, regulativnem okolju, uveljavljanju lastninskih pravic in boju proti korupciji, ki ovirajo prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja; poziva Albanijo, naj celovito reši še vedno prisoten problem sive ekonomije, povezan z razširjeno korupcijo, tako da izvede učinkovite gospodarske reforme; poziva k sprejetju ukrepov za odpravo pomanjkljivosti pri uveljavljanju pogodb in v pravni državi, obravnavo še vedno obsežne sive ekonomije ter dajanju prednosti programu fiskalne konsolidacije in zmanjšanja javnega dolga; poziva k večji podpori za mehanizme varstva potrošnikov;

22.  poziva Albanijo, naj si bolj prizadeva za uskladitev z okoljsko zakonodajo EU in zahtevami iz poglavja 27; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev državne agencije za zaščitena območja in agencije za albansko obalo;

23.  poziva albansko vlado, naj nadzira gradnjo hidroelektrarn na okoljsko občutljivih območjih, na primer v porečju reke Vjosa in na zaščitenih območjih, ter ohrani obstoječe narodne parke nedotaknjene; priporoča povečanje kakovosti presoje okoljskih vplivov, da bodo upoštevani standardi EU iz direktiv o pticah in habitatih ter okvirne direktive o vodi; spodbuja albansko vlado, naj poveča preglednost z javno udeležbo in posvetovanjem v zvezi z načrtovanimi projekti;

24.  poziva Albanijo, naj izvede ustrezne meritve v zvezi z varstvom okolja in ravnanjem z odpadki ter sprejme dodatne ukrepe zoper nepravilno odlaganje odpadkov in za njihovo odstranitev, še zlasti na morju;

25.  poziva vlado, naj sprejme in izvaja državno energetsko strategijo; je zaskrbljen, ker Albanija Energetski skupnosti ni predložila akcijskega načrta za obnovljive vire energije, zaradi česar je bil sprožen postopek za ugotavljanje kršitev; je prav tako zaskrbljen, ker je Albanija zamudila rok, ki ji ga je Energetska skupnost postavila za uskladitev zakonodaje z direktivo o učinkovitosti rabe končne energije iz leta 2006; poziva vlado, naj sprejme novo zakonodajo o energetski učinkovitosti stavb, da bi naredila več na tem področju;

26.  izreka pohvalo Albaniji za to, da je ostala konstruktivna partnerica v regiji in proaktivna v regionalnem sodelovanju; poudarja, da je treba ohranjati dobre sosedske odnose, ki so še vedno bistvenega pomena; je zadovoljen zaradi zaveze Albanije pobudam za regionalno sodelovanje, sprejetih na vrhu Zahodnega Balkana leta 2014 v Berlinu in leta 2015 na Dunaju; pozdravlja konstruktivno vlogo Albanije pri programu povezav; poziva pristojne oblasti, naj zagotovijo popolno in hitro izvajanje tehničnih standardov in mehkih ukrepov v prometnem sektorju, ki so bili dogovorjeni na vrhu Zahodnega Balkana leta 2015 na Dunaju, in sicer pred naslednjim vrhom, ki bo leta 2016 v Parizu;

27.  pozdravlja stalno politično voljo za izboljšanje odnosov s Srbijo ter spodbuja Albanijo in Srbijo, naj sprejmeta nadaljnje ukrepe pri spodbujanju regionalne stabilnosti in sodelovanja ter dobrih sosedskih odnosov; glede na ta prizadevanja spodbuja Albanijo, naj še naprej razvija regionalni urad za sodelovanje mladih s sedežem v Tirani, ki je izjemnega pomena za nadaljnjo spravo v regiji, zlasti med mladimi; priporoča pospešitev gradnje pomembnih infrastrukturnih projektov, kot sta železniška povezava in sodobna avtocesta med Tirano in Skopjem v sklopu koridorja VIII; izreka pohvalo Albaniji za popolno uskladitev z vsemi pomembnimi izjavami na področju SZVP in sklepi Evropskega sveta, pa tudi za njeno pripravljenost prispevati k evropskim programom za pomoč sirskim beguncem in njihovo ponovno naselitev; poziva vlado, naj si dodatno prizadeva za obravnavanje velikega števila očitno neutemeljenih prošenj za azil, vloženih v državah članicah, in prek mehanizma za spremljanje po liberalizaciji vizumskega režima sprejme odločne ukrepe za tesnejše operativno sodelovanje in izmenjavo informacij z državami članicami in sosednjimi državami; vlado tudi poziva, naj razmisli o nadaljnjih ukrepih za izboljšanje socialno-ekonomskih življenjskih razmer; pozdravlja predlog Komisije, naj EU oblikuje skupen seznam varnih izvornih držav, in podpira vključitev Albanije na ta seznam;

28.  upoštevaje berlinski proces podpira oblikovanje foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, kjer bodo lahko predstavniki civilne družbe iz te regije izmenjavali zamisli, izražali svoje pomisleke in skrbi ter oblikovali konkretna priporočila za odločevalce, obenem pa poziva, naj se ta proces nadaljuje na naslednjem srečanju na vrhu v Parizu leta 2016 ter naj se za civilnodružbene organizacije iz te regije organizirajo pripravljalne delavnice;

29.  pozdravlja zavezanost Albanije boju proti radikalizaciji in terorizmu ter sprejetje ustreznih varnostnih strategij in akcijskega načrta; pozdravlja dejstvo, da ta posodobljeni strateški okvir vključuje tudi strategijo za boj proti nasilnemu ekstremizmu; je zaskrbljen, da na Albanijo in na druge države vpliva pojav vračajočih se tujih bojevnikov, islamske radikalizacije in nasilnega ekstremizma; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe albanske vlade za preprečevanje odhoda tujih bojevnikov v tujino, da bi se pridružili ISIS v Iraku in Siriji; meni, da je bistveno nadaljevati z izvajanjem učinkovite politike za preprečevanje islamske radikalizacije, boriti se proti nasilnemu ekstremizmu tudi z vključitvijo organizacij civilne družbe in verskih skupnosti, preprečiti in ustaviti tok tujih terorističnih bojevnikov, boriti se proti financiranju terorizma ter pripraviti poseben pristop na podlagi pravne države za obveščevalne službe in organe pregona in usklajeno pravosodno politiko o prestopnikih; poleg tega priporoča okrepitev učinkovitega regionalnega sodelovanja in sodelovanja z ustreznimi službami držav članic v zvezi s tem vprašanjem, tudi pri izmenjavi informacij; meni, da bi bilo treba v okviru vseh ukrepov v zvezi s tem zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi in instrumenti;

30.  obžaluje, da trenutno zaradi pomanjkanja sodelovanja in dogovora v albanski delegaciji ni možna plodna razprava v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru in da na njegovi deveti seji ni bilo mogoče sprejeti priporočil; poziva k sprejetju ukrepov za okrepitev tega odbora, da bo lahko pozitivno prispeval k procesu pristopa Albanije k EU;

31.  prosi Komisijo, naj v svoja prihodnja poročila vključi podrobne informacije o pomoči Albaniji in izvajanju ukrepov v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, zlasti o pomoči v okviru tega instrumenta, dodeljeni za izvajanje ključnih prednostnih nalog in ustreznih projektov, ob upoštevanju izjave Komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Albanije.


Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015
PDF 299kWORD 135k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Bosni in Hercegovini za leto 2015 (2015/2897(RSP))
P8_TA(2016)0135B8-0441/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino (BiH) na drugi(1),

–  ob upoštevanju prošnje Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji z dne 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 21. aprila 2015 o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Bosno in Hercegovino,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Zahodnem Balkanu z dne 19. in 20. junija 2003 ter njihove priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Bosni in Hercegovini z dne 16. marca, 12. oktobra in 15. decembra 2015,

–  ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-BiH, ki je potekala 5. in 6. novembra 2015 v Sarajevu, in prvega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-BiH, ki je potekalo 11. oziroma 17. decembra 2015,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu, ki je potekalo 27. avgusta 2015 na Dunaju, in priporočil organizacij civilne družbe za to vrhunsko srečanje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 z naslovom Strategija širitve EU (COM(2015)0611), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015 (SWD(2015)0214),

–  ob upoštevanju pisne zaveze o vključevanju v EU, ki jo je predsedstvo Bosne in Hercegovine sprejelo na seji dne 29. januarja 2015, parlamentarna skupščina BiH pa potrdila dne 23. februarja 2015, ter programa reform za obdobje 2015–2018, sprejetega na vseh treh vladnih ravneh julija 2015,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi, vključno z resolucijo z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici(2) in z dne 17. decembra 2015 o 20. obletnici daytonskega mirovnega sporazuma(3),

–  ob upoštevanju konference v Evropskem parlamentu o evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine, ki je potekala 9. decembra 2015 pod naslovom 20 let od podpisa daytonskega/pariškega mirovnega sporazuma,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Bosno in Hercegovino Cristiana Dana Prede,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU ostaja zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti;

B.  ker je pristop k EU vključujoč proces, ki zahteva soglasje o programu reform; ker morajo biti državljani Bosne in Hercegovine v središču institucionalnih, gospodarskih in socialnih reform;

C.  ker je EU začela do Bosne in Hercegovine uporabljati nov pristop, da bi ta napredovala na poti k EU in se lotila reševanja odprtih socialnih in gospodarskih izzivov ter izzivov, povezanih s pravno državo, s čimer je tej državi omogočila, da se bo lahko pripravi na prihodnje članstvo; ker je v skladu s tem pristopom 1. junija 2015 začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

D.  ker je potreben učinkovit mehanizem za usklajevanje evropskih zadev med različnimi ravnmi upravljanja, da bi zagotovili boljšo interakcijo z EU ter olajšali usklajevanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU, pa tudi za to, da bi bilo prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU ugodeno; ker je svet ministrov Bosne in Hercegovine 26. januarja 2016 sprejel sklep o usklajevalnem sistemu v procesu evropske integracije v Bosni in Hercegovini; ker ji bo napredek na tem področju omogočil, da bo lahko dodobra izkoristila finančna sredstva EU;

E.  ker je v državi še vedno 84 500 notranje razseljenih oseb, poleg tega pa v sosednjih državah, po vsej Evropi in po svetu živi veliko število beguncev iz Bosne in Hercegovine;

F.  ker je močna politična podpora odločilnega pomena, da bo institucionalna ureditev države postala učinkovitejša;

1.  pozdravlja prvo bolj ugodno poročilo Komisije o Bosni in Hercegovini ter ponavlja, da je brezpogojno zavezan evropski perspektivi te države; poziva oblasti k odločnim prizadevanjem za institucionalne, socialne in gospodarske reforme, vključno z njihovim resničnim izvajanjem, ter za stabilno napredovanje v smeri priključevanja k EU; poziva, naj bo postopek načrtovanja in izvajanja reform pregleden; pozdravlja skupni akcijski načrt države in entitet za izvajanje programa reform za obdobje 2015–2018 in poziva k usklajenemu izvajanju, da bo v vsej državi prišlo do resničnih in vidnih sprememb in da se bo vsem prebivalcem izboljšal življenjski standard;

2.  pozdravlja, da je Bosna in Hercegovina 15. februarja 2016 vložila prošnjo za članstvo v EU; poziva Svet, naj jo čim prej preuči in jo nato nemudoma posreduje Komisiji, da bo začela postopek za pripravo mnenja;

3.  je seznanjen, da je svet ministrov Bosne in Hercegovine 26. januarja 2016 sprejel sklep o vzpostavitvi usklajevalnega mehanizma za vprašanja, povezana z EU, 9. februarja 2016 pa pogajalsko stališče o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma po pristopu Republike Hrvaške k EU; želi spomniti, da so poleg smiselnega napredka pri izvajanju programa reform potrebni tudi ti elementi, da je prošnja za članstvo v EU verodostojna; poziva, naj entitete nemudoma harmonizirajo svoja stališča o sprejetem usklajevalnem mehanizmu, in spodbuja sodelovanje med vsemi deležniki, da bi mehanizem še izboljšali; poziva, naj se mehanizem začne čim prej izvajati, poziva pa tudi h konstruktivnemu sodelovanju pri vprašanjih, povezanih z EU; poudarja, da je ta mehanizem nujen za učinkovito odločanje v procesu pristopanja k EU; pozdravlja prve konkretne posvete na parlamentarni ravni za polno izvajanje usklajevalnega mehanizma in močno spodbuja, naj se ta srečanja med institucionalnimi deležniki še bolj okrepijo; še vedno vztraja, da je treba prilagoditi trgovinske koncesije, podeljene v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; meni, da je polno izvajanje sporazuma, vključno z njegovo prilagoditvijo, pomemben del zavez, ki jih ima Bosna in Hercegovina do EU in eden od pogojev za pozitivno oceno njene kandidature za članstvo; priporoča ji, naj za napredovanje proti članstvu v EU sodeluje tudi z državami članicami;

4.  ponovno poudarja, da je treba nadaljevati tudi ustavne in politične reforme, da bi se Bosna in Hercegovina preoblikovala v povsem učinkovito, vključujočo in delujočo državo, ki bo zagotavljala enakost in demokratično zastopanost vseh svojih narodov in državljanov ter da lahko vsi državljani kandidirajo, so izvoljeni in se udejstvujejo na vseh političnih ravneh pod enakimi pogoji in ne glede na etnično ali versko pripadnost, in sicer v skladu z načeli, izraženimi v prejšnji resoluciji Evropskega parlamenta, vključno s köbenhavnskimi merili, pravnim redom EU, priporočili Beneške komisije in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter ustreznimi odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva oblasti, naj dejavno spodbujajo načela legitimnega zastopanja, federalizma, decentralizacije in subsidiarnosti ter evropske vrednote in pomen evropske perspektive; poziva institucije EU, naj dejavno sodelujejo pri prizadevanjih, da bi trajno rešili ustavno ureditev Bosne in Hercegovine;

5.  poziva politične voditelje, naj ne uporabljajo razdiralnega nacionalističnega in separatističnega govora, ki polarizira družbo, ter naj nadaljujejo politični dialog in dejavnosti za medsebojno spoštovanje, konsenz in sodelovanje med legitimnimi političnimi predstavniki ter za varovanje svoje raznolike družbe; poziva vse državljane, naj se zavzemajo za spravo in sodelovanje, ki sta nujna za izpolnjevanje evropske perspektive;

6.  poudarja, da ima lokalna civilna družba pomembno vlogo v procesu vzpostavljanja miru in sprave, zlasti pa je pomembna udeležba mladih v medkulturnem dialogu in medkulturni izmenjavi ter na političnem področju; opozarja tudi na pomembno vlogo kulturnih aktivistov, umetnikov, pisateljev in predstavnikov akademskega sveta pri spodbujanju dialoga in vzajemnega razumevanja med različnimi skupinami v družbi; poziva k spodbujanju izobraževanja na področju demokracije, temeljnih pravic in državljanstva v Bosni in Hercegovini;

7.  izraža zadovoljstvo, da je predsednik Republike Srbske napovedal odložitev načrtovanega referenduma v Republiki Srbski o reformi pravosodja Bosne in Hercegovine na državni ravni; obžaluje pa, da narodna skupščina Republike Srbske te odločitve ni potrdila; poziva, naj se zamisel o referendumu povsem opusti, saj pomeni izziv za kohezijo, suverenost in celovitost države in bi lahko ogrozila prizadevanja za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja vseh državljanov Bosne in Hercegovine ter za napredek pri vključevanju v EU; poudarja, da je treba pomanjkljivosti v pravosodju Bosne in Hercegovine v okviru strukturiranega dialoga o pravosodju obravnavati v duhu sodelovanja, ne pa z enostranskimi pobudami; želi spomniti, da Republika Srbska po določbah daytonskega sporazuma nima pravice do odcepitve;

8.  je globoko zaskrbljen zaradi izjave ministra za notranje zadeve Republike Srbske o prihodnjem usposabljanju tamkajšnjih posebnih policijskih enot v Ruski federaciji, poglabljanju sodelovanja, zlasti na področju izmenjave informacij, in nameri, da kupi rusko vojaško opremo; poziva oblasti Republike Srbske, naj si ne prizadevajo za samostojno zunanjo in varnostno politiko, saj bi lahko ogrozila politiko na državni ravni;

9.  pozdravlja, da je začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum in da je bil na njegovi podlagi kot prvi skupni organ ustanovljen stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor; vseeno pa globoko obžaluje, da ni sprejel poslovnika, in sicer zaradi poskusov, da bi v pravila stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora o glasovanju uvedli nacionalni veto; želi spomniti, da je treba v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom sprejeti poslovnik in da njegovo nesprejetje pomeni neposredno kršitev izvajanja sporazuma; v zvezi s tem poziva bosensko delegacijo, naj si konstruktivno prizadeva za to in poslovnik nemudoma sprejme na naslednji seji stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora; pozdravlja prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Bosno in Hercegovino in EU, ki so potekale 11. decembra 2015;

10.  obžaluje, da je še vedno vsesplošno razširjena korupcija, tudi politična korupcija na najvišji ravni, in da se politične zaveze niso zares udejanjile; je še vedno zaskrbljen zaradi šibkega pravnega in institucionalnega okvira za boj proti korupciji, saj omogoča nekaznovano sodelovanje v koruptivnih praksah, in majhnega števila pravnomočnih obsodb v sodnih zadevah o tem; poziva, naj se poveča število učinkovitih preiskav in kazenskega pregona v odmevnih primerih korupcije, v katere so vpleteni politiki, visoki uradniki in regulativni organi, pa tudi na področju javnih naročil in privatizacije; pozdravlja sprejetje protikorupcijske strategije in akcijskega načrta za obdobje 2015–2019 ter poziva, naj se za njegovo izvajanje namenijo zadostna finančna sredstva; poziva, naj se močno okrepi sodelovanje med agencijami na državni ravni; poziva, naj se vzpostavijo namenske strukture za preprečevanje in spremljanje korupcije ter sprejmejo politične smernice za preprečevanje korupcije na vseh ravneh upravljanja; poziva k takojšnjemu polnemu izvajanju priporočil skupine držav proti korupciji (GRECO);

11.  poudarja, da je delujoče in stabilno pravosodje bistvenega pomena za zagotavljanje pravne države ter nadaljnje napredovanje Bosne in Hercegovine v smeri priključevanja k EU; je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega pritiska političnih akterjev na pravosodje; izjavlja, da je treba v Bosni in Hercegovini nujno okrepiti neodvisnost pravosodja; je zaskrbljen zaradi primerov političnega vmešavanja v sodne postopke, politiziranja postopkov imenovanja v pravosodju, še vedno trajajoče razdrobljenosti na štiri različne pravne sisteme ter odsotnosti učinkovitega in objektivnega sistema za ocenjevanje sodniških strokovnih kvalifikacij; pozdravlja, da je bila v obdobju 2014–2018 posodobljena strategija za reformo pravosodja, in poziva k pripravi akcijskega načrta za njeno izvajanje z velikim poudarkom na vsedržavnem usklajevanju prizadevanj; meni, da je treba poskrbeti za bolj strokoven, neodvisen in odgovoren pravosodni sistem ter za sistematično uporabo objektivnih meril za imenovanja; pozdravlja protokol za reformo pravosodja na državni ravni ter visokega sodnega in tožilskega sveta, ki so ga podpisali pravosodni ministri na državni ravni in ravni entitet; pozdravlja imenovanje varuhov človekovih pravic, a je zaskrbljen zaradi nenehnih finančnih in kadrovskih težav njihovega urada; poziva k hitremu sprejetju zakonodaje o reformi instituta varuha človekovih pravic;

12.  je še vedno zaskrbljen, ker je dostop do brezplačne pravne pomoči zelo omejen; odločno poziva pristojne organe, naj sprejmejo zakonodajo o brezplačni pravni pomoči na državni ravni, kar je osnovni pogoj za zagotovitev enakega, učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva; meni, da bo izvajanje te zakonodaje bistveno za okrepitev zaupanja državljanov v pravno državo;

13.  ostro obsoja še vedno veljavni zakon o javnem redu in miru v Republiki Srbski, ki spodkopava temeljne demokratične pravice svobode zbiranja, svobode združevanja in svobode medijev; poziva k polnemu izvajanju zakona o prostem dostopu do informacij, ki je še vedno neuravnotežen, pogosto pa ga omejuje sklicevanje na pravico do zasebnosti ter varstvo poslovnih interesov podjetij, ki sodelujejo z vlado, zaradi česar državljani nimajo učinkovitih sredstev za pritožbo, kadar jim je zavrnjen dostop do informacij; izraža pohvale za sprejetje sprememb kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, tako da so določbe o mučenju, prisilnem izginotju in posilstvu usklajene z mednarodnimi standardi; poziva oblasti, naj v kazenski zakonik vključijo kazniva dejanja, navedena v dodatnem protokolu k mednarodni konvenciji o kibernetski kriminaliteti;

14.  meni, da je treba izboljšati sodelovanje med parlamenti na ravni države, entitet in okrožja Brčko ter organizirati skupne seje; je seznanjen z zavezami, danimi v okviru tesnega parlamentarnega sodelovanja, ter poziva k uresničevanju sprejetih priporočil ter k praktičnemu izvajanju dogovorjenega okvira za sodelovanje; ob tem pozdravlja podpis dokumenta Koncept mehanizma za sodelovanje parlamentov v Bosni in Hercegovini pri dejavnostih, povezanih s procesom pridruževanja EU; poziva k boljšemu splošnemu usklajevanju s kantonskimi skupščinami;

15.  je seznanjen z vlogo skupnega parlamentarnega odbora za varnost in obrambo pri zagotavljanju demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami Bosne in Hercegovine; je zaskrbljen zaradi velike razširjenosti orožja, ki ga ima prebivalstvo nezakonito v lasti, ter še vedno velikih zalog streliva in orožja, za katere so odgovorne oborožene sile; izreka pohvalo oboroženim silam za napredek pri uničevanju najbolj nestabilnega streliva ter za vzpostavitev vzdržnih zmogljivosti za upravljanje preostalih zalog; poziva, naj se za reševanje preostalih izzivov pri odstranjevanju min v državi do leta 2019 uporabi celostni pristop; poziva Komisijo in visoko predstavnico/podpredsednico, naj povečata pomoč za te dejavnosti;

16.  poziva člane delovne skupine za pripravo sprememb volilne zakonodaje Bosne in Hercegovine, naj zagotovijo, da bodo spremembe zakona omogočile podlago za dejanske demokratične volitve kot izraz suverenosti; poudarja, da demokratične volitve niso mogoče, če ni mogoče redno uveljavljati vrste drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin brez diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spola, političnega in drugega prepričanja, premoženja, rojstva ali drugega statusa ter brez samovoljnih in nerazumnih omejitev;

17.  meni, da bosta razdrobljenost in spolitiziranost javne uprave ter neustrezno usklajevanje politik ovirala institucionalne in zakonodajne reforme ter vplivala na zagotavljanje javnih storitev za državljane; poziva pristojne organe na vseh ravneh, naj okrepijo načrtovanje srednjeročne politike in razvijejo celovit strateški okvir za reformo javne uprave in upravljanje javnih financ za vso državo v skladu z evropskimi načeli javne uprave, ki jih je za kandidatke za članstvo v EU opredelil program OECD/SIGMA;

18.  priznava, da je kmetijstvo eden od poglavitnih gospodarskih sektorjev Bosne in Hercegovine, saj je od njega neposredno ali posredno odvisnih 20 % prebivalstva; zato pozdravlja doseženi napredek na področju varnosti hrane in veterinarske politike ter odločitev Komisije, da odobri izvoz mleka in mlečnih izdelkov iz Bosne in Hercegovine v EU; spodbuja k večjim prizadevanjem za uskladitev sistema uradnega veterinarskega in fitosanitarnega nadzora z evropskimi standardi ter k vzpostavitvi potrebnih institucionalnih struktur, ki bi omogočile uporabo instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja; poziva vlado, naj podpre ustanovitev ministrstva za kmetijstvo na državni ravni ter pripravo spremljevalne strategije za razvoj;

19.  izraža zaskrbljenost, da mehanizmi za sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe niso zadovoljivi, tudi zaradi omejenih zmogljivosti za sodelovanje v političnem dialogu o programu reform; meni, da je nujno treba okrepiti vlogo civilne družbe ter v proces pristopanja k EU pritegniti državljane; ponovno poziva k oblikovanju in izvajanju preglednih in vključujočih mehanizmov za javno posvetovanje; poziva pristojne organe na vseh ravneh, naj izboljšajo ustrezni pravni in finančni okvir, sprejmejo nacionalno strategijo za organizacije civilne družbe in jim zagotovijo pregledno javno financiranje, da bi v državi ustvarili bolj participativno in vključujočo demokracijo; poziva organizacije in aktiviste civilne družbe, naj močno okrepijo svoje zmogljivosti in strukture ter sodelujejo z oblastmi v Bosni in Hercegovini, EU in mednarodno skupnostjo; slednje poziva, naj jim pri teh prizadevanjih pomagajo;

20.  je seznanjen z neusklajenim izvajanjem strategije boja proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2014–2016; poziva k sprejetju in izvajanju nove strategije in akcijskega načrta o pranju denarja v skladu s priporočili skupine Moneywal; poudarja, da je potreben pristop, osredotočen na žrtve, ter večdisciplinarna in celovita strategija za boj proti trgovini z drogami in ljudmi; poziva organe EU ter Bosne in Hercegovine, naj sodelujejo, da bodo učinkovito preprečevali trgovino z ljudmi in nudili zaščito žrtvam; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi v Bosni in Hercegovini za obdobje 2016–2019, tudi poudarek načrta na problemih glede delavcev migrantov in prisilnega beračenja otrok, ter poziva k njegovemu učinkovitemu izvajanju; ostaja zaskrbljen zaradi velike količine nezakonitega orožja v Bosni, ki ga je mogoče zlahka prenesti v EU; poziva pristojne organe, naj si bolj prizadevajo za pregon posrednikov in tihotapcev orožja ter naredijo več za preprečevanje nenadzorovanega širjenja orožja in nedovoljenega prometa z njim, zlasti osebnega in lahkega orožja, tudi s pomočjo tesnejšega regionalnega sodelovanja in sodelovanja med Bosno in Hercegovino in EU;

21.  poziva oblasti, naj pripravijo akcijski načrt izvajanja strategije za preprečevanje terorizma in boj proti njemu za obdobje 2015–2020; poziva oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev učinkovitejšega sodelovanja med policijo, obveščevalnimi in varnostnimi službami v boju proti terorizmu ter nasilnemu ekstremizmu na ravni vse države; poziva h krepitvi zmogljivosti Bosne in Hercegovine za boj proti terorizmu; poziva pristojne oblasti, naj si bolj prizadevajo v boju proti financiranju terorizma, vključno z vzpostavitvijo pravnega okvira, ki bi omogočal zamrznitev premoženja terorističnih skupin; meni, da je bistvenega pomena, da so varnostne operacije v državi usklajene in da poteka izmenjava podatkov; poudarja, da je tudi tesnejše sodelovanje med regionalnimi varnostnimi službami izrednega pomena in v tem pogledu spodbuja nadaljnje sodelovanje;

22.  poudarja, da je Bosno in Hercegovino močno prizadel pojav tujih bojevnikov in radikalizacije; je zaskrbljen zaradi radikalizacije mladih, med katerimi se jih je veliko – v primerjavi z drugimi državami v tej regiji – pridružilo Daišu; poziva k nadaljevanju in krepitvi ukrepov za boj proti radikalizaciji in terorizmu; pozdravlja prizadevanja za okrepitev medverskega dialoga, tudi skupno izjavo političnih in verskih voditeljev, v kateri obsojajo terorizem in nasilni ekstremizem; pozdravlja prve obsodbe tujih bojevnikov zaradi kaznivih dejanj financiranja teroristične dejavnosti, javnega napeljevanja k terorističnim dejavnostim ter organizacije in sodelovanja v silah Daiša; poziva k razvoju učinkovitih programov za deradikalizacijo in ter k nujnim prizadevanjem za zagotovitev boljših gospodarskih možnosti za mlade v Bosni in Hercegovini v skladu s pozitivno agendo za mlade na Zahodnem Balkanu, s čimer bi jih odvračali od tega, da bi se zatekali k radikalnim in skrajnim ideologijam; spodbuja prizadevanja, da bi medije, akademsko skupnost in civilno družbo pripravili do tega, da bi pomagali ozaveščati o dejavnikih tveganja, ki omogočajo, da se radikalizacija razvije v nasilni ekstremizem; spodbuja ustanavljanje nacionalnih in regionalnih omrežij za ozaveščanje o radikalizaciji, ki bi temeljila na najboljših praksah in orodjih, kar jih je na voljo v mreži EU za ozaveščanje o radikalizaciji; spodbuja k tesnejšemu sodelovanju z varnostnimi službami EU in sosednjih držav, tudi za izmenjavo informacij; spodbuja policijske operacije v vsej Bosni in Hercegovini, da bi aretirali vse, ki so osumljeni organiziranja, podpiranja in financiranja terorističnih dejavnosti;

23.  ugotavlja, da je treba precej izboljšati pravni in institucionalni okvir za spoštovanje človekovih pravic; poziva k razvoju vsedržavne protidiskriminacijske strategije v sodelovanju z organizacijami civilne družbe; znova poziva, naj se v protidiskriminacijsko zakonodajo vključi jasna opredelitev spolne identitete, spolne usmerjenosti, starosti in invalidnosti kot razlogov za diskriminacijo; poziva k njenemu učinkovitemu izvajanju in okrepitvi vloge varuhov človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi diskriminacije invalidov pri zaposlovanju, izobraževanju, dostopu do zdravstvene oskrbe ter zagotavljanju drugih storitev; je zaskrbljen zaradi poročanja o sovražnem nasilju, sovražnem govoru in povečanju groženj proti osebam LGBTI; spodbuja vlado, naj se tega loti med drugim z izvajanjem ukrepov za boljše ozaveščanje sodstva, organov kazenskega pregona in širše javnosti o pravicah oseb LGBTI; ugotavlja, da je bil dosežen znaten napredek pri dokončanju procesa civilne registracije za Rome, vendar je še naprej zaskrbljen zaradi omejenega ukrepanja za izboljšanje njihovih možnosti glede zdravja, izobraževanja in zaposlitve; poziva oblasti, naj se borijo zlasti proti diskriminaciji na podlagi spola; odločno poziva k razveljavitvi določbe o smrtni kazni v ustavi Republike Srbske;

24.  obžaluje, da ni bilo napredka pri izvrševanju razsodbe v zadevah Sejdić-Finci in Zornić in opozarja, da Bosna in Hercegovina glede tega še naprej krši sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice; znova poudarja, da zaradi neizvrševanja teh sodb še naprej prihaja do diskriminacije državljanov Bosne in Hercegovine, kar bi državo lahko oviralo pri pristopanju k EU;

25.  odločno poziva k bolj prepričljivi obravnavi in pregonu ter ustrezni preiskavi primerov kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, tudi če do njih prihaja zaradi etnične pripadnosti, pa tudi širjenja skrajnih ideologij prek družbenih medijev; obžaluje, da Federacija ostaja edino ozemlje na Zahodnem Balkanu, kjer kazenska zakonodaja ne ureja kaznovanja kaznivih dejanj iz sovraštva, ter poziva k vključitvi take določbe; ravno tako poziva k vključitvi določbe o sovražnem govoru v kazensko zakonodajo obeh entitet;

26.  ponavlja, da morata volilna zakonodaja in volilni sistem vsem trem konstitutivnim narodom in vsem drugim državljanom omogočati, da svobodno in neodvisno volijo svoje legitimne politične predstavnike v institucijah in organih;

27.  poudarja pomembno vlogo civilne družbe pri zaščiti in spodbujanju pravic manjšin v državi ter pri spodbujanju družbene harmonije in strpnosti ter povečanju razumevanja ljudi za koristi, ki jih prinaša raznolikost; zato poziva k nadaljnjemu vključevanju civilne družbe v reševanje izzivov etnične razdeljenosti, s čimer bi državi pomagali pri približevanju EU; poziva tudi k boljšemu usklajevanju med pristojnimi organi in organizacijami civilne družbe, da bi zagotovili boljše izvrševanje zakona o etničnih manjšinah;

28.  pozdravlja sprejetje strategije za obdobje 2015–2018 o izvajanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva k takojšnjemu sprejetju in uporabi okvirne strategije za izvajanje Istanbulske konvencije; je zaskrbljen, ker na državni ravni ni celovitega pravnega okvira o spolnem napadu in ustreznega mehanizma za odškodnine žrtvam; poziva pristojne organe, naj zagotovijo ustrezno financiranje in izboljšanje zakonodaje o varnih hišah ter uvedejo harmoniziran sistem spremljanja in zbiranja podatkov o primerih nasilja nad ženskami; poziva jih tudi, naj si še naprej prizadevajo za povečanje udeležbe žensk v politiki in zaposlovanju, izboljšanje njihovega socialnega in ekonomskega položaja, zlasti kar zadeva pravico do porodniškega dopusta in dodatkov, ter spodbujanje, varstvo in krepitev pravic žensk; poziva vlado, naj s pomočjo civilne družbe ozavešča o teh vprašanjih, da bodo ženske uveljavljale zaščito, ki jim je na voljo po zakonu;

29.  poudarja bistveno vlogo izobraževanja pri ustvarjanju in spodbujanju strpne in vključujoče družbe ter pri pospeševanju sodelovanja in kohezije na kulturnem, verskem in etničnem področju; ugotavlja počasen napredek pri reševanju pojava „dve šoli pod isto streho“ in drugih oblik segregacije in diskriminacije v šolah, ter obžaluje, da se še vedno ne pripravlja skupni osnovni učni načrt; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, da bi začeli odpravljati segregacijo v izobraževalnem sistemu; poudarja, da si je treba zelo prizadevati za izboljšanje učinkovitosti razdrobljenega izobraževalnega sistema, obenem pa zagotoviti pravico do enakih možnosti pri izobraževanju v vseh treh uradnih jezikih Bosne in Hercegovine in pravico vseh skupnosti do izobraževanja v njihovem jeziku; poziva oblasti, naj učinkovito uveljavijo načela vključujočega izobraževanja za otroke invalide;

30.  pozdravlja aktivno udeležbo te države v zahodnobalkanski platformi za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi njeno nadaljnjo udeležbo v programu Erasmus+ in ukrepu Okno za mlade Zahodnega Balkana, ki je zelo pomembna v boju proti zelo visoki brezposelnosti mladih; pozdravlja, da si Bosna in Hercegovina prizadeva sodelovati v študiji OEDC PISA; meni, da je ta študija koristen instrument za razpravo o kakovosti izobraževanja in potrebnih reformah; izreka pohvalo vsem 13 ministrstvom za izobraževanje in vsem s tem povezanim agencijam, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje v teh skupnih prizadevanjih; poziva Komisijo, naj preuči možnosti financiranja udeležbe Bosne in Hercegovine v študiji s sredstvi predpristopnih skladov;

31.  poudarja, da so neodvisne in strokovne medijske hiše eden od najpomembnejših sestavnih delov uspešne demokratične družbe; je zaskrbljen zaradi nazadovanja na področju svobode izražanja, primerov političnega pritiska in ustrahovanja novinarjev, med drugim tudi zaradi neutemeljenih finančnih in drugih inšpekcijskih pregledov, ki jih lokalni in nacionalni politični organi izvajajo v nekaterih medijskih hišah, ter nadaljnje polarizacije medijev vzdolž političnih in etničnih ločnic; poziva oblasti, naj zagotovijo temeljito preiskavo napadov na novinarje ter oblikujejo pravni okvir za njihovo zaščito; prav tako poziva k nujnim ukrepom, da se odpravijo luknje v zakonodaji, ki sistematično ovirajo popolno preglednost, s čimer bi zagotovili politično, institucionalno in finančno neodvisnost nadzornega organa za komunikacijske dejavnosti in preglednost medijskega lastništva; ugotavlja, da je izvajanje teh ukrepov nadvse pomembno, da se prepreči neprimerno politično vplivanje; poziva k ukrepom za zagotavljanje pluralnosti medijev in oddajanja v vseh uradnih jezikih; poziva k okrepitvi uredniške neodvisnosti in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, saj je obstoj javne radiotelevizije pomemben za enotnost Bosne in Hercegovine; je zaskrbljen, ker se načrtni kibernetski napadi na informativna spletna mesta ne preganjajo;

32.  pozdravlja doseženi napredek pri zmanjševanju sodnih zaostankov v zadevah vojnih zločinov; je seznanjen s pomisleki, ki jih ima Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo zaradi nezadostnega ukrepanja državnega tožilstva po večkratnih zahtevah, naj zaključi zadeve vojnih zločinov; poziva k reviziji nacionalne strategije za obravnavo vojnih zločinov, učinkovitejšemu pregonu med vojno storjenih dejanj spolnega nasilja in boljši zaščiti žrtev; poziva k ukrepom za zagotavljanje njihove pravice do primerne odškodnine;

33.  je seznanjen z nekaterimi ukrepi in poziva k večjemu napredku na področju trajnega vračanja notranje razseljenih oseb in beguncev, med drugim na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne zaščite, vračanja lastnine in zdravstvenega varstva na lokalni ravni; ponovno poudarja pomen spodbujanja njihove trajne vrnitve v Bosno in Hercegovino, zlasti v Republiko Srbsko; poziva vse ravni oblasti, naj jih zaščitijo in pospešijo vračanje razseljenih oseb s sprejetjem in izvajanjem vseh potrebnih zakonodajnih in upravnih ukrepov; poziva k učinkovitemu izvajanju prenovljene strategije glede priloge VII daytonskega mirovnega sporazuma; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno finančno in projektno pomoč, ki bi olajšala ta proces; je seznanjen s še vedno visokim številom pogrešanih oseb in poziva oblasti, naj poglobijo sodelovanje in si bolj prizadevajo, da bi našli 7019 oseb, ki so od vojne še vedno pogrešane; poudarja, da je treba nadalje razviti alternativne pristope k sodstvu, med drugim z nadgradnjo strategije o tranzicijski pravičnosti iz programa Združenih narodov za razvoj; poziva oblasti Bosne in Hercegovine, naj vložijo znatna sredstva v s tem povezane programe;

34.  ugotavlja, da je bila povojna rehabilitacija in obnova v Bosni in Hercegovini v glavnem uspešna in je državo pripeljala bližje EU, kljub temu pa je trajnost procesa sprave še vedno na preizkušnji; zato poudarja, da je za spravo in vzajemno razumevanje v družbi pomembno izobraževanje;

35.  pozdravlja povečanje števila registriranih zaposlitev ter prve ukrepe za večjo usklajenost politik in izboljšanje poslovnega ozračja; ostaja zaskrbljen zaradi vpliva države na gospodarstvo, kakovosti javnih financ, visoke stopnje odvisnosti od sredstev iz mednarodnih kreditnih naložb, nejasnega porekla mednarodnih naložb in težkih razmer na trgu dela; poudarja, da se je treba lotiti reševanja še vedno visoke dolgotrajne brezposelnosti (27,6 %), vključno z zelo visoko stopnjo brezposelnosti mladih (62,7 %) ter obsežne sive ekonomije, izboljšati pa je treba tudi delovanje trga dela;

36.  pozdravlja sprejetje nove delovne zakonodaje v obeh entitetah; obžaluje pomanjkanje enotnega gospodarskega prostora, kar ovira poslovno okolje; poziva k nadaljnjemu izboljšanju poslovnega okolja z okrepitvijo pravne države, poenostavitvijo izvrševanja pogodb in bojem proti korupciji; obžaluje, da Bosna in Hercegovina na državni ravni ni oblikovala strategije za mala in srednja podjetja;

37.  poudarja, da je treba reformirati in harmonizirati razdrobljeni sistem socialnega varstva, in sicer na podlagi potreb državljanov, da se zagotovi enako obravnavanje za vse; ugotavlja, da so sindikalne pravice in pravice delavcev, vključno z zdravstveno in varnostno zakonodajo, še vedno omejene, in poudarja, da je pomembno te zakone še okrepiti in harmonizirati po vsej državi;

38.  poziva, naj se sprejmejo vsedržavne sektorske strategije na področju prometa, energije in okolja; meni, da so te strategije med drugim potrebne zaradi polnega črpanja predpristopne pomoči EU;

39.  pozdravlja udeležbo Bosne in Hercegovine v pobudi zahodnobalkanske skupine šestih držav; poudarja pomen dveh večjih naložbenih projektov, Stara Gradiška in Svilaj, ki bosta olajšala trgovino, regionalno povezovanje in trajnostno rast; poziva oblasti, naj pred naslednjim vrhom, ki bo leta 2016 v Parizu, poskrbijo, da se bodo tehnični standardi in mehki ukrepi na področju prometa, ki so bili dogovorjeni leta 2015 na dunajskem vrhu (npr. prilagoditev/poenostavitev postopkov ob prehodu meje, železniške reforme, informacijski sistemi, načrti vzdrževanja, razvezan dostop in dostop tretjih strank do mrež), začeli hitro in v celoti izvajati;

40.  poziva k takojšnji objavi rezultatov popisa prebivalstva in stanovanj, saj so ključni za gospodarsko in družbeno načrtovanje; poleg tega želi spomniti, da bodo morali biti pri izpolnjevanju vprašalnika, ki ga bo Bosna in Hercegovina prejela od Komisije, na voljo podatki popisa iz leta 2013;

41.  poziva agencije Bosne in Hercegovine za statistiko, naj svojo statistiko prilagodijo standardom Eurostata;

42.  je zaskrbljen zaradi nazadovanja na področju informacijske družbe; poziva k nujnemu prehodu na digitalno tehnologijo; poziva k ustanovitvi nadzornega organa za potrditev zakonov o e-trgovini in e-podpisih na državni ravni, saj se oba zakona zaradi odsotnosti tega organa še nista začela izvajati; poziva odgovorne organe, naj pospešijo sicer uspešno uveljavljanje evropske številke za klic v sili 112, ki je bila uvedena leta 2009;

43.  ugotavlja, da so bili sprejeti omejeni ukrepi in dejavnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in da so bili storjeni prvi koraki za razvoj omrežja Natura 2000 o varstvu narave; poziva oblasti, naj uvedejo harmoniziran pravni okvir za varstvo okolja in podnebne ukrepe ter okrepijo strateško načrtovanje in usklajevanje s pravnim redom EU na teh področjih; poziva pristojne organe, naj preprečujejo prekomerno onesnaževanje v skladu z okoljskimi standardi EU, tudi onesnaženje, ki ga povzroča rafinerija nafte v Bosanskem Brodu; ponovno poudarja, da mora Bosna in Hercegovina v celoti izvajati svoje obveznosti v zvezi s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991) in Protokolom o strateški presoji vplivov na okolje (Kijev, 2003);

44.  poziva vlado Bosne in Hercegovine, naj uredi in spremlja razvoj hidroelektrarn na okoljsko občutljivih območjih ter na zavarovanih in potencialno zavarovanih območjih, ohrani pa naj tudi celovitost obstoječih narodnih parkov, kot sta narodna parka Sutjeska in Una; priporoča, naj se izboljšajo presoje okoljskih vplivov, tako da bodo upoštevani standardi EU iz direktiv o pticah in habitatih ter okvirne direktive o vodi; spodbuja vlado Bosne in Hercegovine, naj poveča preglednost z javno udeležbo in posvetovanjem o načrtovanih projektih z lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki iz znanosti in civilnim sektorjem;

45.  čestita Bosni in Hercegovini ob prevzemu predsedovanja Energetski skupnosti v letu 2016; vseeno izraža zaskrbljenost zaradi sankcij, ki jih je Energetska skupnost uvedla zoper Bosno in Hercegovino; ponovno poziva to državo, naj se poveže z energetskimi infrastrukturami v sosednjih državah in spoštuje vse svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o Energetski skupnosti;

46.  obsoja zakon o javnem redu in miru, ki so ga februarja 2015 sprejeli v Republiki Srbski in ki kriminalizira objave v socialnih medijih, če motijo javni red ali vsebujejo neprimerne ali žaljive vsebine, saj ta zakon utira pot pravnemu omejevanju svobodnega spletnega izražanja in svobodnih medijev ter lahko privede do samocenzure uporabnikov socialnih medijev;

47.  pozdravlja konstruktivno in proaktivno držo Bosne in Hercegovine pri spodbujanju regionalnega sodelovanja; meni, da bi lahko konkretno sodelovanje na področjih skupnega interesa prispevalo k stabilizaciji Zahodnega Balkana; pozdravlja sporazum o meji s Črno goro; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, tudi glede določitve meje s Srbijo in Hrvaško, ter za obravnavanje težav čezmejnega onesnaževanja okolja; pozdravlja prvo skupno zasedanje Sveta ministrov Bosne in Hercegovine in srbske vlade, ki je potekalo 4. novembra 2015 v Sarajevu;

48.  pozdravlja povečanje stopnje usklajevanja s sklepi skupne zunanje in varnostne politike, in sicer s 52 % na 62 %; meni, da je treba zaradi vloge Bosne in Hercegovine za članstvo v EU v veliki meri uskladiti zunanjo politiko s skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

49.  poziva oblasti Bosne in Hercegovine, naj v okviru skorajšnjih lokalnih volitev izvedejo ustrezna priporočila mednarodnih in lokalnih opazovalcev in OVSE/ODHIR in tako zagotovijo verodostojnost in poštenost volilnega procesa; poziva oblasti, naj čim prej pravno uredijo izvedbo lokalnih volitev v Mostarju;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, predsedstvu Bosne in Hercegovine, svetu ministrov Bosne in Hercegovine, parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, vladama in parlamentoma Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srbske ter vladam vseh desetih kantonov.

(1) UL L 164, 30.6.2015, str. 2.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0276.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0471.


Uresničevanje cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške
PDF 487kWORD 187k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške (2015/2223(INI))
P8_TA(2016)0136A8-0040/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3 te pogodbe, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 9 te pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 1 in 34(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES(7) in svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2015 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“ (COM(2015)0610),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2014 z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758) in mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter svoje resolucije z dne 15. novembra 2011(10) na to temo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ter svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020(11),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 64/292 z dne 28. julija 2010 z naslovom „Človekova pravica do vode in komunalne ureditve“(12),

–  ob upoštevanju pilotnega projekta Komisije za oblikovanje skupne metodologije za referenčne proračune v Evropi,

–  ob upoštevanju poročila Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti (2012) z naslovom „Measuring Child Poverty: New league tables of child poverty in the world’s rich countries“ (Merjenje revščine otrok: nove tabele za primerjavo revščine otrok v bogatih državah)(13),

–  ob upoštevanju poročila Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti (2014) z naslovom „Children of the Recession: The impact of the economic crisis on child well-being in rich countries“ (Otroci recesije: vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v bogatih državah)(14),

–  ob upoštevanju četrtletnega pregleda razmer Komisije na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU iz septembra 2015(15),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o socialnih naložbah z dne 20. februarja 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. junija 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti, evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo(16),

–  ob upoštevanju poročila OECD „In It Together: Why Less Inequality Benefits All“ (Skupaj v istem čolnu: Zakaj manj neenakosti koristi vsem) z dne 21. maja 2015,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013 o usklajenem evropskem ukrepanju za preprečevanje energetske revščine in boj proti njej(17),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013 o evropskem minimalnem dohodku in kazalnikih revščine(18),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. marca 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti(19),

–  ob upoštevanju skupnega mnenja Odbora za socialno zaščito in Odbora za zaposlovanje z dne 3. oktobra 2014 z naslovom Vmesni pregled strategije Evropa 2020(20),

–  ob upoštevanju letnega poročila Odbora za socialno zaščito z dne 10. marca 2015 z naslovom Socialne razmere v Evropski uniji (2014)(21),

–  ob upoštevanju študij z naslovom „The State of Lending: The Cumulative Costs of Predatory Practices“ (Razmere na področju posojil: kumulativni stroški plenilskih praks)(22), iz junija 2015 in „Le panier de la ménagère ... pauvre“ (Košarica hrane… za revne)(23), iz avgusta 2008,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito z dne 15. februarja 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti, ki je vodilna pobuda strategije Evropa 2020(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: Izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva(26),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za leto 2015(27), in svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici konvencije ZN o otrokovih pravicah(29),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2012 s priporočili Komisiji o dostopu do osnovnih bančnih storitev(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi(32),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0040/2016),

A.  ker se je število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, med letoma 2008 in 2013 v EU povečalo s 117 na 122,6 milijonov; ker je bilo leta 2013 po socialnih transferjih na pragu revščine 16,7 % prebivalstva EU, 9,6 % jih je živelo v hudem materialnem pomanjkanju, 10,7 % gospodinjstev pa je štelo za gospodinjstva z nizko intenzivnostjo dela; ker je ta razvoj v nasprotju s strateškim ciljem EU, ki je opredeljen v njeni strategiji Evropa 2020 in v kateri si je zastavila cilj zmanjšati število ljudi, ki sta jih prizadela ali jim grozita revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov do leta 2020;

B.  ker je po metodologiji Eurostata prag tveganja revščine postavljen na 60 % nacionalnega srednjega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka;

C.  ker bi s prihranki energije in izboljšanjem učinkovitosti, zlasti stavb, veliko gospodinjstev lahko ubežalo energijski revščini; ker je 10 % državljanov EU v letu 2015 zaostajalo s plačilom računov za komunalne storitve (37 % v najbolj prizadeti državi članici); 12 % državljanov EU v letu 2014 ni moglo ustrezno ogrevati svojega stanovanja (60 % v najbolj prizadeti državi članici); po statistiki o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) je 16 % odstotkov prebivalcev EU v letu 2014 živelo v stavbah s puščajočo streho in vlažnimi zidovi (33 % v najbolj prizadeti državi članici);

D.  ker število dolgotrajno brezposelnih presega 12 milijonov ljudi, med katerimi jih je 62 % nepretrgoma brez dela več kot dve leti; ker je pri dolgotrajno brezposelnih verjetnost, da jih prizadeneta revščina in socialna izključenost, večja;

E.  ker imata Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in njegov nadaljnji obstoj pomembno vlogo v času, ko socialna kriza prizadeva vse več Evropejcev;

F.  ker člen 34(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da Unija v boju proti socialni izključenosti in revščini priznava in spoštuje pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, ki naj zagotovita dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev;

G.  ker so cene osnovnih dobrin in storitev v nekaterih obdobjih in državah razmeroma naglo naraščale, s tem pa tudi stroški gospodinjstev;

H.  ker so „kronično revni“, ki so pogosto dolgotrajno brezposelni ali zaposleni z nizkimi dohodki, ter samski, ki živijo sami z otroki in niso zaposleni, ali osebe, ki v povprečju delajo manj ur od partnerja, ki v družinski proračun prispeva več, vedno znova opredeljeni kot najbolj ranljive skupine;

I.  ker zaenkrat še niso opredeljeni kazalniki absolutne revščine;

J.  ker slabo ali neprimerno stanovanje močno zmanjšuje možnost za normalno življenje; ker se je kakovost stanovanj (vključno z ustrezno izolacijo itd.), v katerih živijo ranljive osebe, med krizo znižala zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; ker daljše bivanje v nekakovostnem stanovanju lahko škoduje telesnemu zdravju;

K.  ker rast stroškov gospodinjstev, povezanih z izdatki za stanovanje, hrano, oskrbo z elektriko, plinom in vodo, prevoz, zdravstvene storitve in izobraževanje, otežuje uresničevanje cilja boja proti revščini, ki je določen v strategiji Evropa 2020;

L.  ker so stroški za osnovno in nujno blago in storitve v številnih državah članicah EU v zadnjih letih hitro naraščali, kar je privedlo do povišanja splošnih stroškov gospodinjstev;

M.  ker je finančna kriza v povezavi z gospodarsko krizo in nižjimi prihodki gospodinjstev povečala stopnjo brezposelnosti in socialne izključenosti v EU, zlasti med najbolj ranljivimi skupinami ljudi, in s tem povečala obremenitev storitev socialnega skrbstva;

N.  ker se je brezposelnost mladih, ki je bila že tako višja kot pri drugih starostnih skupinah, zaradi krize v EU zelo povečala, tako da presega 20 %, zaradi česar so lahko mladi potisnjeni v revščino že v najzgodnejši mladosti; ker je treba upoštevati sklepne ugotovitve Odbora Združenih narodov za pravice otroka o zadnjih rednih poročilih nekaterih evropskih držav glede zvišanja stopnje revščine in/ali stopnje tveganja revščine otrok zaradi gospodarske krize; ker to zvišanje vpliva na pravice do zdravja, izobraževanja in socialne zaščite;

O.  ker revščina, ki je v državah članicah že zelo dolga leta zelo visoka, vse bolj vpliva na gospodarstvo, škoduje gospodarski rasti, povečuje javnofinančne primanjkljaje in zmanjšuje evropsko konkurenčnost;

P.  ker neprimerno stanovanje in nezadostno ogrevanje škodljivo vplivata na zdravje ljudi, izobraževanje ter vključenost v družbo in na trg dela, zlasti najranljivejših oseb; ker tako v severnih kot v južnih državah članicah nekateri ljudje ne zmorejo ogrevati svojega stanovanja; ker statistika o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) kaže, da je preobremenjenost s stroški stanovanja (po statusu gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje) višja za najemnike v zasebnem najemniškem sektorju v nekaterih državah članicah, kar je mogoče obrazložiti z nizko kakovostjo stanovanj in visokimi cenami; ker številne družine težko krijejo stroške osnovnih dobrin in storitev, tudi zaradi rasti cen energije;

Q.  ker je energijska revščina povezana s splošno revščino in je rezultat številnih osnovnih dejavnikov, kot so vprašanja v zvezi z zdravjem in invalidnostjo, nezadosten dostop do prilagojenih ponudb ali spletnih storitev, nizek dohodek, vrsta sistema ogrevanja, ki se uporablja v gospodinjstvu, ter kakovost in energetska učinkovitost stanovanj;

R.  ker so brezposelni, enostarševske družine, družine z nizkimi dohodki, vdove in vdovci, kronično bolni, starejši, mladi, invalidi in manjšine pogosto med najbolj ogroženimi zaradi tveganja revščine in so posebej prizadeti zaradi visokih življenjskih stroškov;

S.  ker velike razlike med državami članicami pri zagotavljanju socialne pomoči in minimalnega dohodka pomenijo, da v nekaterih državah članicah socialna pomoč zmanjšuje tveganje revščine za 60 %, v drugih pa le za 15 %; ker zagotavljanje socialne pomoči v EU v povprečju zmanjšuje tveganje revščine za 35 %;

T.  ker bo prihodnje poročilo Eurofounda o stanovanjih v Evropi vključevalo model, v skladu s katerim je bilo ocenjeno, da skupni izdatki za zdravstvo zaradi obstoječih stopenj stanovanjskih pomanjkljivosti (po podatkih iz leta 2011) v gospodarstvih EU 28 znašajo več kot 170 milijard EUR letno; ker bi v primeru, da bi izvedli vsa potrebna popravila, prvo leto pri izdatkih za zdravstvo prihranili približno 8 milijard EUR, koristi pa bi dosegali tudi v prihodnje;

U.  ker OZN potrjuje, da človekova pravica do vode in komunalne ureditve pomeni, da ima vsak pravico do varne, fizično in cenovno dostopne ter ustrezne in kakovostne vode za osebno in gospodinjsko uporabo v zadostnih količinah; ker je OZN nadalje priporočila, naj strošek gospodinjstva za vodo ne presega 3 odstotkov njegovih dohodkov; ker privatizacija storitev oskrbe z vodo negativno vpliva na gospodinjstva, ki živijo v revščini oziroma jim grozi revščina;

V.  ker je energijska revščina v Evropi vse bolj razširjen problem, ki se bo v prihodnjih nekaj letih še zaostril zaradi pričakovane rasti cen energije, vzporednega povečevanja dohodkovne neenakosti in revščine na splošno, neprimernih ogrevalnih sistemov in na splošno slabe kakovosti sistemov izolacije stanovanj, zlasti v sredozemskih državah;

W.  ker je v EU 12 milijonov več revnih žensk kot moških; ker dejavniki, ki prispevajo k tej neenakosti, vključujejo razlike v plačilu in pokojnini med spoloma, visok delež žensk z negotovo zaposlitvijo in dejstvo, da so ženske pogosto prisiljene v delovno neaktivnost zaradi previsokih stroškov otroškega varstva;

X.  ker imajo razlike med spoloma glede plač, delovnega časa in trajanja delovnega življenja, s katerimi se ženske soočajo v delovnem življenju, neposreden učinek na njihovo življenje po upokojitvi; ker imajo ženske, starejše od 65 let, bistveno višje tveganje revščine ali socialne izključenosti kot njihovi moški vrstniki, saj je povprečna pokojnina žensk nižja, pogosto celo bistveno nižja, kot pri moških;

Y.  ker mora energetska unija zagotoviti učinkovito rešitev za energijsko revščino, ki zadeva več kot 100 milijonov Evropejcev, in sicer s krepitvijo položaja najbolj ogroženih potrošnikov, izboljšanjem energetske učinkovitosti za najbolj ogrožene in razvojem popravnih ukrepov, da bi bila energija za ljudi v stiski cenovno dostopnejša;

Z.  ker so države članice v Direktivi 2012/27/EU pozvane, naj oblikujejo programe za ozaveščanje ter naj posameznike in gospodinjstva obveščajo o energetski učinkovitosti ter jim o njej svetujejo;

AA.  ker se revščina družine šteje za nekaj nedeljivega, zaradi česar je treba opozoriti na učinek energetskega vidika na revščino;

AB.  ker bo prenova nacionalnega stavbnega fonda z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti neposredno vplivala na zmanjšanje stroškov za energijo, zlasti v gospodinjstvih z manj sredstvi, in spodbudila ustvarjanje delovnih mest;

AC.  ker 22 348 834 gospodinjstev (približno 11 % prebivalstva EU) za stanovanje porabi več kot 40 % razpoložljivih dohodkov; ker je bila v okviru evropskega semestra preobremenjenost s stroški stanovanja opredeljena kot socialni trend, ki ga je treba spremljati; ker ima 21 942 491 gospodinjstev (približno 10,8 % prebivalstva EU) težave pri vzdrževanju ustrezne temperature v stanovanju; ker bi morale EU in države članice nemudoma opredeliti, začeti izvajati in ohranjati ukrepe politike, vključno s stanovanjskimi subvencijami, s katerimi bi gospodinjstvom omogočili plačevati stroške stanovanja;

AD.  ker se cene na energetskem trgu v Evropi zbližujejo, kupna moč pa se ne zbližuje v enaki meri;

AE.  ker je dostop do stanovanja temeljna pravica, ki jo lahko obravnavamo kot osnovni pogoj za uveljavljanje temeljnih pravic, dostopa do njih, pa tudi do dostojnega življenja; ker je zagotavljanje dostopa do pomoči za dostojno in primerno nastanitev mednarodna obveznost, naložena državam članicam, ki jo mora Unija spoštovati, saj je pravica do dostopa in pomoči pri pridobitvi stanovanja priznana v členu 34 Listine EU o temeljnih pravicah, členoma 30 in 31 spremenjene Evropske socialne listine Sveta Evrope, in členu 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, vključena pa je tudi v ustave številnih držav članic;

AF.  ker je stanovanje največji izdatek za evropska gospodinjstva; ker strm porast cen, povezanih s stanovanjem (zemljiški davki, lastništvo, najem, poraba energije), povzroča nestabilnost in zaskrbljenost ter ga je treba obravnavati kot velik problem;

AG.  ker sta stanovanjska prikrajšanost in energijska revščina večji v državah z nižjim deležem socialnih najemniških stanovanj, tj. v vzhodnoevropskih in sredozemskih državah;

AH.  ker število socialnih najemniških stanovanj, izraženo v deležu vseh stanovanj, kaže, da imajo zahodne in severne države večji delež javnih socialnih stanovanj v primerjavi s povprečjem EU, medtem ko imajo sredozemske in vzhodnoevropske države minimalen (približno 5 %) delež socialnih stanovanj ali pa sektorja socialnih stanovanj sploh nimajo;

AI.  ker Eurofoundove raziskave kažejo, da so pri veliko ljudeh z nizkimi dohodki zaostala plačila računov za komunalne storitve ena od glavnih vrst dolga, ki pa je včasih spregledana;

AJ.  ker imajo socialna stanovanja bistveno vlogo pri izpolnjevanju cilja glede zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020, saj pomagajo pri zagotavljanju visoke stopnje zaposlenosti ter socialne vključenosti in kohezije, spodbujajo poklicno mobilnost in pomagajo v boju proti revščini;

AK.  ker Eurofoundovo poročilo z naslovom „Dostop do prejemkov socialnega varstva: zmanjševanje neizkoriščenosti“ jasno kaže, da prejemki socialnega varstva in sheme minimalnega dohodka ne dosežejo vedno tistih, ki so do njih upravičeni; ker ni dovolj vzpostaviti te sisteme in ker bi bilo treba dostop do njih zagotoviti tistim, ki so do njih upravičeni; ker je treba upoštevati prihranke, ki bi jih dosegli na dolgi rok, če bi ciljno prebivalstvo pravočasno, učinkovito in uspešno uveljavljalo pravico do prejemkov;

AL.  ker je imela kriza posledice za pogoje dostopa gospodinjstev do stanovanja in za naložbe v socialna stanovanja v Uniji, saj je močno vplivala na javne izdatke za naložbe v ta stanovanja, zaradi česar morajo države članice in Unija nujno ukrepati, da zagotovijo pravico do dostopa do dostojnih in cenovno ugodnih stanovanj;

AM.  ker sta revščina in socialna izključenost še vedno ključni socialni dejavnik zdravstvenega stanja in življenjskih razmer, vključno s pričakovano življenjsko dobo, zlasti ob upoštevanju učinka revščine otrok na njihovo zdravje in blaginjo, in ker je na področju zdravja razlika med revnimi in bogatimi še vedno velika, kar zadeva cenovno sprejemljiv dostop do zdravstvenih storitev, dohodke in premoženje, in se na nekaterih področjih še poglablja;

AN.  ker je Odbor za socialno zaščito Sveta Evropske unije v svojem mnenju z dne 20. maja 2010 izrazil zaskrbljenost, da bi trenutna gospodarska in finančna kriza lahko negativno vplivala na dostop državljanov do zdravstvenega varstva in proračune držav članic za zdravje;

AO.  ker ima lahko trenutna gospodarska in finančna kriza resne posledice za zdravstveni sektor v več državah članicah, tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja;

AP.  ker bi lahko omejitve, ki jih povzroča trenutna gospodarska in finančna kriza, lahko resno škodile dolgoročni finančni in organizacijski vzdržnosti sistemov zdravstvenega varstva v državah članicah ter s tem ovirale enak dostop do varstva na njihovem ozemlju;

AQ.  ker lahko kombinacija revščine in drugih oblik ranljivosti, kot so otroštvo ali starost, invalidnost ali pripadnost manjšini, dodatno poveča tveganje za neenakosti na področju zdravja in ker lahko, nasprotno, bolezen vodi v revščino in/ali socialno izključenost;

AR.  ker po zadnjih podatkih Eurostata 21 % gospodinjstev v EU 28 nima dostopa do interneta, 20 % prebivalcev, starih med 16 in 74 let, pa navaja, da interneta še nikoli niso uporabljali; ker je delež gospodinjstev z dostopom do interneta največji na Nizozemskem (95 %), najmanjši pa v Bolgariji, kjer ima dostop do interneta 54 % gospodinjstev;

AS.  ker je enotni digitalni trg ena od desetih prednostnih nalog nove Komisije in ker bo v prihodnje na 90 % delovnih mest potrebnih nekaj računalniških spretnosti in znanja; ker ima dostop do omrežja 4G 59 % evropskih državljanov, vendar pa ta odstotek na podeželskih območjih ne presega 15 %;

AT.  ker je dostojno delovno mesto še vedno najboljši način, da bi se izognili tveganju revščine in socialne izključenosti, obvladovanje in dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij pa sta očitni prednosti pri iskanju zaposlitve;

AU.  ker resolucija Generalne skupščine Združenih narodov št. 64/292 z dne 28. julija 2010 z naslovom „Človekova pravica do vode in komunalne ureditve“ pravico do varne in čiste pitne vode priznava kot temeljno pravico, ki je bistvena za polno uveljavljanje pravice do življenja in vseh človekovih pravic;

AV.  ker vseprisotnost vidika spola pri revščini terja celovit pristop k obravnavi večplastne diskriminacije in vprašanj, kot so stanovanje, stroški energije, javne storitve, varnost zaposlitve, prekarna zaposlitev in davčna politika;

AW.  ker ciljev boja proti revščini ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali revščino žensk, saj so enakost spolov, krepitev gospodarskega položaja žensk in emancipacija žensk nujne za višjo stopnjo konvergence na področju zmanjševanja revščine;

AX.  ker zbiranje podatkov in oblikovanje politike o revščini, življenjskih stroških in prihodkih na podlagi gospodinjstev kot sestavnih enot predpostavlja enakost in enakomerno porazdelitev sredstev med člani gospodinjstva; ker so v praksi gospodinjstva različna, porazdelitev pa je lahko neenakomerna in temelji na spolu, zaradi česar je treba pristop pri oblikovanju politik utemeljiti na individualnih stroških in prihodkih;

AY.  ker v 17% enostarševskih gospodinjstev, ki jih pretežno vodijo ženske, ne zmorejo stroškov za ogrevanje, medtem ko je med splošno populacijo le 10 % takšnih gospodinjstev; ker so se veleprodajne cene energije znižale, maloprodajne pa zvišale, kaj je povzročilo dvig stroškov; ker žal nimamo opredelitve energijske revščine, ki bi veljala za vso EU, in ker gre za pojav, ki nesorazmerno prizadene ženske;

AZ.  ker je brezposelnost pri mladih ženskah višja kot pri drugih starostnih skupinah, zaradi česar mlade ženske tvegajo, da bodo potisnjene v revščino že v zgodnji mladosti;

BA.  ker so vse višji gospodinjski stroški in preobremenjenost s stroški stanovanja sicer eden od glavnih vzrokov za brezdomstvo žensk, vendar bi bilo treba bolje raziskati, koliko žensk in zakaj izgubi ali zapusti svoj dom; ker sta zadolženost gospodinjstev in individualna zadolženost neposredno povezani z gospodinjskimi stroški in sta ključni vzrok za revščino in socialno izključenost;

Glavna priporočila

na podlagi priporočil, oblikovanih v tej resoluciji

1.  poziva Komisijo in države članice, naj si v boju proti revščini in socialni izključenosti prizadevajo po svojih najboljših močeh in naj sprejmejo celovit pristop za boj proti njenim različnim oblikam, tako da povežejo politike na področju gospodarstva, zaposlovanja, prenosa energije in socialne politike na podlagi dobre prakse;

2.  poziva države članice, naj pristopijo k moratoriju za odklop zimskega ogrevanja, da v določenem zimskem obdobju nobenega gospodinjstva ne bi bilo mogoče odklopiti od oskrbe z energijo in bi tista, ki to so, znova priklopili, pri čemer poudarja, da so s tem povezani stroški po svoji naravi javna odgovornost, ker je socialna politika predvsem odgovornost vlade; poziva države članice, naj ocenijo ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje standardov Svetovne zdravstvene organizacije glede ogrevanja na bivalno temperaturo;

3.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka shem minimalnega dohodka v EU in preuči nadaljnje ukrepe, ki bi upoštevali gospodarske in socialne okoliščine v vsaki državi članici, ter oceni, ali te sheme omogočajo gospodinjstvom izpolnitev osnovnih osebnih potreb; poziva Komisijo, naj na tej podlagi oceni način in sredstva za zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka v skladu z nacionalno prakso in tradicijo in ob upoštevanju značilnosti vsake od njih, da bi spodbudili socialno zbliževanje v Uniji;

4.  poziva države članice, naj v boju proti energijski revščini, zvišanjem življenjskih stroškov, socialni izključenosti, stanovanjski prikrajšanosti in neustrezni kakovosti stavbnega fonda poskrbijo, da bodo nacionalni, regionalni in lokalni organi bolj učinkovito in namensko uporabljali evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) in da se bo poraba sredstev bolj skrbno spremljala; meni, da bi morala Komisija omogočiti večjo prožnost na tem področju;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšanju revščine, skrajni revščini in socialni izključenosti ter dostojnemu življenjskemu standardu posvetijo srečanju na vrhu;

Politike EU za dosego cilja zmanjšanja revščine

6.  obžaluje povečanje števila ljudi, ki jih je prizadela oziroma jih ogroža revščina ali socialna izključenost, čeprav je cilj strategije Evropa 2020 zmanjšanje števila teh ljudi za vsaj 20 milijonov; obžaluje tudi, da se je indeks revščine izboljšal samo v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj se znova zavežejo cilju zmanjšanja revščine, ki je vse bolj nedosegljiv;

7.  poziva države članice, naj vsem zagotovijo dostop do ustrezne podpore, ki obsega minimalni dohodek, kakor dolgo je to potrebno, in zagotovijo različne oblike nadomestil, ki so bistvena za obravnavanje revščine, kadar stroškov ni mogoče kratkoročno znižati; poudarja, da je treba opredeliti merila za upravičenost do sheme ustreznega minimalnega dohodka;

8.  poziva države članice, naj ponovno preučijo in prilagodijo vse politike, ki utegnejo povečati revščino;

9.  poziva Komisijo, naj preuči možnost podaljšanja delovanja Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim po koncu programskega obdobja 2014–2020 ter boljšega usklajevanja z drugimi evropskimi skladi, zlasti z Evropskim socialnim skladom, in aktivnimi politikami zaposlovanja, da bi najbolj ogroženim olajšali vstop na trg dela, ter oceni, v kolikšni meri so najbolj prikrajšane in ranljive skupine, kot so mlajše ženske, enostarševske družine, invalidke in starejše ženske izkoristile ugodnosti tega programa;

10.  poziva države članice, naj združenjem za boj proti revščini olajšajo dostop do evropskega financiranja iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), ne da bi jim naložile dodatna upravna bremena, saj imajo pogosto premalo osebja;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizme za priznavanje formalno in neformalno pridobljenih znanj in veščin;

12.  poudarja, da je tam, kjer se uporabijo pobude, kot je jamstvo za mlade, potrebno poglobljeno razumevanje zaposlitvene strukture območja, v katerem se bodo izvajale; to zahteva ponovno opredelitev vloge zavodov za zaposlovanje, kamor spada pomoč uporabnikom, upoštevanje vseh posebnih okoliščin pri teh uporabnikih, posodabljanje znanj in spretnosti ter osredotočenost na razvijajoče se sektorje prek neposrednega stika s podjetniki, da bi ugotovili, kakšna znanja in spretnosti pričakujejo od potencialnih delojemalcev;

13.  pozdravlja namero Komisijo, da predlaga vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da bi moral ta steber prispevati k uresničitvi člena 9 PDEU;

14.  podpira namero Komisije, da Uniji zagotovi oceno AAA na socialnem področju, tako da predstavi nove ukrepe za izboljšanje učinkovitosti socialne politike in politike zaposlovanja, ki vključuje jasno strategijo za boj proti vidikom socialne izključenosti, ki so vezani na spol;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo, sprejmejo in izvajajo okvir EU za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v skladu s strategijo Evropa 2020, ki bo sestavljen iz konkretnih ukrepov in dejavnosti, tudi glede energijske revščine;

16.  želi spomniti na mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o usklajenem evropskem ukrepanju za preprečevanje energijske revščine in opozarja na njegovo priporočilo za oblikovanje evropskega centra za spremljanje revščine, ki bi bil osredotočen predvsem na energijsko revščino; center bi povezal vse deležnike in prispeval k opredelitvi evropskih kazalnikov energijske revščine (v sodelovanju z Eurostatom), ugotavljanju dejanskega stanja in opredeljevanju primerov dobre prakse, oblikovanju priporočil za boljše preprečevanje in odpravljanje problema ter utrjevanje evropske solidarnosti na tem področju; poudarja pomen oblikovanja kazalnikov in zbiranja podatkov o porabi gospodinjstev in stroških v zvezi z energijsko revščino, da bi zagotovili zanesljive informacije in omogočili oblikovanje politike na podlagi dokazov in učinkovito spremljanje;

17.  meni, da imata revščina in socialna izključenost medgeneracijsko komponento, zato poudarja, da je treba otrokom, ki živijo v gospodinjstvih pod pragom revščine, olajšati dostop do izobraževanja, ter se zavzema za politike, namenjene preprečevanju šolskega osipa;

18.  poziva Svet in države članice, naj zaradi vse večje revščine okrepijo svoja prizadevanja za pomoč osebam, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, kar vključuje odločno izražen vidik spola, denimo v obliki priporočila Sveta, da bi dosegli cilj zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020;

19.  ponovno poudarja pomen krepitve moči žensk in deklet z izobraževanjem, tako formalnim kot neformalnim, in vlogo izobrazbe pri preprečevanju spolnih stereotipov in stigmatizacije revščine ter pri povečanju prihodkov z vključevanjem žensk v sektorje, v katerih so bile premalo zastopane, npr. v znanost, tehnologijo, inženirstvo in podjetništvo, ter poziva Komisijo, naj cilje poklicnega usposabljanja za ženske vključi v priporočila za posamezne države;

20.  zahteva, naj vsaka država članica natančno opiše potek svojega načrta za zmanjšanje revščine in način, kako bo v okviru strategije obravnavala vidike revščine in socialne izključenosti, ki so vezani na spol;

Sredstva in dohodki revnih gospodinjstev

21.  poudarja, da je dostojni dohodek temeljna prvina za dostojanstveno življenje; poudarja, da čeprav je zaposlitev lahko bistvena za izhod iz revščine, je pomembno imeti minimalni dohodek, ki zadostuje za izpolnjevanje osnovnih potreb; opozarja, da je bilo leta 2013 16,7 % prebivalcev v državah EU 28 tudi po socialnih transferjih na pragu revščine, kar pomeni, da je bil njihov razpoložljivi dohodek pod nacionalnim pragom tveganja revščine in da revščina zaposlenih ter absolutna revščina ostajata nesprejemljivo visoka;

22.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra pripravi priporočila za države članice o politikah, ki jih je treba uvesti, in potrebnih reformah za učinkovit boj proti revščini in socialni izključenosti, z namenom spodbujanja socialne konvergence in ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic;

23.  želi spomniti na mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o evropskem minimalnem dohodku in kazalnikih revščine; ugotavlja, da mnenje podpira evropski okvir o ustreznem minimalnem dohodku, ki bi moral vzpostaviti skupne standarde in kazalnike, zagotoviti metode za nadzor nad njegovim izvajanjem in izboljšati dialog med deležniki, državami članicami in institucijami EU; meni, da bi moral takšen okvir temeljiti na dokazih in pravicah ter upoštevati socialne in gospodarske okoliščine vsake države članice in da mora spoštovati načelo subsidiarnosti;

24.  poudarja, da bi morale sheme minimalnega dohodka gospodinjstvom preprečevati hudo materialno pomanjkanje ali jih tega rešiti ter zagotavljati dohodek nad pragom revščine; opozarja, da bi bil minimalni dohodek na nacionalni ravni lahko ključni instrument za izpolnitev člena 9 PDEU, saj zagotavlja ustrezno socialno zaščito, zmanjšanje socialne izključenosti, vključenost v družbo in varstvo človekovega zdravja ter bolj izenačene možnosti; se strinja z mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da bi morale sheme minimalnega dohodka spremljati vseživljenjsko učenje, sodelovanje deležnikov in aktivne politike trga dela, ki naj brezposelnim pomagajo pri vrnitvi na trg dela in iskanju dostojnih delovnih mest;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo informacije, nasvete in podporo osebam, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, da bi lahko sprejele premišljene odločitve glede svoje porabe energije, ter naj podpirajo nevladne akterje in lokalne oblasti pri zagotavljanju svetovanja o energiji in usposabljanju energetskih svetovalcev, pa tudi zahtevajo od ponudnikov energije, da v račune za energijo za gospodinjstva vključijo informacije o ukrepih za zmanjšanje porabe energije in povečanje energetske učinkovitosti;

26.  spodbuja države članice in Komisijo, naj po potrebi vodijo proaktivno politiko v zvezi z zagotavljanjem ustreznih stanovanj, da bi zagotovili dostop do kakovostnih stanovanj; poziva države članice, naj tam, kjer so potrebni nujni socialni ukrepi, izvajajo politiko razumnih najemnin, in poudarja, da bi morali to politiko spremljati tudi dolgoročni stanovanjski programi in programi skupnosti, da bi povečali število stanovanj za različne socialno ogrožene ciljne skupine; poudarja, da so po vsej EU še vedno potrebni učinkoviti ukrepi, kot so učinkoviti predpisi o varstvu potrošnikov na nepremičninskem trgu, da bi preprečili nadaljnjo rast nepremičninskih balonov; v zvezi s tem podpira politike, ki pomagajo gospodinjstvom v finančnih težavah, da lahko ostanejo v svojem primarnem bivališču;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo temeljno pravico evropskih državljanov do pomoči pri pridobitvi stanovanja kot pogoj za človekovo dostojanstvo; poziva, naj se prizna pomen cenovno dostopnih najemniških stanovanj, ki bi ljudem z nizkimi dohodki olajšali dostop do stanovanja, in poziva države članice, naj zagotovijo dovolj cenovno dostopnih stanovanj;

28.  poudarja, da je revščina med starejšimi velik problem v številnih državah članicah; zato poziva države članice, naj izvedejo reforme pokojninskega sistema, da bi zagotovile zadostne pokojnine ter vzdržnost in zanesljivost pokojninskih sistemov;

29.  poziva Komisijo, naj obravnava problem brezdomstva kot skrajne oblike revščine, zlasti kar zadeva smrtne žrtve v zimskem času med brezdomci in tistimi, ki živijo v hladnih stanovanjih; poziva države članice, naj ponovno ocenijo svoj napredek pri odpravljanju tako skrajnih oblik revščine;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma opredelijo, začnejo izvajati in ohranjajo ukrepe politike, s katerimi bi gospodinjstvom pomagale pri plačevanju stroškov stanovanja, vključno z zagotovitvijo stanovanjskih subvencij, glede na to, da 22 348 834 gospodinjstev (približno 11 % prebivalstva EU) za stanovanje porabi več kot 40 % razpoložljivih dohodkov in da ima 21 942 491 gospodinjstev (približno 10,8 % prebivalstva EU) težave pri vzdrževanju ustrezne temperature v stanovanju;

31.  želi spomniti, da so gospodinjstva z nizkimi dohodki, revna gospodinjstva in tista, ki jim grozi revščina, bolj odvisna od zagotavljanja brezplačnih javnih storitev visoke kakovosti; poziva države članice, naj dosežejo potrebno raven javne porabe, da bi gospodinjstvom z nizkimi dohodki zagotovili kakovostne in cenovno dostopne javne storitve;

Gospodinjski izdatki revnih gospodinjstev

32.  pozdravlja referenčni proračun, ki ga pripravlja Komisija, ki je korak v pravo smer, ker je obravnavanje vprašanja dohodkov in izdatkov revnih gospodinjstev na bolj uravnotežen način s pristopom na podlagi dejstev še vedno izziv za prihodnost; poudarja, da bi za določanje podpore in preizkušanje njene primernosti lahko uporabili referenčne proračune, ki odražajo izdatke gospodinjstev; meni, da bi bil tovrsten instrument ključnega pomena za oživitev socialne kohezije Unije, zmanjšanje neenakosti ter doseganje cilja strategije Evropa 2020 v zvezi z revščino in socialno izključenostjo; poudarja, da bo znižanje gospodinjskih izdatkov dobro vplivalo na revna gospodinjstva in na gospodarstvo, zlasti lokalno, ter na socialno kohezijo;

33.  opozarja, da revna gospodinjstva porabijo največji delež dohodka za hrano, stanovanje in komunalne storitve, zato poziva Komisijo, naj bolj poveže svoje politike v zvezi z bojem proti revščini, da bi izboljšala izmenjavo dobrih praks in olajšala redni dialog s tistimi, ki živijo v revščini, da bi ti lahko prispevali k ocenjevanju politik, ki jih zadevajo;

34.  poudarja, da na ravni Unije doslej ni opredelitve energijske revščine in je zato zelo težko pravilno oceniti razsežnosti, vzroke in posledice te vrste revščine v Uniji; poziva Komisijo, naj z deležniki oblikuje skupno opredelitev energijske revščine in opredeli dejavnike, ki prispevajo k ranljivosti gospodinjstev;

35.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izvede ocene učinka in zagotovi informacije o dobrih praksah v boju proti energijski revščini v državah članicah; poudarja, da mora biti energija cenovno dostopna za vse državljane Unije;

36.  poudarja, da je zelo pomembno preprečiti, da bi v prihodnje še več mladih postalo žrtev energijske revščine;

37.  je seznanjen z nekaterimi raziskavami, ki kažejo, da ekonomsko in finančno izobraževanje v otroštvu omogoča boljše ekonomske odločitve pozneje v življenju, vključno z upravljanjem stroškov in prihodkov; priporoča izmenjavo dobrih praks in spodbujanje izobraževalnih programov, namenjenih ženskam in dekletom v ranljivih skupinah in marginaliziranih skupnostih, ki so izpostavljeni revščini in socialni izključenostjo;

38.  poudarja, da znatnemu deležu ljudi, ki jih je prizadela energijska revščina, grozita revščina in socialna izključenost in si zato ne morejo privoščiti začetnih naložb v energetsko učinkovite naprave, na primer v izolacijo in ali obnovljive vire energije; opozarja, da to ustvarja začaran krog, v katerem gospodinjstvo za komunalne storitve nenehno namenja večji delež dohodkov, kot bi bilo potrebno, ne odpravijo pa se energetska neučinkovitost ali pomanjkanje energije ter druge težave;

39.  poziva Komisijo, Evropski inštitut za enakost spolov in države članice, naj se lotijo raziskav o brezdomstvu žensk, njegovih vzrokih in ključnih dejavnikih, saj ta pojav v tekočih podatkih ni ustrezno zajet; ugotavlja, da po spolu ločeni elementi, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključujejo s spolom povezano ekonomsko odvisnost, začasno stanovanje ali izogibanje socialnim službam;

40.  podpira pobudo o referenčnem proračunu, ki bi imel vlogo smernice, in poziva Komisijo, naj pri njegovem oblikovanju vključi po spolu ločene preudarke, vključno z neenakostjo spolov, ki obstaja znotraj gospodinjstev;

41.  meni, da je treba upoštevati tudi daljšo pričakovano življenjsko dobo žensk kot potencialni dejavnik ranljivosti in izključenosti;

Usmerjanje sredstev in politik v boj proti revščini in energijski revščini

42.  poziva države članice in EU, naj gospodinjstvom z nizkimi dohodki – na primer prek EIB – zagotovijo mikroposojila ali posojila brez obresti ali z nizkimi obrestmi, da bi jih podprla pri začetnih naložbah v energijo iz obnovljivih virov ali energetsko učinkovitost, na primer v izolacijo, sončno energijo in energetsko učinkovite naprave;

43.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo naložbe temeljile na energetski učinkovitosti, ne glede na to, ali gre za naložbe v nova stanovanja ali v prenovo obstoječih;

44.  opozarja, da imata usmerjanje določenih politik in sredstev Unije v zmanjšanje stroškov energije revnih gospodinjstev lahko srednjeročno več pozitivnih učinkov, če gre za naložbe v obnovljive vire in energetsko učinkovitost: izboljšanje življenjskih pogojev in zdravja prizadetih oseb, zmanjšanje stroškov gospodinjstev z razbremenitvijo revnih družin in povečanje vlaganj in ustvarjanje delovnih mest na lokalni ravni ter prispevanje k ciljem strategije EU 2020;

45.  poudarja, da je treba poleg tega spremljati uporabo sredstev ter poenostaviti informacije o teh sredstvih in dostop do njih;

46.  vztraja, da je pomembno k boju proti revščini pristopiti ne le s socialnega ali političnega, temveč tudi s srednjeročno usmerjenega gospodarskega vidika; vztraja, da mora Komisija med svoje prednostne naloge vključiti boj proti dinamiki neenakosti, v kateri smo se znašli in ki občutno zavira rast ter zelo negativno vpliva na kohezijo in revščino;

47.  poudarja vlogo EU in držav članic pri znižanju stroškov energije za gospodinjstva, pri čemer bi morala EU zagotavljati varnost oskrbe, da bi preprečila velika nihanja cen in špekulacije na energetskem trgu, vzpostaviti močnejše prečne povezave in večjo povezanost trga in trajnostne energetske naložbe ter povečati naložbe v raziskave obnovljivih virov energije, države članice pa bi morale okrepiti svoje politike pomoči za večjo energetsko učinkovitost v gospodinjstvih, pri tem pa posebno pozornost nameniti revnim in socialno izključenim gospodinjstvom, ki so ločena od omrežja; meni, da bi moralo biti varstvo potrošnikov med prednostnimi nalogami Unije;

48.  meni, da so finančne špekulacije v zvezi z naravnimi viri in viri energije, zlasti tistimi, ki jih ni mogoče preseliti, kot je na primer hidroelektrična energija, obžalovanja vredne, zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne korake za zmanjšanje stroškov energije pri revnih družinah, na primer s prihodki, pridobljenimi z ustrezno obdavčitvijo;

49.  pozdravlja dejstvo, da so naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire, glede na pomen, ki ga imajo za zmanjšanje stroškov energije za gospodinjstva, upravičene do sredstev iz skladov ESI za obdobje 2014–2020; spodbuja Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo potencial evropskih skladov, kar zadeva odpravljanje energijske revščine; poudarja, da bi bilo treba odpravljati ovire za učinkovito uporabo sredstev, kot je dostopnost kohezijskih skladov za majhne organizacije ali pomanjkanje informacij, zlasti glede zahtev za vloge;

50.  opozarja, da so za ciljno usmerjanje na upravičence, ki delajo z revnimi gospodinjstvi ali ki so njihovi člani, potrebni nekateri pogoji, ki jih je lažje izpolniti s skladi ESI, težje pa z večjimi skladi, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj;

51.  poziva države članice in Komisijo, naj poenostavijo uporabo mehanizma navzkrižnega financiranja, zlasti med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj, pri projektih za obnovljive vire ali energetsko učinkovitost, namenjene energijsko revnim gospodinjstvom; poudarja, da imajo programi, ki se financirajo iz več skladov, številne prednosti, saj rešujejo presečna vprašanja, ki so povezana tudi z energijsko revščino;

52.  poudarja, da je kakovost stanovanj v gospodinjstvih z nizkimi dohodki na podeželju praviloma zelo nizka, tako pri najemnikih kot pri lastnikih; opozarja, da to še poglablja učinek ujetosti v visoke stroške komunalnih storitev, pri čemer ni na voljo sredstev za naložbe v znižanje stroškov energije; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usmerjenost pristopa LEADER in sklada EKSRP v odpravljanje energijske revščine na podeželju, tako da operativne programe in financiranje usmerijo v pridobivanje energije iz raznolikih obnovljivih virov, zlasti v okviru lokalnih omrežij ob vključevanju ukrepov za energetsko učinkovitost stavb, namenjenih gospodinjstvom, ki trpijo energijsko revščino;

53.  opozarja, da imajo najemniki omejen dostop do sredstev za energetsko učinkovitost, saj niso lastniki nepremičnine; opozarja, da so najemniki manj pripravljeni vlagati, saj se lažje in pogosteje selijo kot lastniki stanovanj; pozdravlja pilotni projekt Komisije z naslovom „Energijska revščina – ocena učinka krize ter pregled obstoječih in morebitnih novih ukrepov v državah članicah“, namenjen reševanju tega vprašanja; poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov tega pilotnega projekta oblikuje določbe, s katerimi bi zagotovili sredstva EU za ukrepe energetske učinkovitosti, namenjene najemnikom;

54.  opozarja države članice, da bi moralo biti vsaj 20 % vseh sredstev ESS v vsaki državi članici namenjenih cilju spodbujanja socialnega vključevanja ter boja proti revščini in vsem oblikam diskriminacije in da je za ukrepe socialnega vključevanja na voljo tudi Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

55.  poudarja takojšnjo pomoč in izboljšanje življenjskih pogojev, ki bi ju gospodinjstvom, ki živijo v največjem pomanjkanju, prinesle nizkocenovne naprave malega obsega za uporabo obnovljivih virov energije , kot so sončne celice za hiše, ki niso priključene na energetsko omrežje;

Povezovanje socialnih ciljev in energetske politike

56.  pozdravlja, da evropska zakonodaja o energetski politiki priznava socialne cilje v politikah energetske učinkovitosti, zlasti v Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti in Direktivi 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb; obžaluje, da države članice ne uporabljajo v celoti ustreznih določb Direktive 2012/27/EU za energijsko revna gospodinjstva in socialna stanovanja (člen 7(7)); poziva Komisijo, naj v svojem pregledu in oceni učinkovitosti svežnja o energetski učinkovitosti oceni izvajanje in uporabo členov 7(7) in 5(7); Komisijo tudi poziva, naj na podlagi te ocene razmisli o poostritvi člena 7, zlasti odstavka (7), tako da bo spodbudil države članice, da bodo v svoje sisteme obveznosti energetske učinkovitosti vključile zahteve, ki vsebujejo socialne cilje;

57.  opozarja, da imajo lokalni organi pomembno vlogo tudi pri spodbujanju alternativnih instrumentov financiranja, vključno z zadružnimi modeli, pa tudi dogovorov o skupinskem nakupu, da bi potrošniki lahko združevali povpraševanje po energiji, s čimer bi se cene energije znižale; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vlogo lokalnih organov pri lajšanju energijske revščine;

58.  poziva države članice, naj izpolnijo standarde Svetovne zdravstvene organizacije glede ogrevanja na bivalno temperaturo, da bi pomagali najbolj ogroženim skupinam, zlasti mladim otrokom, starejšim osebam ter trajno bolnim in invalidom ter varovali njihovo zdravje in dobrobit;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za odpravo negotovega dela, ki posameznikom ne zagotavlja rednih in zanesljivih dohodkov ter jih tako ovira pri uspešnem načrtovanju proračuna in plačevanju gospodinjskih stroškov;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj vsem zagotovijo dostop do cenovno primerne, zanesljive, trajnostne in sodobne energije v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj;

Stanovanje in revščina

61.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo odločne ukrepe na področju socialnih stanovanj in naj s pomočjo evropskih sredstev povečajo naložbe v energetsko učinkovitost socialnih najemniških stanovanj; priporoča državam članicam, naj razširijo ponudbo kakovostnih socialnih stanovanj, da se vsem, zlasti najbolj ogroženim, zagotovi dostop do primernega stanovanja; spodbuja države članice, naj še naprej izkoriščajo priložnosti, da z alternativnimi pravnimi konstrukcijami zagotavljajo socialna stanovanja; priporoča državam članicam, naj podprejo potrošniške dogovore;

62.  poudarja, kako pomembno je kakovostno in cenovno dostopno otroško varstvo pri omogočanje staršem, da se vrnejo na delo in povečajo svoje dohodke; poudarja, da je to še posebej pomembno za starše samohranilce, ter poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za izboljšanje določb o otroškem varstvu;

63.  ugotavlja, da so za reševanje problema energijske revščine ključni energijska učinkovitost, obnova in viri obnovljive energije; izraža zaskrbljenost, ker politike obnove stanovanj pogosto niso namenjene najbolj ranljivim posameznikom; vztraja, da morajo biti politike obnove stanovanj namenjene zlasti revnim, ekonomsko izključenim in ranljivim gospodinjstvom, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti ljudem, ki se soočajo z neenakostjo spolov in večplastno diskriminacijo;

64.  opozarja na pomembno vlogo socialnih podjetij in alternativnih poslovnih modelov, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri omogočanju socialne vključenosti in krepitvi gospodarskega položaja žensk, zlasti v marginaliziranih skupnostih, ter na njihovo vse večjo ekonomsko neodvisnost;

65.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo vključevanje deležnikov in uvedejo posvetovanja, s katerimi bi spodbujali in omogočali neposredno udeležbo oseb, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zlasti žensk in deklet, pri odločanju o socialni izključenosti na vseh ravneh.

66.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi odpravile nezaslišano razliko v plačilu med spoloma v EU, ki trenutno znaša 16 %, pri pokojninah pa kar 39 %, ter poudarja, kako pomemben je ta ukrep za matere samohranilke, ki so jim gospodinjski stroški lahko v zelo veliko breme;

67.  ugotavlja, da pri starših samohranilcih, med katerimi je večina žensk, obstaja večje tveganje revščine od povprečja (34 %); ugotavlja, da je eden od glavnih dejavnikov tega povečanega tveganja dejstvo, da so se zaradi stroškov otroškega varstva starši samohranilci prisiljeni izključiti s trga dela ali pa imajo negotovo, slabo plačano zaposlitev; poziva države članice, naj si prizadevajo za zakonsko določitev plače, ki delavcem zagotavlja preživetje oziroma izpolnjevanje osnovnih potreb;

68.  ugotavlja, da razlika v plačah med spoloma in razlika v pokojninah med spoloma ključno prispevata k revščini žensk; je seznanjen z dolgoročnim vplivom na revščino žensk, ki ga imata izključenost žensk iz gospodarskih sektorjev, v katerih tradicionalno prevladujejo moški, recimo v tehniki, znanosti, na vodstvenih delovnih mestih in pri odločanju, in čezmerna zastopanost žensk v sektorjih s primerjalno slabšimi plačami, kot so dejavnosti oskrbe, javne storitve, delo s skrajšanim delovnim časom in slabo plačano prekarno delo; izraža zaskrbljenost, ker feminizacijo revščine delno spodbujajo že dolgo obstoječa pravila, ki niso enaka za oba spola in ki vodijo k temu, da se v industrijski politiki in v sporazumih za določanje plač daje prednost sektorjem, v katerih prevladujejo moški, npr. finančnemu sektorju;

69.  poziva države članice, naj obravnavajo revščino in socialno izključenost žensk s pobudami za zagotavljanje visokokakovostnih delovnih mest z zajamčeno plačo v sektorjih, kjer prevladujejo ženske; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo sindikati pri zastopanju in krepitvi vloge žensk na delovnem mestu in v boju proti izključevanju; poziva države članice, naj predlagajo in izvajajo preglede plač, ločene po delodajalcih in sektorjih, da bi s predložitvijo dokazov o neenakih plačnih sistemih, ki veljajo za ženske in moške na istem delovnem mestu, pospešili napredek v smeri enakih plač;

70.  poudarja, da je treba v boju proti revščini in socialni izključenosti izvajati ciljne politike za obravnavanje posebnih okoliščin ranljivih skupin in marginaliziranih skupnosti, ki se soočajo s posebnimi oblikami neenakosti spolov in večplastne diskriminacije; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej oblikujejo politike za obravnavanje revščine in socialne izključenosti, s katero se soočajo invalidke, starejše ženske, begunke in migrantke, Rominje in pripadnice etničnih manjšin, ženske iz podeželskih območij in prikrajšanih sosesk, matere samohranilke, pa tudi srednješolke in študentke;

Revščina in dostop do zdravstvenega varstva

71.  poudarja, da je enak dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva za vse mednarodno priznana temeljna pravica, zlasti v Evropski uniji;

72.  opozarja, da je dostop do zdravstvenega varstva zelo pogosto omejen zaradi finančnih ali regionalnih ovir (na primer v redko poseljenih regijah), in sicer zlasti kar zadeva standardno oskrbo (kot so zobozdravstvene ali optične storitve) in njeno preventivo;

73.  poudarja, da lahko kombinacija revščine in drugih oblik ranljivosti, kot so otroštvo ali starost, invalidnost ali pripadnost manjšini, dodatno poveča tveganje za neenakosti na področju zdravja ter da lahko bolezen vodi v revščino;

74.  poudarja pomen storitev na področju zdravstva in oskrbe za odpravo pomanjkanja zmogljivosti pri spodbujanju socialne vključenosti ljudi ter v boju proti revščini in socialni izključenosti;

75.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012–2020 Inovativno zdravstveno varstvo za 21. stoletje“, s katerim se uvajajo dodatni ukrepi, zlasti za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, zmanjšanje stroškov za zdravje in zagotavljanje večje enakosti med evropskimi državljani;

76.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za preprečevanje socialno-ekonomskih neenakosti, s čimer bi na koncu omogočile zmanjšanje nekaterih neenakosti na področju zdravstvenega varstva; obenem Komisijo in države članice poziva, naj na podlagi univerzalnih vrednot človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti pozornost usmerijo k potrebam ranljivih skupin, kot so ljudje, ki živijo v revščini;

77.  poziva države članice, naj rešijo vprašanje neenakega dostopa do zdravstvenega varstva, ki vpliva na človekov vsakdanjik, na primer na področju zobozdravstva ali oftalmologije;

78.  odločno poziva Komisijo, naj si čim bolj prizadeva, da bi države članice spodbudila k temu, da pacientom nujno omogočijo povračilo stroškov in storijo vse potrebno za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravil za zdravljenje bolezenskih stanj ali bolezni, kot so osteoporoza po menopavzi in Alzheimerjeva bolezen, za katere se v nekaterih državah članicah stroški zdravljenja ne povrnejo;

Informacijske in komunikacijske tehnologije ter revščina

79.  obžaluje, da strategija za enotni digitalni trg za Evropo, ki jo je objavila Komisija, ne upošteva potrebe po zagotovitvi splošnega, enakega in neomejenega dostopa do novih digitalnih tehnologij, trgov in telekomunikacij, zlasti kar zadeva osebe, ki jim grozi revščina in socialna izključenost;

80.  poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo strategije za zmanjšanje digitalnega razkoraka in spodbujanje enakega dostopa do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti za ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost;

Voda in revščina

81.  opozarja, da Generalna skupščina Organizacije združenih narodov pravico do čiste in kakovostne pitne vode ter do komunalne infrastrukture priznava kot človekovo pravico; vendar ugotavlja, da v nekaterih regijah, zlasti na podeželju in v oddaljenih regijah, dostop do pitne vode ni zagotovljen in vse več ljudi ne more plačevati računov za vodo; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi vsem zagotovili dostop do pitne vode; spodbuja države članice, naj zagotovijo minimalno oskrbo z vodo in zaščitijo človekove pravice ranljivih gospodinjstev;

82.  zato poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo imeli vsi čim prej dostop do pitne vode;

o
o   o

83.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(2) UL L 72, 12.3.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(6) UL L 257, 28.8.2014, str. 214.
(7) UL L 315, 14.11.2012, str. 1
(8) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 66.
(9) UL L 153, 18.6.2010, str. 13.
(10) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57.
(11) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.
(12) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/64/292&Lang=E
(13) http://www.unicef-irc.org/publications/pdf/rc10_eng.pdf
(14) https://www.unicef.fr/sites/default/files/userfiles/2014_Bilan12_Innocenti.pdf
(15) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=2345&furtherNews=yes
(16) UL C 248, 25.8.2011, str.130
(17) UL C 341, 21.11.2013, str. 21.
(18) UL C 170, 5.6.2014, str. 23
(19) UL C 166, 7.6.2011, str. 18.
(20) Skupno mnenje Odbora za socialno zaščito in Odbora za zaposlovanje za Svet, Svet EU, 13809/14 SOC 662 EMPL 120 EDUC 297 ECOFIN 876, 3. oktober 2014.
(21) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=7744&visible=0
(22) Center for responsible lending (Center za odgovorno posojanje), Durham, http://www.responsiblelending.org/state-of-lending/cumulative/ , http://www.uvcw.be/no_index/cpas/panier-etude-qualitative.pdf
(23) Ricardo Cherenti, belgijsko združenje javnih centrov za socialne ukrepe, http://www.uvcw.be/no_index/cpas/panier-etude-quantitative.pdf
(24) Mnenje Odbora za socialno zaščito za Svet, Svet Evropske unije, 6491/11, SOC 124, 15. februar 2011.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0294.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(27) UL L 268, 15.10.2015, str. 28.
(28) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.
(29) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.
(30) UL C 65, 19.2.2016, str. 40.
(31) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 74.
(32) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 8


Zasebni sektor in razvoj
PDF 313kWORD 171k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 o zasebnem sektorju in razvoju (2014/2205(INI))
P8_TA(2016)0137A8-0043/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju“ (COM(2014)0263) in sklepov Sveta o tem vprašanju z dne 23. junija 2014 in z dne 12. decembra 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015“ (COM(2015)0044),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Dostojno življenje za vse“ (COM(2013)0092) in sklepov Sveta o tem vprašanju z dne 25. junija 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ (COM(2011)0637) in sklepov Sveta o tem vprašanju z dne 14. maja 2012,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za zasebne naložbe v cilje trajnostnega razvoja, podanega v poročilu Konference ZN za trgovino in razvoj o naložbah po svetu iz leta 2014(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spodbujanju razvoja z odgovornimi poslovnimi praksami, vključno z vlogo ekstraktivne industrije v državah v razvoju(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o financiranju za razvoj(4) in zlasti poziva k uskladitvi zasebnega sektorja s cilji trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o vlogi premoženjskih pravic, lastnine in ustvarjanja bogastva pri izkoreninjenju revščine in spodbujanju trajnostnega razvoja v državah v razvoju(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o dejavnostih platforme EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju od njene vzpostavitve do konca julija 2014 (COM(2014)0733),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči z dne 2. marca 2005 in agende za ukrepanje iz Akre z dne 4. septembra 2008,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 16/2014 z naslovom „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam“,

–  ob upoštevanju partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana z dne 1. decembra 2011(6), zlasti odstavka 32, ki opozarja, da je treba priznati osrednjo vlogo zasebnega sektorja pri spodbujanju inovacij, ustvarjanju blaginje, prihodkov in delovnih mest, mobilizaciji domačih virov in s tem pri zmanjševanju revščine,

–  ob upoštevanju skupne izjave o javno-zasebnem sodelovanju(7) in partnerstva za blaginjo(8), ki je nastalo na podlagi gradnika foruma v Busanu, posvečenega zasebnemu sektorju,

–  ob upoštevanju sklepnega dokumenta konference Rio+20 Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekala od 20. do 22. junija 2012, z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“(9),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah(10),

–  ob upoštevanju globalnega dogovora ZN in smernic OECD za multinacionalna podjetja z naslovom „Complementarities and Distinctive Contributions“ (Dopolnjevanje in posebni prispevki)(11),

–  ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (IPFSD), ki ga je pripravila Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD)(12),

–  ob upoštevanju strategije Afriške razvojne banke za razvoj zasebnega sektorja za obdobje 2013–2017 z naslovom „Supporting the transformation of the private sector in Africa“ (Podpora preoblikovanju zasebnega sektorja v Afriki)(13),

–  ob upoštevanju tristranske deklaracije MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko(14),

–  ob upoštevanju izjave iz Lime Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO): Vključujočemu in trajnostnemu industrijskemu razvoju naproti(15),

–  ob upoštevanju agende ILO za dostojno delo,

–  ob upoštevanju člena 9(2)(b) Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki določa obveznost zagotavljanja, da zasebni subjekti, ki ponujajo objekte, naprave in storitve, ki so namenjeni javnosti ali se zanjo opravljajo, upoštevajo vse vidike njihove dostopnosti za invalide(16),

–  ob upoštevanju strategije EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014 (COM(2011)0681),

–  ob upoštevanju razvojnega okvira za obdobje po letu 2015, ki zasebni sektor vidi kot glavnega partnerja pri izvajanju in priznava njegovo vlogo pri prehodu na zeleno gospodarstvo,

–  ob upoštevanju prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje posesti zemlje iz leta 2010(17),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0043/2016),

A.  ker je vloga javnega sektorja bistvena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja; ker je zasebni sektor gonilna sila pri ustvarjanju blaginje in gospodarske rasti v vseh tržnih gospodarstvih, saj ustvari 90 % delovnih mest in dohodka v državah v razvoju; ker zasebni sektor po podatkih Združenih narodov ustvari 84 % BDP v državah v razvoju in lahko zagotovi trajnostno podlago za uporabo domačih virov, kar zmanjšuje odvisnost od pomoči, če se le ustrezno regulira, če je skladen z načeli človekovih pravic in okoljskimi standardi ter če je povezan s konkretnimi dolgoročnimi izboljšanji domačega gospodarstva, trajnostnim razvojem in zmanjšanjem neenakosti;

B.  ker indeks revščine Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) navaja, da 1,2 milijarde ljudi zasluži manj kot 1,25 USD na dan; ker se neenakost povečuje in skupaj z revščino predstavlja eno največjih groženj za globalno stabilnost;

C.  ker je jasna korelacija med razvojem močnega proizvodnega sektorja in občutnim zmanjšanjem revščine: povečanje dodane vrednosti proizvodnje za 1 % per capita zmanjša število revnih za skoraj 2 %(18);

D.  ker so potrebna znatna vlaganja, saj države v razvoju po ocenah potrebujejo 2,4 bilijona USD več sredstev na leto, kot se porabijo sedaj; ker lahko zasebno financiranje dopolni javno, ne more ga pa nadomestiti;

E.  ker so Združeni narodi leto 2012 razglasili za mednarodno leto zadrug, da bi poudarili njihovo vlogo pri zagotavljanju razvoja, opolnomočenju ljudi, krepitvi človekovega dostojanstva in prispevanju k uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja; ker ima zadružni sektor po svetu približno 800 milijonov članov v več kot 100 državah in ker je po ocenah zaslužen za več kot 100 milijonov delovnih mest po svetu;

F.  ker se mikro, majhna in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico vseh tržnih gospodarstev, v državah v razvoju soočajo z občutno večjim regulativnim bremenom kot v EU, večina pa jih deluje v neformalnem gospodarstvu, za katero je značilna velika nestabilnost in v katerem ni pravnega varstva, delavskih pravic in dostopa do financiranja; ker imajo po podatkih poročila Svetovne banke z naslovom „Doing Business“ za leto 2014 najrevnejše države dejansko največja regulativna bremena(19);

G.  ker je industrializacija (zlasti prek razvoja lokalnih majhnih in srednjih podjetij ter male in srednje industrije) gonilo blaginje in razvoja;

H.  ker deklaracija ZN o pravici do razvoja iz leta 1986 potrjuje, da je razvoj temeljna človekova pravica; ker je deklaracija predana pristopu, temelječem na človekovih pravicah, ki ga zaznamuje priznavanje vseh človekovih pravic (ekonomskih, socialnih, kulturnih, državljanskih in političnih); ker je deklaracija v enaki meri predana tudi krepitvi mednarodnega sodelovanja;

I.  ker lahko neposredne tuje naložbe prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot je navedeno v predlogu akcijskega načrta za naložbe v cilje trajnostnega razvoja Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj(20), če so neposredne tuje naložbe ustrezno urejene in povezane s konkretnimi izboljšanji domačega gospodarstva, tudi v smislu prenosa tehnologije in ustvarjanja priložnosti za usposabljanje lokalne delovne sile, vključno z ženskami in mladimi;

J.  ker so uvozne carine bistvene pri zagotavljanju dohodkov za vlade in omogočanju nastajajočim industrijam, da rastejo na domačih trgih držav v razvoju; ker lahko uvozne carine za predelane kmetijske proizvode naredijo prostor za ustvarjanje dodane vrednosti in delovnih mest v podeželskih gospodarstvih ter obenem spodbujajo varnost hrane;

K.  ker je 60 % delovnih mest v državah v razvoju v neformalnem sektorju, in sicer v mikro, majhnih in srednjih podjetjih, in ker 70 % teh podjetij ne prejema nikakršnega financiranja s strani finančnih institucij, četudi bi to potrebovale za rast in ustvarjanje delovnih mest;

L.  ker je 51 od 100 največjih gospodarskih subjektov na svetu večnacionalnih podjetij in ker največjih 500 večnacionalnih podjetij ustvari skoraj 70 % svetovne trgovine;

M.  ker je povprečna dodana vrednost proizvodnje v industrializiranih državah 10–krat večja kot v državah v razvoju in 90–krat večja kot v najmanj razvitih državah(21);

N.  ker fiskalni manevrski prostor razvitih držav in držav v razvoju dejansko omejujejo zahteve globalnih vlagateljev in finančnih trgov; ker so po navedbah MDS države v razvoju še posebej prizadete zaradi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb, saj se v primerjavi z državami članicami OECD bolj opirajo na te davke pri zbiranju svojih dohodkov; ker države članice EU množično uporabljajo prakse, ki spodbujajo izogibanje plačevanja davkov mednarodnih podjetij in posameznikov;

O.  ker se je skupina na visoki ravni, ki svetuje generalnemu sekretarju Združenih narodov Banu Ki Munu v zvezi z razvojno agendo za obdobje po letu 2015, posvetovala z izvršnimi direktorji 250 podjetij (z letnimi dohodki 8 bilijonov USD) iz 30 držav in sklenila, da je treba v strategije podjetij vključiti trajnost, da bi se izkoristile tržne priložnosti za trajnostno rast; ker pripravljenost zasebnega sektorja, da bi prispeval k trajnostnemu razvoju, pogosto ovira pomanjkanje jasnih modelov, na podlagi katerih bi se podjetja vključevala v partnerstva z javnim sektorjem; ker je zasebni sektor potencialni dobavitelj blaga in storitev za revne skupnosti in ljudi, in sicer z zmanjševanjem stroškov, povečevanjem izbire in prilagajanjem proizvodov in storitev njihovih specifičnim potrebam, pa tudi s prispevanjem k širjenju okoljskih in socialnih jamstev in standardov;

P.  ker je glede na neobstoj splošno sprejete opredelitve mogoče javno-zasebna partnerstva opredeliti kot večstranske dogovore med zasebnimi akterji, javnimi organi in organizacijami civilne družbe, ki si prizadevajo za dosego vzajemno koristnega javnega cilja s souporabo virov in/ali izmenjavo strokovnega znanja;

Q.  ker evropske razvojne finančne institucije (EDFI), ki so skupina 15 dvostranskih institucij, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročnega financiranja za zasebni sektor pri razvijanju in reformah gospodarstev, poskušajo vlagati v podjetja z različnimi razvojnimi učinki, od zanesljive oskrbe z električno energijo in čisto vodo do zagotavljanja financiranja za MSP in dostopa do trgov za male kmetije;

R.  ker so javno-zasebna partnerstva že več desetletij običajna poslovna oblika v razvitih državah, zlasti v evropskih državah in ZDA, in jih v državah v razvoju splošno uporablja večina donatorjev, zagotavljajo pa približno 15–20 % skupnih naložb v infrastrukturo;

S.  ker 2,5 milijarde ljudi, večina od njih v državah v razvoju in pretežno ženske in mladi, ostaja izključenih iz poslovnih skupnosti, formalnega finančnega sektorja ter nimajo priložnosti za lastništvo premoženja ali zemlje; ker v državah v razvoju ostaja vrzel med spoloma v višini 6–9 odstotnih točk v dohodkovnih skupinah; ker je socialni dialog pomembno sredstvo za podpiranje enakosti med spoloma na delovnem mestu in preobračanje vzorca premajhne zastopanosti poslovnih skupnosti v državah v razvoju;

T.  ker dobro zasnovana javno-zasebna partnerstva, ki se učinkovito izvajajo, lahko pritegnejo dolgoročna zasebna in javna finančna sredstva, ustvarjajo inovacije na področju tehnologij in poslovnih modelov ter vključujejo mehanizme, ki zagotavljajo njihovo odgovornost za razvojne rezultate;

U.  ker so bila javno-zasebna partnerstva v državah v razvoju doslej osredotočena zlasti na sektorje energetike, infrastrukture in telekomunikacij, možnosti v sektorjih, kot so kmetijstvo, izobraževanje, zelene tehnologije, raziskave in inovacije, zdravstveno varstvo in lastninske pravice, pa ostajajo v veliki meri neizkoriščene;

V.  ker sta bili skoraj dve tretjini posojil Evropske investicijske banke (EIB) azijskim, karibskim in pacifiškim (AKP) državam v zadnjih desetih letih usmerjeni v dejavnosti zasebnega sektorja; ker je bil investicijski sklad EIB na podlagi sporazuma iz Cotonouja priznan kot edinstven, obnovljiv sklad tveganega kapitala za financiranje naložb z večjim tveganjem v podporo razvoju zasebnega sektorja;

W.  ker 34 % podjetij v 41 državah priznava, da ne more najti delavcev, ki jih potrebuje, čeprav se v državah v razvoju vsako leto delovni sili pridruži 45 milijonov iskalcev dela(22);

X.  ker se v okviru agende za spremembe kombiniranje instrumentov priznava kot pomembno orodje za pritegnitev dodatnih sredstev, tako da se nepovratna sredstva EU kombinirajo s posojili ali kapitalom javnih in zasebnih financerjev; ker je bilo v posebnem poročilu Računskega sodišča Evropske unije št. 16/2014 o uporabi kombiniranja ugotovljeno, da za skoraj polovico preučenih projektov niso obstajali zadostni dokazi, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da je bila dodelitev nepovratnih sredstev utemeljena, v več primerih pa so obstajali znaki, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bi bile naložbe izvedene tudi brez prispevka EU;

Y.  ker proizvodnja, ki je leta 2009 po svetu zaposlovala 470 milijonov ljudi, leta 2013 pa približno pol milijarde(23), nudi velik potencial za zaposlovanje in ustvarjanje bogastva ter za dostojno in visokokvalificirano delo;

Z.  ker se svetovno bogastvo vedno bolj osredotoča v rokah majhne premožne elite in ker se pričakuje, da bo imel 1 % najbogatejših do leta 2016 v lasti več kot polovico svetovnega bogastva;

AA.  ker pravično in progresivno obdavčenje s socialnim varstvom in socialno pravičnostjo igrajo ključno vlogo pri zmanjšanju neenakosti z oblikovanjem prerazporejanja bogastva od državljanov z višjimi dohodki tistim, ki so v državah v največji stiski;

Dolgoročna strategija za sodelovanje z zasebnim sektorjem

1.  priznava, da lahko vlaganja zasebnega sektorja v državah v razvoju prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN, če se ustrezno regulirajo; pozdravlja sklepe Sveta z dne 12. decembra 2014 o krepitvi vloge zasebnega sektorja na področju razvojnega sodelovanja ter soglaša z njimi; pozdravlja pobudo Komisije, da podpre zasebni sektor, da bi poleg drugih vladnih in nevladnih razvojnih organizacij in vključujočih poslovnih modelov, kot so zadruge in socialna podjetja, postal pomembne partner pri uresničevanju vključujočega in trajnostnega razvoja v okviru ciljev trajnostnega razvoja ZN, kar vključuje zavezo zasebnega sektorja o dobrem upravljanju, zmanjšanju revščine in ustvarjanju bogastva prek trajnostnih naložb, pa tudi o zmanjšanju neenakosti, spodbujanju človekovih pravic in okoljskih standardov ter opolnomočenju lokalnih gospodarstev; poudarja, da morajo vse vpletene strani v celoti razumeti in priznavati različne vloge zasebnega sektorja in akterjev javnega sektorja;

2.  poziva Komisijo, naj še naprej dejavno sodeluje v razpravah o agendi 3030, pri tem pa priznava raznolikost zasebnega sektorja in izzive, ki čakajo pri manjšanju revščine med tistimi, ki so najbolj na obrobju in jih je najtežje doseči; meni, da bi morala vsaka politika EU, ki poskuša v razvoj vključiti zasebni sektor, natančno navesti, kateremu zasebnemu sektorju je namenjena;

3.  poudarja, da morajo biti prihodnja partnerstva v okviru agende za trajnostni razvoj 2030 obsežneje osredotočena na odpravljanje revščine in neenakosti; opozarja, da mora uradna razvojna pomoč ostati ključno sredstvo za izkoreninjanje vseh oblik revščine in za zadovoljevanje osnovnih socialnih potreb v državah v razvoju ter da je ni mogoče nadomestiti z zasebnim financiranjem; priznava možnosti, da se z uradno razvojno pomočjo podpre zbiranje zasebnih sredstev pod pogojem, da je to pregledno, odgovorno, privzeto in usklajeno s prednostnimi nalogami držav in tveganjem vzdržnosti dolgov;

4.  poziva k večjim javnim vlaganjem v javne storitve, ki so dostopne vsem, zlasti v sektorju prometa, pri dostopu do pitne vode, v zdravstvu in izobraževanju;

5.  je prepričan, da sta zasebni in javni sektor najučinkovitejša takrat, ko sodelujeta pri vzpostavljanju zdravega okolja za naložbe in poslovno dejavnost ter temeljev za gospodarsko rast; poudarja, da morajo biti vsa partnerstva in zavezništva z zasebnim sektorjem osredotočena na prednostne naloge, ki temeljijo na skupnih vrednotah in ki usklajujejo poslovne cilje z razvojnimi cilji EU ter upoštevajo mednarodne standarde o učinkovitosti razvoja; meni, da jih je treba oblikovati in upravljati skupaj z zadevnimi partnerskimi državami, da se zagotavljajo delitev tveganj, odgovornosti in dobičkov, njihova gospodarnost in da imajo natančne razvojne cilje, redne mejnike ter jasno odgovornost in preglednost;

6.  pozdravlja vlogo, ki so jo pri krepitvi razvoja držav v razvoju odigrale naložbe tujega zasebnega sektorja; poudarja tudi, kako pomembno je spodbujati odgovorne naložbe, ki spodbujajo lokalne trge in pomagajo zmanjševati revščino;

7.  podpira delo združenja evropskih razvojnih finančnih institucij (EDFI), saj njegovi člani zagotavljajo kapital podjetjem v državah v razvoju z neposrednimi vlaganji v družbe, pa tudi posredno, z zagotavljanjem kapitala lokalnim komercialnim bankam ter zasebnemu kapitalu na trgih v vzponu, pri tem pa se osredotočajo na mikro, mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj s svojim financiranjem in sodelovanjem prednost nameni tovrstnim programom, ker je zasebni sektor v državah v razvoju izjemnega pomena;

8.  poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja EU v zvezi z izvozom tehnologij, ki jih je možno uporabiti za kršenje človekovih pravic, pomoč pri korupciji ali delovanje proti varnostnim interesom EU;

9.  poudarja, da so trgovinska, naložbena, varnostna in razvojna politika EU medsebojno povezane in da imajo neposreden vpliv v državah v razvoju; opozarja na člen 208 Lizbonske pogodbe, ki določa načelo usklajenosti politik za razvoj, na podlagi katerega se morajo v politikah, ki utegnejo vplivati na države v razvoju, upoštevati cilji razvojnega sodelovanja; poziva, naj se trgovinske in naložbene politike ocenjujejo z vidika njihovega vpliva na razvoj, zlasti kar zadeva splošen dostop do blaga in storitev splošnega pomena; poudarja pomen izboljšanja poglavij o trajnostnem razvoju v vseh prihodnjih dvostranskih trgovinskih sporazumih z namenom vključitve učinkovitih sistemov poročanja za zasebni sektor;

10.  poudarja, da je treba preučiti, kako bi zasebni sektor v še večji meri vključili v okvir evropske sosedske politike, da bi pomagal ustvarjati gospodarsko rast in delovna mesta v evropski soseščini, na primer z izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj na področju dostopa do kapitala;

11.  poziva Komisijo, naj spodbuja, podpira in financira javno–javna partnerstva kot prvo možnost ter naj vključi obvezne in javno dostopne predhodne ocene vpliva na revščino in socialnega vpliva pri izvajanju razvojnih programov skupaj z zasebnim sektorjem;

12.  poziva EU, naj vključi formalna posvetovanja z organizacijami civilne družbe ter s skupnostmi, na katere razvojni projekti vplivajo neposredno in posredno;

13.  poudarja velik potencial dodane vrednosti EU pri sklepanju partnerstev z zasebnim sektorjem v tesnem sodelovanju z njenimi državami članicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami, med katerimi imajo številne dokazane izkušnje na področju dela z zasebnim sektorjem; poudarja, da je popolnoma delujoče tržno gospodarstvo, temelječe na pravni državi, pomembna gonilna sila gospodarskega in družbenega razvoja, to dejstvo pa bi morala odražati tudi razvojna politika EU;

14.  pozdravlja okvir za sodelovanje podjetij z OZN, ki poudarja, da je močan zasebni sektor, ki ustvarja gospodarsko rast, nujen, da se dosežejo cilji trajnostnega razvoja, in da zasebni sektor pomembno prispeva k skupnemu gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu napredku;

15.  pozdravlja vključevanje zasebnega sektorja v forum OECD na visoki ravni o učinkovitosti pomoči; pozdravlja zlasti pobude v tem okviru o inovativnih načinih za pritegnitev razvojnega financiranja zasebnega sektorja ter skupno izjavo iz Busana iz leta 2011 o širitvi in krepitvi sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem za široko zastavljeno, vključujočo in trajnostno rast;

16.  pozdravlja dejstvo, da se delež nevezane dvostranske pomoči nenehno povečuje, vendar pa je zaskrbljen zaradi nadaljujočih se formalnih in neformalnih oblik vezane pomoči(24); poziva EU in njene države članice, naj izvajajo zaveze, ki so jih dale v okviru evropskega soglasja o razvoju, da bodo podpirale nadaljnje sproščanje pomoči, ki presega obstoječa priporočila OECD; poudarja, da ima nadaljnja nevezana pomoč potencial za ustvarjanje rasti, ki bi koristila lokalnim gospodarstvom v državah v razvoju; poziva k povišanju dejanske pomoči in trajnostni izgradnji regionalnih/lokalnih vrednostnih verig; poziva k nadaljnji krepitvi lokalnih akterjev in k namenjanju poudarka izgradnji trajnostnih regionalnih/lokalnih vrednostnih verig; poudarja pomen lokalne in regionalne odgovornosti, lastnih nacionalnih strategij in načrtov reform partnerskih držav, vključevanja razvojnih projektov ter dodane vrednosti, ki jo ponujajo lokalne dobavne verige; je prepričan, da mora razvojna politika odigrati pomembno vlogo na področju obravnavanja temeljnih vzrokov trenutnih tokov preseljevanja v smeri EU;

17.  priznava tudi pravico vseh držav, zlasti držav v razvoju, da uvedejo začasne kapitalske omejitve, da bi preprečile nastop finančnih kriz zaradi kratkoročnih in nestabilnih zasebnih finančnih tokov; poziva, naj se iz vseh trgovinskih in naložbenih sporazumov, tudi v okviru STO, odstranijo omejitve te pravice;

18.  poudarja, da mora EU pri svoji podpori zasebnemu sektorju upoštevati dostopnost, saj izključevanje velikih delov prebivalstva, denimo invalidov, zasebnim podjetjem odreka nezanemarljivo velik trg;

Podpora za lokalni zasebni sektor v državah v razvoju

19.  poudarja, da se mikro, mala in srednja podjetja v državah v razvoju lahko srečujejo z veliko večjimi regulativnimi bremeni kot podjetja v EU ter da nimajo pravnega varstva in lastninskih pravic, delujejo pa v nestanovitnem neformalnem gospodarstvu; v zvezi s tem poudarja pomen sistemov registracije zemljišč; poudarja, da je treba spodbujati lokalni zasebni sektor v državah v razvoju, na primer z dostopom do financiranja in spodbujanjem podjetništva; poziva Komisijo, druge donatorje in razvojne agencije, naj povečajo svojo podporo za krepitev zmogljivosti domačih MSP;

20.  poziva EU, naj spodbuja nacionalne razvojne strategije, ki oblikujejo prispevek zasebnega sektorja k razvoju tako, da ga vključijo v razvojni okvir, osredotočen na domače zadruge ter mala, srednja in mikro podjetja, zlasti majhne kmete, saj ponujajo največji potencial za vodenje enakopravnega razvoja v državah;

21.  poudarja, da je treba bolj podpirati sklepanje partnerstev z državami v razvoju, da bi se posodobili njihovi regulativni okviri z oblikovanjem okolja, ki bo naklonjeno zasebnim pobudam, zagotavljanjem mehanizmov podpore za podjetja ter sočasnemu iskanju pravega ravnotežja med ustvarjanjem okoliščin, ki bodo pripeljale naložbe, in regulativnim varovanjem javnih interesov in okolja; opaža potrebo, da se v državah v razvoju spodbuja oblikovanje zanesljivih bančnih sistemov in davčnih uprav, ki bodo sposobni zagotavljati učinkovito finančno upravljanje javnih in zasebnih sredstev; poziva partnerske vlade, naj uvedejo klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti, v skladu s katero se lahko nepotrebni ukrepi razveljavijo; ugotavlja, da bi bilo treba izvajati ocene učinka zakonodaje, namenjene ocenjevanju njenega negativnega vpliva na ustvarjanje delovnih mest in groženj za okoljske standarde;

22.  poziva EU, naj okrepi zmogljivosti držav v razvoju za pobiranje domačih dohodkov z namenom boja proti davčnim utajam, korupciji in nezakonitim finančnim tokovom ter še posebej za to, da bi pomagala najmanj razvitim in najbolj nestabilnim državam vzpostaviti učinkovite in stabilne institucije upravljanja, tudi prek razvoja pravičnih in učinkovitih davčnih sistemov; zato poziva EU, naj poveča svojo finančno in tehnično pomoč državam v razvoju, da bi zagotovila višjo raven preglednosti in odgovornosti; poziva EU, njene države članice, vse ustrezne organizacije ter razvite države in države v razvoju, podpisnice partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana iz leta 2011, naj spoštujejo svojo zavezo, da bodo okrepile prizadevanja za boj proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom;

23.  poziva Generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj, naj sodeluje z Generalnim direktoratom za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja pri prenašanju regionalnih podpornih struktur za mikro, mala in srednja podjetja v države v razvoju, po vzoru Evropske podjetniške mreže, ki jim bodo pomagale pri preoblikovanju v smeri zakonitega poslovanja, dostopu do financiranja in kapitala, pridobitvi dostopa do trga in premagovanju pravnih ovir, pa tudi pri podpiranju – še posebej – krepitve posredniških organizacij, ki jih zastopajo; poudarja dejstvo, da bi lahko takšne strukture sčasoma postale tudi odskočna deska za lokalna in regionalna javno-zasebna partnerstva na področjih, ki segajo od agroživilske industrije do poklicnega usposabljanja in zdravstvenih programov, kar bi olajšalo krepitev zmogljivosti, prenos znanja in izkušenj ter združevanje lokalnih in mednarodnih virov;

24.  ponovno poudarja, da je EU odgovorna za podpiranje pravičnega svetovnega davčnega sistema, kar pomeni uveljavljanje dejanskih obveznosti za javno poročanje mednarodnih korporacij med državami, vzpostavljanje javnih registrov dejanskega lastništva podjetij, skladov in podobnih pravnih subjektov, zagotavljanje avtomatskih izmenjav davčnih informacij in pravično porazdelitev pravic do obdavčitve, ob istočasnih pogajanjih o davčnih in naložbenih sporazumih z državami v razvoju; meni tudi, da bi morale neposredne tuje naložbe vlagati zgolj v podjetja in sklade, ki so pripravljeni javno razkriti dejansko lastništvo in poročati o svojih finančnih izkazih za vsako državo posebej;

25.  opozarja, da so tarifni režimi bistvena sestavina regulativnega okolja, ustrojenega tako, da je naklonjen razvoju revnega zasebnega sektorja in ustvarjanju delovnih mesti; z zaskrbljenostjo opaža, da sporazumi o gospodarskem partnerstvu dovoljujejo zmanjšanje uvoznih tarif v vrsti gospodarskih sektorjev v državah AKP, obenem pa bi odprava vseh tarif za uvoz iz EU znatno zmanjšala tarifne prihodke, v nekaterih primerih do 15 oziroma 20 % vseh prihodkov vlad; poziva EU, naj svojo trgovinsko politiko oblikuje v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj;

26.  pozdravlja zagotovitev 500 milijonov EUR v programu za financiranje z učinkom, ki ga EIB izvaja v okviru investicijskega sklada na podlagi sporazuma iz Cotonouja in ki EIB omogoča, da okrepi sodelovanje z zasebnim sektorjem na bolj tveganih področjih ter v zahtevnejših okoljih; obžaluje zmanjšanje sredstev EIB za posojila Aziji; poudarja, da bi bilo treba vse naložbe EIB na podlagi investicijskega sklada iz sporazuma iz Cotonouja uskladiti z razvojnimi strategijami držav v skladu z načelom demokratične odgovornosti;

27.  poudarja dejstvo, da so v nestabilnih in pokonfliktnih državah ovire za razvoj zasebnega sektorja večje kot drugod in da je zato potreben bolj usmerjen pristop, da bi se izboljšala naložbena klima in odstranili zavirajoči in zastareli predpisi na področju poslovanja, plenilska ravnanja in visoke ravni korupcije; v zvezi s tem priporoča, naj Komisija s partnerskimi državami in zasebnim sektorjem začne dialog o reformi politike, da bi se preseglo globoko nezaupanje med vladami in zasebnim sektorjem, ki ga tradicionalno omogočajo iskanje donosov, klientelizem in pomanjkanje legitimnosti;

28.  poziva Komisijo, države članice in države v razvoju, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje ekonomskega opolnomočenja žensk in naj vzpostavijo mehanizme podpore za podjetnice; ugotavlja, da se je pristop k finančnemu vključevanju žensk, ki temelji na prihrankih, izkazal za učinkovitega; priporoča uporabo pristopa vključevanja načela enakosti spolov v vseh partnerskih programih skupaj s podjetniškim usposabljanjem za ženske, mlade, invalide in ciljne mreže poslovnih angelov za ženske; poziva k večji podpori za lokalne podjetnice, da se jim omogoči potegniti koristi iz rasti, ki jo poganja zasebni sektor; priporoča sprejetje ukrepov za spremljanje procesov, povezanih z gospodarskim opolnomočenjem žensk, in ugotavlja, da bi se – kot navaja MDS – dohodek per capita znatno povečal, če bi ženske v enaki meri kot moški sodelovale v delovni sili;

Sodelovanje z evropskim in mednarodnim podjetniškim sektorjem za dosego trajnostnega razvoja

29.  poudarja, da možnosti zasebnega sektorja za prispevanje k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju zajemajo več kot le njegova finančna sredstva, izkušnje in strokovno znanje ter vključujejo lokalno vzpostavitev vrednostnih verig in distribucijskih poti, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, zmanjšanju revščine in neenakosti, spodbujanju pravic in priložnosti žensk ter okoljske trajnosti, povečujejo doseg in učinkovitost ter krepijo dostop do tržno in cenovno dostopnih izdelkov, storitev in tehnologije; poziva, naj imajo evropska razvojna prizadevanja pomembno vlogo pri izvajanju dogovorjenih mednarodnih standardov, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah in standardi Mednarodne organizacije dela, vključno s sodelovanjem s podjetji in vlagatelji, da se zagotovi skladnost njihovih poslovnih dejavnosti in dobavnih verig v državah v razvoju z vodilnimi načeli in smernicami OECD za večnacionalna podjetja;

30.  poudarja, da je socialni dialog bistvenega pomena za dejansko vključevanje zasebnega sektorja v razvoj; poudarja, da so države v razvoju odgovorne za spodbujanje socialnega dialoga med delodajalci zasebnega sektorja, delavci in vladami, saj je to način za izboljšanje dobrega upravljanja in stabilnosti države; poziva zlasti države v razvoju poziva, naj poskrbijo, da se socialni dialog razširi na proste industrijsko-izvozne cone in industrijske grozde;

31.  poudarja, da mora biti zasebni sektor, še posebej lokalna MSP, del političnega dialoga, skupaj z vsemi drugimi razvojnimi partnerji, da bi se spodbujalo medsebojno razumevanje in upravljala pričakovanja, zagotavljala učinkovitost in preglednost; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo delegacij EU v državah v razvoju, da delujejo kot platforme za takšne dialoge; poudarja pozitivno vlogo zadrug kot katalizatorjev družbeno vključujočega razvoja in njihovo sposobnost opolnomočenja skupnosti z ustvarjanjem delovnih mest in bogastva; zlasti poudarja, da so delavci ustanovili zadruge in združenja s skupnimi storitvami, da bi jim pomagale pri njihovih samozaposlitvah v neformalnem gospodarstvu, na podeželju pa hranilniške in kreditne zadruge zagotavljajo dostop do bančnih storitev, ki jih v številnih skupnostih ni, ter financirajo ustanavljanje majhnih in mikro podjetij; priznava, da zasebni sektor vključuje akterje, kot so socialna podjetja in organizacije za pravično trgovino, ki v svoje delo vključujejo socialna in okoljska načela; poziva Komisijo, naj ta prizadevanja prizna v svojem delu na področju vloge zasebnega sektorja v razvoju;

32.  poziva Komisijo, naj podpre predlog vlagateljev in drugih deležnikov o podpori zavezujočim pravilom o poročanju podjetij o socialnih in okoljskih vidikih ter vidikih človekovih pravic, ki bodo skladna z direktivo EU o nefinančnem poročanju in so vključena kot eden od predlaganih novih ciljev trajnostnega razvoja OZN;

33.  poziva EU, naj prispeva h krepitvi in vzpostavljanju struktur, omrežij in institucij domačih akterjev iz zasebnega sektorja, zlasti mikro, majhnih in srednjih podjetij, ter upošteva njihovo vlogo pri oblikovanju nacionalnih in regionalnih politik;

34.  poudarja, da ena od glavnih omejitev za povečanje sodelovanja zasebnega sektorja v državah v razvoju izhaja iz pomanjkanja projektov, zanimivih za banke, zaradi šibkih pravnih, institucionalnih in fiskalnih okvirov in zmogljivosti za izvrševanje ter pomanjkanja zmogljivosti za načrtovanje naložb in pripravo projektov; poziva k povečanju tehnične pomoči sektorjem javnih podjetij v partnerskih državah, da bi se izboljšale njihove zmogljivosti za prevzemanje odgovornosti pri upravljanju javno-zasebnih partnerstev in uveljavljanje lastništva ob koncu procesa; poudarja, da mora zasebni sektor dolgoročne naložbe načrtovati z vidika donosnosti, saj utegne biti – odvisno od njihovih delničarjev – sicer zanje značilno pomanjkanje dolgoročne vizije, ki je potrebna za donosnost socialnih sektorjev, ki so ključni za človekov razvoj;

35.  ugotavlja, da se je sodelovanje zasebnega sektorja na področju infrastrukture v državah članicah znatno povečalo, in sicer z 18 milijard USD leta 1990 na 150 milijard USD leta 2013; poziva k nadaljnjem delovanju na tem področju in pri tem ugotavlja, da je premajhna dostopnost infrastrukture bistvena omejitev za rast zasebnega sektorja, ki spodkopava produktivnost in ustvarjanje delovnih mest;

36.  poudarja velik potencial javno-zasebnih partnerstev v kmetijstvu na podlagi jasno opredeljenega in čvrstega zakonodajnega okvira za lastninske pravice in varnost posesti zemlje, da se preprečuje prilaščanje zemlje in zagotavlja rastoča in učinkovita produktivnost kmetijstva; pozdravlja program EU za krepitev upravljanja z zemljišči v afriških državah, ki se je začel izvajati leta 2014; priporoča, naj EU in njene delegacije odigrajo vedno večjo vlogo v sodelovanju s partnerskimi vladami, pa tudi z EIB, Mednarodnim skladom za kmetijski razvoj (IFAD) in drugimi podobnimi telesi, ter pri pritegnitvi zasebnega sektorja k razvijanju rešitev za izzive v kmetijstvu, ki bodo temeljile na trgu; poudarja, da je treba oblikovati finančne spodbude za preprečevanje izključevanja revnih odročnih populacij in kmetov, ki gojijo pridelke, ki komercialno niso zanimivi oziroma verjetno ne bodo pritegnili pozornosti kmetijsko-poslovnih partnerjev; poudarja, da bi morala jamstva vključevati ocene socialnih in okoljskih tveganj, posvetovanja z legitimnimi predstavniki prizadetih skupnosti z njihovo poprejšnjo in ozaveščeno privolitvijo, kar zadeva projekte, in pravno podporo za te skupnosti, če jo potrebujejo; poziva Komisijo, naj projekte pospremi s postopki spremljanja in naj se pogaja o reviziji pogodb v primerih, ko so se te izkazale kot škodljive za lokalno prebivalstvo;

37.  poudarja tudi tveganja, povezana z javno–zasebnimi partnerstvi v kmetijstvu, vključno s prilaščanjem zemlje, kar je treba preprečevati; poudarja, da je treba pomoč osredotočati na majhne kmete, zlasti ženske; poziva Komisijo, naj vsa javno–zasebna partnerstva v kmetijskem sektorju, ki vključujejo denar EU, pospremi s celovitimi ukrepi za zaščito malih kmetov, pastirjev in drugih ranljivih uporabnikov zemlje pred morebitno izgubo dostopa do zemlje ali vode; poudarja, da bi morala jamstva vključevati ocene socialnih in okoljskih tveganj, ki mora biti pogoj za začetek zadevnih projektov, in s pravno podporo za te skupnosti, če jo potrebujejo; priporoča, da se projekti novega zavezništva G-8 nadomestijo s pobudami v okviru celostnega razvojnega programa za afriško kmetijstvo (CAADP); poudarja, da morajo biti finančne in socialne odškodnine zavezujoče obveznosti in da bi bilo treba vedno upoštevati alternativne razvojne načrte;

38.  priporoča, naj EU nadaljuje s trajnostnim podpiranjem projektov obnovljivih in okolju prijaznih virov energije v državah v razvoju, zlasti na odročnih podeželskih območjih; pozdravlja, da je ena od prednostnih nalog programa EIB za financiranje z učinkom vlaganje v energijo, ki se splošno priznava kot ključni element za sprostitev potenciala za gospodarsko rast v Afriki; pričakuje, da bodo inovativni finančni instrumenti spodbudili naložbe zasebnega sektorja v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in dostop do energije; spodbuja tudi EIB in evropske razvojne finančne institucije, naj še naprej financirajo naložbene projekte za podporo blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam v Afriki v skladu z zavezo in obveznostmi EU na podlagi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC); opozarja, da bi bilo treba prednost nameniti manjšim projektom za od električnega omrežja ločene in decentralizirane sisteme energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili dostop do energije na podeželju in preprečili morebitne negativne socialne in okoljske učinke obsežne energetske infrastrukture;

39.  poziva EU, naj razvije čvrst regulativni okvir na podlagi meril razvojne učinkovitosti, v katerem mora delovati zasebni sektor, tudi za spodbujanje dolgoročnih pogodbenih javno–zasebnih partnerstev; poziva EU, naj spodbuja javno–zasebna partnerstva le, če niso na voljo druge, cenejše in manj tvegane finančne možnosti, ter naj se pri tem opre na analizo stroškov in koristi; poziva EU, naj izvaja učinkovite jamstvene politike za projekte javno–zasebnih partnerstev, da bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami žensk;

40.  pozdravlja dosežke pri združevanju javno-zasebnih sredstev za zdravstvo in izboljšanje dostopa do zdravil z namenom okrepljenega izkoriščanja potenciala za prenos tehnologije v državah v razvoju; priporoča, naj EU izvaja nalogo spodbujanja pri zagotavljanju možnosti sodelovanja, ki bodo presegale dostop do zdravil, za reformo nedelujočih zdravstvenih sistemov v državah v razvoju; poudarja, da bi bilo mogoče podporo za lokalna mala in srednja podjetja/male in srednje industrije okrepiti z instrumenti financiranja, pa tudi s prenosi tehnologije, gradnjo zmogljivosti, trajnostnim razvojem dobaviteljev in poslovnimi povezavami;

41.  poudarja pomen premostitve vrzeli med izobraževalnim sistemom in obstoječim trgom dela v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj spodbuja programe in podpira javno-zasebna partnerstva, ki vključujejo vse udeležene deležnike, vključno s šolami, univerzami, centri za usposabljanje in akterji zasebnega sektorja, da bi ponudili priložnosti za usposabljanje in izobraževanje, ki ustrezajo trgu; spodbuja ustanovitev institucij dualnega poklicnega usposabljanja, v katerih se bodo lahko mladi, medtem ko bodo opravljali program poklicnega vajeništva s poudarkom na praktičnih vidikih poklica, udeleževali teoretičnih predavanj na specializiranih poklicnih šolah;

42.  poudarja, da je treba razviti zmogljivosti vlad kot regulatorjev, da bi resnično dosegli trajnostni razvoj;

Načela sodelovanja z zasebnim sektorjem

43.  poudarja, da sodelovanje s podjetniškim sektorjem zahteva prožen pristop, ki ne bo prilagojen zgolj na osnovi načrtovanih izidov, ampak bo upošteval tudi, v kolikšnem obsegu so lokalni pogoji ugodni za zasebna podjetja in naložbe; v zvezi z najmanj razvitimi in ranljivimi državami priporoča diferenciran pristop; ugotavlja, da je sodelovanje naložb in zasebnega sektorja po sektorjih ciljev trajnostnega razvoja zelo različno med posameznimi državami v razvoju; poziva donatorje, naj večino svoje pomoči za najmanj razvite države namenijo v obliki nepovratnih sredstev;

44.  pozdravlja merila, opredeljena v sporočilu Komisije o zasebnem sektorju in razvoju, za zagotavljanje neposredne podpore zasebnemu sektorju; poziva k pripravi jasno opredeljenega okvira, ki bo veljal za vsa partnerstva v zasebnem sektorju, in sicer z uveljavitvijo meril, kot so ukrepi, namenjeni mikropodjetjem, strategije za dostop do kreditov ter delovna mesta za prikrajšane skupine, ženske in mlade, okvir pa mora zagotoviti skladnost z načelom usklajenosti politik za razvoj, načeli učinkovitosti razvoja in cilji razvojne politike, zlasti glede zmanjšanja revščine in neenakosti; meni, da bi morala vsaka odločitev za spodbujanje uporabe javno-zasebnih partnerstev prek kombiniranja v državah v razvoju temeljiti na podrobni oceni teh mehanizmov glede na razvojne učinke, odgovornost in preglednost ter na preteklih izkušnjah;

45.  izraža zaskrbljenost, ker niso vedno na voljo zaščitni ukrepi, ki bi zagotavljali smotrno porabo javnih financ; poudarja, da je treba dogovor o merljivih kazalnikih rezultatov in mehanizmih ocenjevanja doseči v pripravljalni fazi projekta, pri tem pa zagotoviti tudi, da bodo naložbe skladne z mednarodnimi standardi človekovih pravic, socialnimi in okoljskimi standardi ter preglednostjo in da bo zasebni sektor plačeval svoj del davkov; poudarja pomen ocene tveganja, vzdržnosti dolga, preglednosti in zaščite naložb; poudarja pomen formalne posvetovalne in nadzorne vloge nacionalnih parlamentov in civilne družbe pri zagotavljanju polne odgovornosti in preglednosti; priporoča, da bi bilo treba v državi v razvoju, v kateri poteka razvojni projekt, zagotoviti učinkovit dostop do pravnega varstva za žrtve zlorab s strani podjetij;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo podjetja, vključena v razvojna partnerstva, usklajena s cilji trajnostnega razvoja ter upoštevala in spoštovala načela družbene odgovornosti podjetij; odločno podpira učinkovito in celovito razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje ter poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne politične in zakonodajne ukrepe, da bi zapolnili vrzeli v učinkovitem izvajanju teh načel, tudi glede dostopa do sodnega varstva; priporoča, naj vsa podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju, zagotovijo raven preglednosti v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, pozitivnim prispevanjem k socialni in okoljski blaginji držav v razvoju ter sodelovanjem v partnerstvih z organizacijami civilne družbe; poudarja, da morajo države članice pripraviti nacionalne načrte za izvedbo vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zlasti smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem;

47.  poudarja, da mora trgovinska in razvojna politika EU spoštovati politični prostor in prostor gospodarske politike držav v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, ohraniti visoke uvozne tarife, kjer so potrebne, in spodbujati ustvarjanje kvalificiranih in dostojnih delovnih mest v lokalni proizvodni in kmetijsko-predelovalni industriji, saj se z njimi lahko dosežejo višja domača dodana vrednost, industrijska rast, rast izvoza in diverzifikacija, ki so ključne sestavine vključujočega gospodarskega in socialnega napredka; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo konkretne ukrepe za zagotovitev, da bodo večnacionalne korporacije plačevale davke v državah, v katerih ustvarjajo dobiček, in spodbujajo učinkovito poročanje zasebnega sektorja za vsako državo posebej, s čimer bi okrepili domače zmogljivosti za mobilizacijo sredstev in pošteno konkurenco;

48.  spodbuja EU, naj podpre potekajoči proces priprave mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta OZN o nadnacionalnih korporacijah in drugih podjetjih ob upoštevanju človekovih pravic, saj bo to pojasnilo obveznosti nadnacionalnih korporacij na področju človekovih pravic, pa tudi obveznosti korporacij v odnosu do držav, ter omogočilo uvedbo učinkovitih pravnih sredstev za žrtve v primerih, kjer nacionalne jurisdikcije očitno ne zmorejo učinkovito sodno preganjati teh podjetij;

49.  pozdravlja stališče Komisije, da je treba spodbujati strateške stebre agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela kot način za obravnavo neenakosti in družbene izključenosti, zlasti med najbolj marginaliziranimi, vključno z ženskami, otroki, starejšimi in invalidi; poudarja, da morajo podjetja podpirati pravično ravnanje z delavci ter zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje, socialno varstvo in socialni dialog, pri tem pa omogočiti konstruktiven odnos med delavci, upravo in pogodbeniki;

Pot naprej: koraki, ki so potrebni, da bi zasebni sektor postal trajnosten partner v razvojni politiki

50.  poziva evropske institucije in organe, naj vzpostavijo jasen, strukturiran, pregleden in odgovoren okvir, ki bo urejal partnerstva in zavezništva z zasebnim sektorjem v državah v razvoju, in poudarja, da je vzporedno z večjo vlogo zasebnega sektorja pomembno pripraviti ustrezne zaščitne ukrepe in institucionalne zmogljivosti;

51.  poziva EU in njene države članice, naj pripravijo jasno in konkretno strategijo, s katero bi zagotovile usklajenost zasebnega sektorja z razvojnimi prednostnimi nalogami nacionalnih vlad in civilne družbe v državah v razvoju;

52.  poziva k vzpostavitvi sektorskih platform z več deležniki na ravni EU, ki bodo združevale zasebni sektor, organizacije civilne družbe, nevladne organizacije, možganske truste, partnerske vlade, donatorje, zadruge, socialna podjetja in druge deležnike, da bi tako presegli zadržke in pomanjkanje zaupanja med partnerji ter rešili izzive, ki nehote nastanejo pri skupnih razvojnih ukrepih; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo delegacij EU, ki v ustreznih državah omogočajo takšne dialoge; ugotavlja, da je predlog Komisije za okrepitev obstoječih mehanizmov, kot je politični forum za razvoj, korak v pravo smer;

53.  je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, naj Komisija jasno prikaže finančno in razvojno dodatnost nepovratnih sredstev EU za projekte, ki se financirajo s kombiniranjem; podpira namero Komisije, da bo razširila področje uporabe kombiniranja instrumentov, tako da bo vključevalo področja, ki niso povezana z infrastrukturo, kot so trajnostno kmetijstvo, socialni sektorji in razvoj lokalnega zasebnega sektorja, v kolikor lahko Komisija to utemelji; vendar vztraja, da se morajo vse operacije kombiniranja izvajati povsem v skladu z načeli učinkovitosti razvoja, kot sta odgovornost in preglednost, v ta namen pa je treba zagotoviti, da uresničujejo cilje trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj oceni mehanizem za kombiniranje posojil in nepovratnih sredstev ter okrepi svoje zmogljivosti za upravljanje projektov, ki se financirajo s kombiniranjem instrumentov, kot priporoča Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj demokratizira strukturo upravljanja platforme EU za kombiniranje in regionalnih kombiniranih instrumentov, tako da ustrezno sodeluje z vsemi zadevnimi deležniki na lokalni ravni, vključno s partnerskimi vladami, nacionalnimi parlamenti, akterji zasebnega sektorja, sindikati in lokalnimi skupnostmi; poziva Komisijo, naj okrepi merila za dodelitev nepovratnih sredstev in določitev njihovih zneskov ter podrobno navede dodano vrednost kombiniranja za vsakega svojih projektov;

54.  poziva k razširitvi sedanjega mandata EIB za zunanja posojila, da bi okrepili njeno vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja, predvsem pa zagotovili, da bo dejavneje sodelovala pri novi strategiji za zasebni sektor, in sicer s kombiniranjem instrumentov, sofinanciranjem projektov in razvojem lokalnega zasebnega sektorja; poleg tega poziva k večji preglednosti in odgovornosti v partnerstvih in projektih, povezanih z EIB; opozarja, da bi moral biti glavni cilj finančnega poslovanja EIB v državah v razvoju s pomočjo jamstva, ki ga Unija dodeli EIB, zmanjšati in dolgoročno izkoreniniti revščino; poziva EIB in druge razvojne finančne institucije držav članic, naj zagotovijo, da države, ki prejemajo njihovo podporo, ne bodo sodelovale pri davčnih utajah;

55.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo partnerstva in posojila zasebnemu sektorju v državah z nizkimi dohodki in nestabilnih državah povezana z neposrednimi nepovratnimi sredstvi za organizacije civilne družbe ter bodo usklajena z razvojnimi prednostnimi nalogami ustrezne države, da bi zagotovili udeležbo državljanov in vključili procese z več deležniki med organizacijami civilne družbe, lokalnimi vladami in sindikati;

56.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imele vse delegacije EU usposobljeno in kvalificirano osebje, ki bo izrecno pripravljeno za olajševanje in izvajanje partnerstev z akterji zasebnega sektorja; ugotavlja, da je prizadevanje za pospešitev namestitve pisarn EIB znotraj delegacij EU korak v pravo smer; poziva Komisijo, naj na tem področju uporablja najboljše prakse držav članic, katerih veleposlaništva so običajno „prva kontaktna točka“ za akterje zasebnega sektorja;

57.  poziva Komisijo, naj si ob uveljavljanju svoje politične moči in prizadevanju za dialog v odnosu s partnerskimi vladami in lokalnimi organi bolj prizadeva za olajšanje večjega in bolj pozitivnega sodelovanja z zasebnim sektorjem; poudarja, da so strateški dokumenti držav, nacionalni okvirni programi in proračunska podpora morda najdragocenejši instrumenti pri usmerjanju reform podjetniškega okolja v partnerskih državah ter spodbujanju domače industrializacije; priporoča, naj EU odobri akcijski načrt konference UNCTAD za naložbe v cilje trajnostnega razvoja; opozarja na dejstvo, da oblikovanje, strukturiranje in izvajanje javno-zasebnih partnerstev ostaja težavna in zapletena naloga ter da je uspeh teh partnerstev odvisen tudi od spodbudnega okolja, v katerem delujejo;

58.  poudarja, da za učinkovite skupne ukrepe niso odgovorni le udeleženi donatorji in podjetja, ampak tudi partnerske vlade; poziva EU, naj se posveti krepitvi zmogljivosti partnerskih držav, da bi ocenila, kdaj pristopiti k projektom javno-zasebnega partnerstva; poudarja, da so dobro upravljanje, vladavina prava, okvir za reformo poslovanja podjetij, protikorupcijski ukrepi, upravljanje javnih financ in učinkovite javne institucije bistvenega pomena za naložbe, inovacije in razvoj zasebnega sektorja;

59.  poziva k namenjanju večje pozornosti izboljševanju usklajevanja med donatorji in skupnega načrtovanja programov ter k osredotočanju zlasti na zagotavljanje merljivih rezultatov in razvojnih dosežkov, da bi povečali učinek razvojne politike EU in zagotovili popolno odgovornost za porabo sredstev za razvoj;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Konferenci Združenih narodov za trgovino in razvoj, Organizaciji Združenih narodov za industrijski razvoj in skupini na visoki ravni za agendo za obdobje po letu 2015.

(1) http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/wir2014_en.pdf.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0163.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0196.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0250.
(6) http://www.oecd.org/development/effectiveness/49650173.pdf.
(7) http://www.mofa.go.jp/mofaj/annai/honsho/seimu/nakano/pdfs/hlf4_5.pdf.
(8) http://www.ifc.org/wps/wcm/connect/topics_ext_content/ifc_external_corporate_site/idg_home/p4p_home.
(9)http://www.uncsd2012.org/content/documents/727The%20Future%20We%20Want%2019%20June%201230pm.pdf.
(10) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf.
(11) http://www.oecd.org/corporate/mne/34873731.pdf.
(12) http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/diaepcb2012d5_en.pdf
(13) http://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Policy-Documents/2013-2017_-_Private_Sector_Development_Strategy.pdf.
(14) http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_emp/---emp_ent/---multi/documents/publication/wcms_094386.pdf.
(15) http://www.unido.org/fileadmin/Lima_Declaration.pdf
(16) http://www.un.org/disabilities/documents/convention/convention_accessible_pdf.pdf
(17) http://www.fao.org/nr/tenure/voluntary-guidelines/en/.
(18) http://www.unido.org/fileadmin/user_media/Services/PSD/WP4_2014_Industrialisation_and_social_well-being.pdf
(19) Skupina Svetovne banke, Doing Business 2014: Understanding Regulations for Small and Medium-Size Enterprises (Poslovanje 2014: razumevanje predpisov za mala in srednja podjetja), 29. oktober 2013.
(20) http://unctad.org/en/PublicationChapters/wir2014ch4_en.pdf
(21) http://www.unido.org/fileadmin/user_media/Services/PSD/WP4_2014_Industrialisation_and_social_well-being.pdf
(22) „Building an Employment-Oriented Framework for Strong, Sustainable and Balanced Growth“; v: The Challenges of Growth, Employment and Social Cohesion, informativno gradivo za konferenco na visoki ravni ILO-MDS. ILO, 2010.
(23) https://www.unido.org/fileadmin/user_media/Research_and_Statistics/UNIDO_IDR_2013_main_report.pdf
(24) ActionAid (2005): Real Aid: An Agenda for Making Aid Work (Dejanska pomoč – načrt za učinkovitost pomoči), str. 4.

Pravno obvestilo