Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2110(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0284/2016

Predložena besedila :

A8-0284/2016

Razprave :

PV 24/10/2016 - 16
CRE 24/10/2016 - 16

Glasovanja :

PV 25/10/2016 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0403

Sprejeta besedila
PDF 382kWORD 67k
Torek, 25. oktober 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Boj proti korupciji in nadaljnji koraki na podlagi resolucije odbora CRIM
P8_TA(2016)0403A8-0284/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije odbora CRIM (2015/2110(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, člena 67 in členov 82–89 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 5, 6, 8, 17, 32, 38 in 41, členov 47–50 in člena 52,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta PNZ z dne 16. junija 2015 o prenovljeni strategiji notranje varnosti za Evropsko unijo 2015–2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. junija 2015 v zvezi z varnostjo,

–  ob upoštevanju ustreznih konvencij Združenih narodov, zlasti Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in Konvencije Združenih narodov proti korupciji (MKZNPK),

–  ob upoštevanju Kazenskopravne konvencije o korupciji in Civilnopravne konvencije o korupciji Sveta Evrope, ki sta v Strasbourgu na voljo za podpis od 27. januarja 1999 oziroma 4. novembra 1999, ter resolucij (98) 7 in (99) 5 o ustanovitvi Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki ju je 5. maja 1998 oziroma 1. maja 1999 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Priporočila CM/Rec(2014) 7 o zaščiti informatorjev, ki ga je 30. aprila 2014 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ki je v Parizu na voljo za podpis od 17. decembra 1997, priporočil, ki jo dopolnjujejo, in najnovejših poročil o spremljanju po državah,

–  ob upoštevanju Direktive 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ(9),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlament in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank(11),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(13),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku(14),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-105/14 (Tarrico in drugi)(15), v kateri je Sodišče navedlo, da pojem „goljufija“, kot je opredeljen v členu 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, zajema prihodke iz naslova DDV,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva(16),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu (COM(2015)0625),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(17),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Poročilo o boju proti korupciji v EU z dne 3. februarja 2014 (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska agenda za varnost z dne 28. aprila 2015 (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju Europolovega poročila SOCTA (ocena nevarnosti organiziranega kriminala) iz marca 2013 in poročila IOCTA (ocena nevarnosti internetnega organiziranega kriminala) z dne 30. septembra 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o Evropski agendi za varnost(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo)(19),

–  ob upoštevanju študij službe Evropskega parlamenta za raziskave o stroških v primeru neukrepanja EU proti organiziranemu kriminalu in korupciji,

–  ob upoštevanju člena 52 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračunski nadzor (A8-0284/2016),

A.  ker organiziran kriminal pomeni grožnjo in zahteva skupen in usklajen odziv EU in njenih držav članic;

B.  ker se še vedno povsem ne zavedamo zapletenosti pojava organiziranega kriminala in nevarnosti, povezanih z vdiranjem kriminalnih združb v družbene, gospodarske, poslovne, politične in institucionalne strukture držav članic;

C.  ker organizirane kriminalne združbe z veliko lahkoto spreminjajo svoje dejavnosti in se prilagajajo različnim ozemeljskim, gospodarskim in socialnim območjem ter izkoriščajo njihove pomanjkljivosti in slabosti tako, da sočasno delujejo na različnih trgih in izkoriščajo različne zakonodaje posameznih držav članic za razvoj svoje dejavnosti in povečanje dobička;

D.  ker so hudodelske združbe spremenile svoj način delovanja, pri čemer so jim pomagali strokovnjaki, banke, uradniki in politiki, ki – čeprav sami niso člani hudodelske združbe – njene dejavnosti podpirajo na različnih ravneh;

E.  ker so hudodelske združbe zelo prilagodljive, kar dokazujejo tudi z izkoriščanjem prednosti novih tehnologij;

F.  ker nevarnost zastraševanja, ki izhaja izključno iz pripadnosti kriminalni združbi, ne predstavlja prednostne naloge v primerjavi s tako imenovanimi končnimi kaznivimi dejanji in ker je zaradi tega nastala regulativna in operativna praznina na evropski ravni, ki omogoča mednarodne dejavnosti organiziranih kriminalnih združb;

G.  ker poleg tipičnih oblik nasilja hudodelskih združb, ki so najbolj očitna nevarnost za javni red in socialno varnost, povzroča enako resne težave tudi vdor v zakonito gospodarstvo in s tem povezano podkupovanje javnih uslužbencev in posledično infiltracijo organiziranega kriminala v institucije in javno upravo;

H.  ker se nezakoniti prihodki iz kaznivih dejanj, ki so jih storile hudodelske združbe, v veliki meri operejo v zakonitem evropskem gospodarstvu; ker tovrsten kapital, ko je ponovno vložen v zdravo gospodarstvo, zaradi resnih izkrivljanj zelo ogroža svobodo gospodarske dejavnosti in konkurenčnosti;

I.  ker kriminalne združbe z dostopom do političnega in upravnega življenja izkoriščajo finančna sredstva, s katerimi razpolaga javna uprava, in s pomočjo politikov, uradnikov in podjetnikov vplivajo na dejavnosti; ker se vplivanje na politični in upravni aparat kaže predvsem na področjih javnih naročil in zaposlovanja pri izvedbi javnih del, javnega financiranja, odstranjevanja ostankov in odpadkov ter neposredno sklenjenih pogodb za nakup blaga vseh vrst in izvajanje storitev;

J.  ker je glavni cilj organiziranega kriminala dobiček, kazenski pregon pa mora torej imeti možnost, da izpostavi njegovo financiranje, ki je pogosto neločljivo povezano s korupcijo, goljufijami, ponarejanjem in tihotapljenjem;

K.  ker imajo prijavitelji nepravilnosti osrednjo vlogo v boju proti korupciji, saj lahko razkrijejo primere goljufij, ki bi sicer ostali skriti; ker prijava nepravilnosti velja za enega izmed najučinkovitejših načinov za odpravo in preprečevanje nezakonitega ravnanja ali razkrivanje že storjenih nezakonitih dejanj;

L.  ker se z evropsko zakonodajo ne sme omejevati dejavnosti prijaviteljev nepravilnosti;

M.  ker organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja resno ogrožajo gospodarstvo EU, s tem ko bistveno zmanjšujejo davčne prihodke držav članic in EU kot celote, ogrožajo pa tudi zaupanje v javne projekte, ki jih financira EU, saj hudodelske združbe delujejo v različnih sektorjih, pri čemer so številni med njimi pod vladnim nadzorom;

N.  ker je bilo leta 2014 zabeleženih 1 649 goljufij v zvezi z evropskim proračunom v višini 538,2 milijona EUR, tako v kategoriji stroškov kot v kategoriji prihodkov, ni pa uradnih podatkov, kakšen delež teh goljufij je mogoče pripisati organiziranemu kriminalu;

Uvod

1.  ponovno potrjuje vsebino in priporočila iz svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja; zlasti ponovno poziva k sprejetju evropskega akcijskega načrta za izkoreninjenje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, za uspešnost tega načrta pa bi bilo treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva in usposobljeno osebje;

2.  pozdravlja 18-mesečni program Sveta EU za nizozemsko, slovaško in malteško predsedstvo, v katerem je velik poudarek na celovitemu in povezanemu pristopu k organiziranemu kriminalu; poudarja, da mora biti boj proti goljufijam, korupciji in pranju denarja ena od političnih prednostnih nalog institucij EU, zato je bistvenega pomena politično in pravosodno sodelovanje med državami članicami;

3.  se želi osredotočiti zlasti na določena prednostna področja ukrepanja ob upoštevanju sedanjih okoliščin;

Zagotovitev pravilnega prenosa obstoječih pravil, spremljanje njihovega izvajanja in ocenjevanje njihove učinkovitosti

4.  poudarja, da bi morale države članice sprejeti in uporabljati obstoječe instrumente na evropski in mednarodni ravni na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja;

5.  poziva Komisijo, naj čim prej zaključi ocenjevanje ukrepov za prenos teh instrumentov, izčrpno obvesti Parlament o rezultatih in po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev; zlasti poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o oceni prenosa Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ o boju proti organiziranemu kriminalu in Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja;

6.  poziva države članice, naj ustrezno prenesejo direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, ki je ključni instrument za poglobitev policijskega in pravosodnega sodelovanja v Evropski uniji;

7.  spodbuja države članice, naj v svoje zakonodaje čim prej prenesejo četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja;

8.  priporoča, naj Evropska unija postane polnopravna članica skupine GRECO; zahteva, da se Evropska unija vključi v Partnerstvo za odprto vlado, izpolni svoje obveznosti glede poročanja v skladu s Konvencijo Združenih narodov proti korupciji, katere pogodbenica je, in podpre tehnično pomoč, ki jo v skladu z omenjeno konvencijo zagotavlja Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC); poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej predloži poročilo o napredku pri pripravah na vključitev EU v skupino GRECO, skupaj z analizo pravnih izzivov in možnih rešitvah zanje;

9.  obžaluje, da Evropska komisija še ni objavila svojega drugega poročila o boju proti korupciji, ki bi moralo biti objavljeno leta 2016; poziva Komisijo, naj omenjeno poročilo predloži čim prej; meni, da se poročila o boju proti korupciji ne bi smela omejevati na razmere v državah članicah, ampak bi morala vključevati tudi razdelek o institucijah Evropske unije; zato poziva Komisijo, naj poišče ustrezen način za nadzor nad korupcijo v institucijah, organih in agencijah EU;

10.  poziva Komisijo, naj prouči, kako bi lahko različne mehanizme za spremljanje na ravni Unije, vključno z mehanizmom sodelovanja in preverjanja, poročilom o boju proti korupciji v EU in pregledom stanja na področju pravosodja v EU, združili v širši okvir spremljanja pravne države, ki bi se lahko uporabljal za vse države članice ter institucije, organe in agencije EU; v zvezi s tem meni, da bi morale institucije EU postaviti zgled s spodbujanjem najvišjih standardov preglednosti in zagotoviti odvračilne in učinkovite sankcije za kršitelje; poziva Evropsko komisijo, naj uredi dejavnost lobiranja in sankcionira navzkrižja interesov;

11.  opozarja, da je za preprečevanje organiziranega kriminala in učinkovit boj proti njemu potreben multidisciplinaren pristop; poudarja, da ima pri tem pomembno vlogo Evropska mreža za preprečevanje kriminala in da jo je treba finančno podpirati;

12.  priporoča, da Komisija izvede študija najnaprednejših nacionalnih zakonodaj na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, da bi oblikovali učinkovito in prodorno evropsko zakonodajo; Komisijo poziva, naj pripravi študijo v zvezi s preiskovalnimi praksami, ki se v državah članicah uporabljajo za boj proti organiziranemu kriminalu, zlasti kar zadeva uporabo orodij, kot so na primer prestrezanje telefonskih pogovorov, elektronsko opazovanje, postopki preiskovanja, odloženo prijetje, odložen zaseg predmetov, tajne operacije in nadzorovane pošiljke;

13.  poziva države članice, naj okrepijo naložbe v kulturo zakonitosti, zlasti glede na to, da prva in najučinkovitejša oblika preprečevanja vključuje izobraževanje novih generacij državljanov EU, zlasti s spodbujanjem posebnih ukrepov v šolah;

Prednostne naloge in operativna struktura v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji

14.  meni, da mora biti v trenutnem političnem ciklu Unije na področju boja proti organiziranemu kriminalu poudarek na boju proti kaznivim dejanjem v okviru hudodelske združbe in ne zgolj na boj proti kaznivim dejanjem, zaradi katerih je bila združba ustvarjena; zlasti meni, da je treba kot kaznivo dejanje opredeliti članstvo v hudodelski združbi, in sicer neodvisno od izvršitve kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila združba ustanovljena; ponovno izjavlja, da bi morale biti prednostne naloge tega političnega cikla v okviru evropske strategije za boj proti korupciji zajemati tudi boj proti pranju denarja, korupciji in trgovini z ljudmi;

15.  poziva, naj se prednostne naloge opredelijo v skladu s politiko EU za preprečevanje kriminala ter v skladu z gospodarsko, socialno in izobraževalno politiko in politiko zaposlovanja, Evropski parlament pa mora biti v ta proces v celoti vključen;

16.  poziva k oblikovanju posebne enote Europola za boj proti organiziranim kriminalnim združbam, ki istočasno delujejo v različnih sektorjih; meni, da bi morale države članice znotraj obstoječega institucionalnega okvira vzpostaviti varen in učinkovit mehanizem, ki bi zagotavljal usklajeno izvajanje preiskovalnih dejavnosti na področju organiziranega kriminala ter spodbujal vzajemno zaupanje med organi kazenskega pregona v državah članicah;

Močnejši zakonodajni okvir

17.  poziva Komisijo, naj na podlagi ocene prenosa in izvajanja veljavnih pravil predlaga zakonodajo, s katero bi zapolnili morebitne vrzeli v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter izboljšali čezmejno pravosodno sodelovanje, še zlasti jo poziva k:

   (a) reviziji veljavne zakonodaje, da bi uvedli učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni ter pojasnili skupne opredelitve kaznivih dejanj, vključno z članstvom v hudodelski ali kriminalni združbi, ki se lahko opredeli kot strukturirana združba dveh ali več oseb, ki deluje usklajeno, da bi neposredno ali posredno nezakonito pridobila finančne in/ali premoženjske koristi, in resno ogroža ekonomsko in socialno kohezijo EU in njenih držav članic;
   (b) predložitvi revidiranega zakonodajnega predloga za boj proti kaznivim dejanjem zoper okolje, da bi okrepili kazenski pregon nezakonitega sežiganja odpadkov in da bi nezakoniti izpust novih onesnaževal v okolje obravnavali kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje s kazenskimi sankcijami na enak način, kot se kaznujejo kazniva dejanja iz Direktive 2008/99/ES;

18.  poziva Komisijo, naj oblikuje minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij, še zlasti pa poziva k:

   (a) splošni opredelitvi pojmov javnega uslužbenca, kaznivih dejanj goljufije in korupcije, ki se bo uporabljala horizontalno; želi opomniti, da bo opredelitev teh pojmov vključena v pogajanja o direktivi o zaščiti finančnih interesov, vendar le za namene slednje; ugotavlja, da so bila ta pogajanja v Svetu prekinjena, in poziva, naj se nemudoma nadaljujejo;
   (b) predložitvi novega zakonodajnega predloga o hudodelskih združbah, katerih člani izrabljajo ustrahovalno moč združbe ter posledični podredni položaj in molčečnost za storitev kaznivih dejanj, namenjenih neposrednemu ali posrednemu prevzemu vodstva ali vsaj nadzora nad gospodarskimi dejavnostmi, koncesijami, dovoljenji, javnimi naročili in javnimi storitvami ali za pridobitev nezakonitega dobička ali koristi zase ali za druge;
   (c) predložitvi zakonodajnega predloga za uvedbo evropskega programa za zaščito žrtev in posameznikov, ki sodelujejo s pravosodnimi organi, s tem ko prijavijo hudodelske združbe in združbe, navedene v točki (b);
   (d) sprejetju zakonodajnega predloga za opredelitev in vzpostavitev skupnih pravil za zaščito prijaviteljev nepravilnosti oziroma žvižgačev; poziva k predložitvi tega predloga do konca leta 2017;
   (e) sprejetju dodatnih zakonodajnih pobud za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obdolženih oseb v kazenskih postopkih, med drugim v zvezi s pridržanjem pred sojenjem, da bi zagotovili pravico do poštenega sojenja, kot jo priznavata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Listina EU o temeljnih pravicah;
   (f) sprejetju posebne zakonodaje za boj proti izvozu radioaktivnih materialov in nevarnih odpadkov ter nezakoniti trgovini z živalmi in rastlinami, saj po mnenju združenj in nevladnih organizacij za varstvo okolja kazniva dejanja na področju prostoživečih živali in gozdov ter trgovina z radioaktivnimi materiali in nevarnimi odpadki in njihov izvoz v tretje države znatno prispevajo k financiranju organiziranega kriminala;

Učinkovitejše pravosodno in policijsko sodelovanje na ravni EU

19.  ugotavlja, da imajo pojavi organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja običajno čezmejno razsežnost, kar zahteva tesno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi ter med nacionalnimi organi in ustreznimi agencijami EU;

20.  meni, da je policijsko in pravosodno sodelovanje z izmenjavo informacij med nacionalnimi organi ključno za sprejetje učinkovitih ukrepov za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

21.  poziva Komisijo, naj začne izvajati konkretne ukrepe za boljšo evropsko sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ter za večjo ozaveščenost glede škode za ljudi, družbo in gospodarstvo, ki jo ti povzročajo;

22.  obžaluje, da so za čezmejno policijsko in pravosodno sodelovanje značilni dolgotrajni birokratski postopki, ki ovirajo in ogrožajo učinkovitost boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja na ravni EU; poziva države članice, naj okrepijo in pospešijo izvajanje ter učinkovitost čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja ter izmenjavo informacij med temi organi, kot tudi v okviru Europola in Eurojusta, ter naj poskrbijo za ustrezno usposabljanje in tehnično podporo, vključno v okviru agencije CEPOL in Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju, da bi spodbujale vzajemno dopustnost dokazov med državami članicami, zagotovijo pa naj tudi večjo uporabo skupnih preiskovalnih enot;

23.  poziva države članice, naj sistematično zagotavljajo, uporabljajo in izmenjujejo vse potrebne in ustrezne podatke v obstoječih evropskih bazah podatkov o osebah, ki so bile obsojene zaradi storitve kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, agenciji Europol in Eurojust pa naj pozovejo k spodbujanju te izmenjave podatkov; v zvezi s tem poziva tudi k izboljšanju delovanja infrastrukture, da bi zagotovili varno komunikacijo, in k učinkovitemu izkoriščanju vseh obstoječih instrumentov Europola, pri čemer je treba dosledno spoštovati evropsko zakonodajo o varstvu podatkov;

24.  poudarja, da je treba nujno oblikovati učinkovitejši sistem za komunikacijo in izmenjavo informacij med pravosodnimi organi v EU in po potrebi zamenjati tradicionalne instrumente za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah; poziva Komisijo, naj oceni, ali so na tem področju potrebni zakonodajni ukrepi, ter naj vzpostavi ustrezen sistem EU za izmenjavo podatkov med pravosodnimi organi EU;

25.  poziva države članice, naj si sistematično izmenjujejo vse potrebne in ustrezne informacije iz evidence podatkov o potnikih glede oseb, ki so povezane z organiziranim kriminalom;

Odvzem premoženja hudodelskih združb in spodbujanje njegove ponovne uporabe v korist družbe

26.  meni, da ima lahko skupni postopek za zaseg premoženja hudodelskih združb v EU odvračilni učinek na storilce kaznivih dejanj; poziva države članice, naj hitro prenesejo Direktivo 2014/42/EU o odvzemu predmetov, pridobljenih s kaznivimi dejanji; poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajni predlog za zagotovitev vzajemnega priznavanja odredb o zasegu in zaplembi, povezanih z nacionalnimi ukrepi za zaščito premoženja;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe EU za:

   (a) sledenje, začasno zavarovanje in zaplembo predmetov, ki so bili pridobljeni s kaznivimi dejanji, denimo z inkriminacijo prenosa lastništva kapitala ali premoženja, da bi se izognili ukrepom začasnega zavarovanja ali odvzema ter sprejemu lastništva ali razpoložljivosti tega kapitala, ali z zaplembo predmetov, dokler se ne razglasi dokončna obsodba;
   (b) spodbujanje ravnanja z začasno zavarovanim in zaplenjenim premoženjem ter njihove ponovne uporabe v korist družbe in kot odškodnine za družine žrtev in podjetja, ki so bili žrtve oderuških obresti in izsiljevanja;
   (c) oblikovanje upravnega, policijskega in pravosodnega sodelovanja, da bi izsledili premoženje, pridobljeno s kaznivimi dejanji, po vsej Evropi ter ga zasegli in zaplenili, in naj izboljšajo delovanje uradov za odvzem premoženjske koristi, ki bi jim bilo treba zagotoviti ustrezna sredstva;

28.  poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo dobre prakse na tem področju v okviru obstoječih oblik srečanj, kot so Svetovalni odbor za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF) in druge;

Preprečitev vdora organiziranega kriminala in korupcije v zakonito gospodarstvo

29.  poudarja, da je korupcija sredstvo za vdor organiziranega kriminala v zakonito gospodarstvo, zlasti na področju javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev;

30.  poziva k izvajanju celovitega sistema elektronskega javnega naročanja po vsej Evropski uniji, da bi zmanjšali tveganje korupcije pri javnih naročilih;

31.  poziva države članice in evropske institucije, naj vzpostavijo instrumente za spremljanje postopkov javnega naročanja, oblikujejo črne sezname podjetij, ki so dokazano vpletena v organizirani kriminal in/ali korupcijo, in jim onemogočijo gospodarsko sodelovanje z javno upravo ter črpanje sredstev iz skladov EU; poziva države članice, naj ustanovijo specializirane organe na nacionalni ravni za odkrivanje hudodelskih združb in naj iz javnih razpisov izključijo subjekte, ki so vpleteni v korupcijo ali pranje denarja; poudarja, da lahko uvrstitev na „črni seznam“ učinkovito odvrača podjetja od sodelovanja v koruptivnih dejavnostih in je dobra spodbuda za izboljšanje in utrjevanje notranjih postopkov za integriteto; poziva države članice, naj oblikujejo certifikat „brez povezav z organiziranim kriminalom“ za podjetja in v zvezi s tem samodejno izmenjujejo informacije na evropski ravni;

32.  opozarja, da enaindvajset držav članic še vedno ni preneslo vseh direktiv o javnih naročilih; pravila o javnih naročilih so ključna za zagotavljanje preglednosti in odgovornosti na enem od področij, ki so najbolj izpostavljena korupciji;

33.  opozarja, da je treba zagotoviti pregledna računovodska pravila in nadzor nad njihovim izpolnjevanjem ne le na ravni centralne uprave, temveč tudi na regionalni in lokalni ravni v vseh državah članicah;

34.  izraža zaskrbljenost, ker kriminalne družbe, vpletene v pranje denarja, na javnih natečajih za velika gradbena dela pogosto oddajajo dampinške ponudbe; poziva Komisijo, naj pri izvajalcih in podizvajalcih javnih naročil vključi ekonomsko oceno predlogov;

35.  poudarja, da se lahko s pranjem denarja prek zapletenih struktur podjetij ter vključevanjem teh struktur v zakonito gospodarsko dejavnost ogrozi javni red države; poziva države članice, naj brez nepotrebnega obremenjevanja malih in srednjih podjetij uvedejo ukrepe za večjo preglednost denarnih transakcij in boljšo sledljivost transakcij do fizičnih oseb, da bi izsledili financiranje kriminala in terorizma (načelo „sledenja denarju“); poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo otežile oblikovanje kompleksnih in zgoščenih struktur medsebojno povezanih podjetij, ki se lahko zaradi njihove pogoste nepreglednosti zlorabijo za financiranje kriminalnih ali terorističnih dejavnosti in drugih hudih kaznivih dejanj;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj pred sklenitvijo pogodbe zahtevajo, da pogodbeniki razkrijejo svojo celotno korporacijsko strukturo in dejanske lastnike, da bi preprečili podpiranje podjetij, ki izvajajo agresivno davčno načrtovanje, davčne goljufije in utaje ter korupcijo;

37.  ugotavlja, da se nakup nepremičnin v državah članicah EU uporablja za pranje prihodkov iz kriminalne dejavnosti, s čimer storilci kaznivih dejanj prek tujih navideznih podjetij ščitijo svoje končno dejansko lastništvo; poziva države članice, naj zagotovijo, da vsaka tuja družba, ki bo želela pridobiti lastninsko pravico nad nepremičnino na njenem ozemlju, izpolnjuje enake standarde preglednosti, kot se zahtevajo za gospodarske družbe, ki so pod njihovo jurisdikcijo;

38.  opozarja, da finančna kriza pomeni dodaten pritisk na evropske vlade; pri soočanju s sedanjimi gospodarskimi izzivi je treba okrepiti integriteto in transparentnost javne porabe;

39.  poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje transparentnosti odločb o odobritvah in dovoljenjih na področju urbanističnega načrtovanja na regionalni in lokalni ravni;

40.  ugotavlja, da so države članice in Komisija v skladu s členom 325 PDEU pravno zavezane k boju proti goljufijam, in pozdravlja vključitev določb o boju proti goljufijam v zakonodajne predloge s finančnimi posledicami;

41.  izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja goljufij v zvezi z DDV, zlasti s pomočjo t. i. davčnega vrtiljaka; poziva vse države članice, naj sodelujejo na vseh področjih dejavnosti v okviru EUROFISC, da bi spodbudili izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti tovrstnim goljufijam;

42.  poziva države članice, naj sprejmejo posebno zakonodajo in ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje dejavnosti strokovnjakov, bank, državnih uradnikov in politikov na vseh ravneh, ki podpirajo dejavnosti hudodelskih združb na različnih ravneh, čeprav niso njihovi člani; v zvezi s tem

   (a) priporoča državam članicam in evropskim institucijam, da zaradi preprečevanja korupcije in vdora organiziranega kriminala spodbujajo izmenjavo uradnikov;
   (b) poziva k sprejetju obveznih predpisov za določitev, da osebe, ki so bile pravnomočno obsojene ali vpletene v organizirani kriminal, pranje denarja, korupcijo ali druga huda kazniva dejanja ter obsojene zaradi kaznivih dejanj proti javni upravi ali kaznivih dejanj združevanja ali korupcije, ne morejo kandidirati na volitvah ali delati v javni upravi oziroma zanjo, tudi v institucijah, organih in agencijah EU;
   (c) poziva k uvedbi kazni za upravitelje in banke, ki se jim dokaže vpletenost v pranje velikih količin denarja; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za popolno preglednost bančnih tokov ne le za fizične osebe, ampak tudi za pravne osebe in sklade (truste);

43.  meni, da je treba na evropski ravni oblikovati pravila za preverjanje in nadzor nad vsemi viri financiranja političnih strank, da se zagotovi njihova zakonitost;

44.  meni, da je treba okrepiti zakonodajne določbe, na podlagi katerih se zagotavlja večja preglednost in sledljivost denarnih tokov, zlasti pri upravljanju skladov EU, vključno s predhodnim in končnim preverjanjem njihove pravilne uporabe; poziva države članice, naj predložijo nacionalne izjave o vzpostavljenih nadzornih sistemih; poziva Komisijo, naj

   (a) popravi plačila v primeru nepravilnosti pri uporabi finančnih sredstev EU s strani držav članic;
   (b) začasno prepove dostop do financiranja s finančnimi sredstvi EU ustanovam in podjetjem, katerim je bila dokazana krivda v zvezi z zlorabo finančnih sredstev EU zaradi goljufije;
   (c) natančno spremlja uporabo finančnih sredstev EU in o tem redno poroča Evropskemu parlamentu;

45.  meni, da bi morala Komisija v postopkih javnega naročanja za izvajanje projektov, ki jih financira EU, zahtevati najvišjo raven integritete; opozarja, da sta spremljanje rezultatov projektov v sodelovanju z organizacijami civilne družbe in odgovornost lokalnih oblasti ključni za ugotavljanje, ali se sredstva EU ustrezno uporabljajo in da se obravnava problem korupcije;

46.  opozarja, da je najučinkovitejše sredstvo v boju proti zlorabam in goljufijam transparentnost; poziva Komisijo, naj izboljša ureditev na tem področju ter naj uvede obvezno objavo podatkov o upravičencih do sredstev iz evropskih skladov, vključno s podatki o podizvajalcih;

47.  poziva Komisijo k zakonodajnemu ukrepanju, ki bi poenostavilo birokratske postopke na administrativni ravni, s čimer bi se izboljšala preglednost in boj proti korupciji

48.  poziva Evropsko komisijo, naj spremlja delež uporabe neposredne oddaje javnih naročil v državah članicah in pravne okoliščine, v katerih jih nacionalne uprave najpogosteje uporabljajo, in o tem poroča Parlamentu;

49.  priporoča, da si države članice prizadevajo za učinkovite mehanizme za preglednost, nadzor in odgovornost pri svoji uporabi finančnih sredstev EU; glede na to, da je pozitivni vpliv finančnih sredstev EU pri zagotavljanju preglednosti, učinkovitega nadzora in odgovornosti odvisen od postopkov na nacionalni in evropski ravni, bi bilo treba razmisliti o tem, kako bi poleg naknadnih postopkov oblikovali tudi istočasne postopke spremljanja in ocenjevanja; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem okrepiti vlogo Računskega sodišča;

50.  meni, da bi bilo treba opredeliti primerljive kvalitativne in kvantitativne in količinske kazalnike, na podlagi katerih bi ugotovili učinek skladov EU in prispevali k oceni, ali so ti skladi dosegli svoje cilje, ter da bi bilo treba sistematično zbirati in objavljati številčne podatke;

Evropsko javno tožilstvo

51.  meni, da bi moralo imeti Evropsko javno tožilstvo osrednjo vlogo v boju proti korupciji v Evropski uniji; ponovno poziva k ustanovitvi učinkovitega Evropskega javnega tožilstva, ki bo neodvisno od nacionalnih vlad in institucij EU ter zaščiteno pred političnimi vplivi in pritiskom;

52.  ponavlja, da so dobro opredeljene pristojnosti in pooblastila nacionalnih tožilcev in prihodnjega Evropskega javnega tožilstva ter Eurojusta in urada OLAF pomembne za preprečevanje prekrivanja pristojnosti; poziva, naj se prihodnjemu Evropskemu javnemu tožilstvu dodelijo ustrezni finančni in človeški viri za izvajanje njegovih nalog; meni, da bi moralo biti Evropsko javno tožilstvo pristojno za preganjanje vseh kaznivih dejanj zoper finančne interese, vključno z goljufijami na področju DDV; v zvezi s tem poziva države članice, naj spoštujejo sodbo Sodišča v zadevi Tarrico (C-105/14) in naj čim prej ponovno odprejo pogajanja v Svetu o direktivi o zaščiti finančnih interesov;

53.  obžaluje, da se s pogajanji v Svetu ogroža glavni postulat neodvisnega in učinkovitega Evropskega javnega tožilstva;

54.  poziva Evropsko komisijo, naj oceni, ali je treba spremeniti mandat bodočega Evropskega javnega tožilstva, da bi ga okrepili s pristojnostmi na področju boja proti organiziranemu kriminalu;

Posebna področja ukrepanja

Ponarejanje

55.  obsoja čedalje večjo razširjenost ponarejanja blaga, zdravil in kmetijsko-živilskih proizvodov v Evropski uniji, ki vključuje distribucijske mreže, s katerimi upravljajo mednarodne organizirane kriminalne združbe; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje ponarejanja blaga, zdravil in kmetijsko-živilskih proizvodov ter boja proti temu pojavu; poziva jih tudi, naj sistematično zbirajo podatke o primerih goljufij in ponarejanja, da bi razpolagale s podatki o njihovi razširjenosti ter izmenjavale najboljšo prakso za odkrivanje tega pojava in boj proti njemu;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo druge metode, namenjene preprečevanju goljufij s hrano ali odvračanju od njih, kot je objavljanje imen obsojenih nepoštenih nosilcev živilske dejavnosti in proizvodnje zdravil v evropskem registru;

57.  zahteva nadaljnji razvoj sedanjih sistemov sledljivosti in dosledno izvajanje neposredne sledljivosti, predvidene v osnovni Uredbi (ES) št. 178/2002, ki zajema živila in krmila, živali, namenjene za proizvodnjo hrane, ter vse druge temu namenjene snovi, od katerih se lahko pričakuje, da se bodo uporabljale v proizvodnji živil ali krme;

Nedovoljen promet s prepovedanimi drogami

58.  opozarja, da je nedovoljen promet s prepovedanimi drogami velik posel za hudodelske združbe, proti kateremu se je treba boriti s kazenskim pregonom in preventivnimi ukrepi; poziva države članice in pristojne institucije, naj odpravijo povezave med trgom z drogami in drugimi kriminalnimi dejavnostmi ter njihov vpliv na zakonito gospodarstvo in trgovino, kar je razvidno iz poročila o trgih z drogami za leto 2016, ki sta ga pripravila Europol in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami;

59.  opozarja Komisijo, da mora oceniti dosežen napredek pri izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2013–2016; poziva Komisijo, naj na tej podlagi predlaga nov akcijski načrt za obdobje 2017–2020;

60.  ugotavlja, da je ovrednotenje novih politik o mehkih drogah prednostna naloga, ter meni, da bi bilo treba preučiti strategije za dekriminalizacijo/legalizacijo kot sredstvo za učinkovit boj proti hudodelskim združbam; poziva EU, naj to vprašanje vključi v svoje notranje in zunanje politike, tako da k politični razpravi pritegne vse ustrezne agencije EU in mednarodne agencije ter institucije vseh vpletenih držav;

Igre na srečo in prirejanje izidov tekem

61.  opozarja, da hudodelske združbe za pranje denarja pogosto uporabljajo zakonite in nezakonite igre na srečo in prirejanje izidov tekem; obsoja kriminalne interese na tem področju ter poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo ali uvedejo zakonodajo za preprečevanje tega pojava in boj proti njemu, tako da prikrojevanje športnih rezultatov opredelijo kot kaznivo dejanje; poziva države članice, naj pregledno in učinkovito sodelujejo s športnimi organizacijami, ter poglobijo komunikacijo in sodelovanje z Eurojustom in Europolom za boj proti tem pojavom;

Davčne oaze

62.  poudarja, da EU vsako leto zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom izgubi bilijon EUR; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti davčnim oazam in državam z netransparentnimi ali škodljivimi davčnimi praksami, ki predstavljajo ogromen problem, ki zadeva vsakega evropskega državljana;

63.  pozdravlja mednarodni sporazum v okviru skupine G20 o uporabi novega svetovnega standarda za večjo davčno preglednost v skladu z visokimi standardi, ki jih uporablja EU; poziva k njegovemu hitremu izvajanju in učinkovitemu mednarodnemu spremljanju davčnih goljufij in utaj; pozdravlja sporazume o izmenjavi davčnih informacij z državami, kot so Andora in Monako, ki jih je Komisija podpisala februarja 2016, že leta 2015 pa je podpisala sporazume s Švico, Lihtenštajnom in San Marinom;

64.  opozarja na odgovornost EU, da se bori proti davčnim pravilom, ki nadnacionalnim korporacijam in posameznikom omogočajo izogibanje davkom, in pomaga tretjim državam pri povrnitvi nezakonitih sredstev ter pregonu storilcev; poudarja, da mora EU v vseh ustreznih mednarodnih forumih spodbujati boj proti davčnim oazam, bančni skrivnosti in pranju denarja, odpravo pretirane poklicne skrivnosti, javno poročanje multinacionalk po državah in javne registre dejanskih lastnikov družb; poudarja, da so davčne oaze kraji za privilegirano zbiranje in pranje denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi, zato na ravni EU potrebujemo usklajen pristop;

65.  poziva Komisijo, naj ozavešča o resnih posledicah, ki jih ima omogočanje korupcije, obravnava možnost obsežnega načrta, s katerim bi odvračali od prenosa sredstev v države nečlanice EU, ki ščitijo anonimnost skorumpiranih posameznikov, in ponovno preuči svoje gospodarske in diplomatske vezi s temi državami;

Okoljska kazniva dejanja

66.  izraža zaskrbljenost zaradi povečanja nezakonitih okoljskih dejavnosti, ki so povezane ali izhajajo iz organiziranih kriminalnih dejavnosti, podobnih mafijskim, kot so nezakonito trgovanje z odpadki, tudi s strupenimi, in nezakonito odlaganje teh odpadkov ter uničevanje naravne dediščine; želi spomniti na svoje priporočilo v zvezi z razvojem skupnega akcijskega načrta za preprečevanje in boj proti tem kaznivim dejanjem; poudarja, da je treba izvrševati veljavna pravila o ohranjanju in varstvu narave, med drugim z opravljanjem preiskav glavnih izvajalcev in podizvajalcev velikih javnih infrastrukturnih naročil, ki se financirajo iz proračuna EU, glede njihove morebitne vpletenosti v kazniva dejanja;

67.  poziva Komisijo, naj spremljajo in ocenijo izvajanje Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja za zagotovitev, da države članice z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami kaznujejo vse oblike nezakonitega ravnanja, ki ogrožajo zdravje ljudi ali okolje; poziva mrežo Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), naj ga redno obvešča o ukrepih držav članic pri izvajanju zgoraj navedene direktive;

68.  poudarja, da organizirane kriminalne združbe uporabljajo gradbena podjetja, ki so specializirana za zemeljska dela, za pranje denarja in nezakonito odlaganje strupenih snovi, ki onesnažujejo okolje; poziva Komisijo, naj pri velikih javnih infrastrukturnih naročilih, ki se financirajo iz proračuna EU, izvede preiskavo glavnih izvajalcev in podizvajalcev glede morebitne vpletenosti v kazniva dejanja, da se prepreči tovrstna praksa;

Kibernetska kriminaliteta

69.  opozarja, da se kibernetska kriminaliteta pogosto uporablja pri pranju denarja in ponarejanju in je pomemben vir dohodka za številne hudodelske združbe, zato je treba poostriti zakonodajo EU in sodelovanje med državami članicami in z agencijami Unije na tem področju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so hudodelske združbe z goljufijami pri uporabi interneta v nezakonite namene, na primer za spodbujanje nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in trgovine z ljudmi, povečale obseg svoje nezakonite trgovine;

Organizirani kriminal in terorizem

70.  opozarja, da vse večje zbliževanje in povezovanje organiziranega kriminala in terorizma ter hudodelskih in terorističnih organizacij vse bolj ogrožata varnost Unije; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo financiranje in podpiranje terorizma s pomočjo organiziranega kriminala opredeljeno kot kaznivo dejanje in da bodo organi držav članic, ki sodelujejo v kazenskem postopku, izrecno upoštevali medsebojno povezanost organiziranega kriminala, terorističnih dejanj in financiranja terorizma;

71.  poudarja, da sta postala nezakonita trgovina s strelnim orožjem, nafto, drogami in prostoživečimi živalmi ter tihotapljenje migrantov, cigaret in ponarejenega blaga, umetniških del in drugih predmetov kulturne dediščine, ki ju izvajajo mreže organiziranega kriminala, zelo donosen način financiranja terorističnih skupin; je seznanjen, da je Komisija predložila akcijski načrt za boj proti trgovini s strelnim orožjem in eksplozivi ter njihovi nezakoniti uporabi, in meni, da ga je treba začeti čim prej izvajati; poziva države članice, naj s sprejetjem potrebnih ukrepov brez nepotrebnega upravnega obremenjevanja gospodarskih subjektov zagotovijo, da teroristične organizacije in kriminalne mreže ne bodo imele koristi od trgovine z blagom;

72.  opozarja, da je lahko vpletenost v kazniva dejanja povezana terorističnimi kaznivimi dejanji; opozarja, da so po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, premiki nezakonitega strelnega orožja, mednarodni organizirani kriminal in pranje denarja postali sestavni del terorizma; meni, da učinkovit boj proti terorizmu zahteva okrepitev zakonodaje EU na področju boja proti organiziranemu kriminalu, tudi z obravnavo obstoječih povezav med teroristi in organiziranimi kriminalnimi skupinami na podlagi vzajemne koristi;

Organizirani kriminal ter tihotapljenje ljudi in trgovina z njimi

73.  je zaskrbljen zaradi vse večje profesionalizacije tihotapljenja ljudi in s tem povezanih vse večjih gospodarskih koristi za združbe za nezakonito priseljevanje, kar je posledica nenehnih tokov beguncev v Evropo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo napredek pri mednarodnem sodelovanju v boju proti trgovini z ljudmi, da bi preprečili tihotapljenje ljudi in zmanjšali vpliv tihotapskih mrež;

74.  opozarja, da ima Evropska unija v zvezi s trgovino z ljudmi poseben pravni in politični okvir za povečanje sodelovanja in določitev te trgovine za prednostno nalogo organov in agencij, kot sta Europol in Eurojust; pozdravlja ugotovitve prvega poročila o doseženem napredku pri boju proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj na tej podlagi čim prej oblikuje strategijo za obdobje po letu 2016;

75.  obsoja vdor organiziranega kriminala na področje upravljanja skladov, namenjenih sprejemu migrantov, in spodbuja posebne ukrepe za preprečevanje tihotapljenja z ljudmi in trgovine z njimi, ki ju izvajajo zapletene mreže kriminalnih združb, ki se nahajajo v izvornih, tranzitnih in namembnih državah žrtev;

76.  poudarja, da je nujno treba obravnavati hude oblike izkoriščanja delavcev migrantov v Uniji; priznava, da sta pomanjkanje dovoljenih migracijskih poti in oviran dostop do pravnega varstva med glavnimi razlogi za trgovino z ljudmi; poleg tega ugotavlja, da direktiva o sankcijah zoper delodajalce vključuje pomembne določbe za obravnavo izkoriščanja delovne sile državljanov tretjih držav, ki nimajo dovoljenja za prebivanje, vendar so te določbe odvisne od obstoja poštenih, učinkovitih in dostopnih mehanizmov za pritožbe na nacionalni ravni in se še vedno izvajajo v minimalnem obsegu;

Zunanja razsežnost

77.  poziva EU, naj še naprej podpira konsolidacijo javne uprave in sprejetje primernih protikorupcijskih zakonodajnih okvirov v vseh državah, zlasti v pokonfliktnih državah in državah v tranziciji, kjer so državne ustanove šibke; vztraja, da je treba vselej v okviru meril, ki zagotavljajo primerne standarde za varstvo podatkov in zasebnosti, krepiti regionalna in specializirana policijska in pravosodna omrežja v državah v razvoju ter širiti najboljšo prakso, znanje in veščine Europola, Eurojusta in Evropske pravosodne mreže; poudarja, da je treba za to, da bi bili kršitelji spoznani za odgovorne, izboljšati pravno ureditev in kazenski pregon ter spodbujati zaščito prijaviteljev nepravilnosti ter v EU in zunaj nje vzpostaviti ustrezen sistem za njihovo zaščito; poudarja predvsem, da je potreben mehanizem neposrednega poročanja za državljane v državah prejemnicah pomoči EU, ki opozarjajo na nepravilnosti v programih, ki se financirajo s pomočjo EU;

78.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da najpomembnejše mednarodne konvencije in pobude za boj proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom niso dale konkretnih rezultatov na stopnji izvajanja; opozarja, da je oblikovanje zunanjepolitične protikorupcijske strategije bistveno za učinkovit boj proti korupciji in finančnemu kriminalu; poziva Evropsko unijo, naj kot prednostno nalogo svoje zunanje politike spodbuja pravilen prenos in izvajanje Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, katerih cilj je boj proti korupciji in pranju denarja;

79.  poziva Komisijo, naj s stalnim spremljanjem zagotovi, da pomoč EU ne bi neposredno ali posredno prispevala h korupciji; meni, da bi morala biti pomoč bolje usklajena z absorpcijsko zmogljivostjo države gostiteljice in njenimi splošnimi razvojnimi potrebami, da se preprečita pretirano zapravljanje in korupcija virov pomoči; poziva EU, naj korupcijo obravnava neposredno s programskimi dokumenti in strateškimi dokumenti držav, proračunsko podporo pa poveže z jasnimi protikorupcijskimi cilji; poudarja, da je treba v ta namen vzpostaviti stabilen mehanizem za spremljanje izvajanja; poziva Komisijo, naj oblikuje močno, celostno in celovito strategijo za upravljanje tveganja korupcije v državah v razvoju in z njo prepreči, da bi razvojna pomoč prispevala h korupciji, ter v celoti izvaja leta 2013 sprejeto strategijo boja proti goljufijam, zlasti pri izvajanju pomoči EU v vseh njenih oblikah, vključno z Evropskim razvojnim skladom ter skrbniškimi skladi, ter pri prenosu razvojnih projektov na tretje strani; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pristop EU h korupciji v državah AKP ne zagotavlja dovolj strateških smernic, da bi se v teh državah okrepili sistemi njenega preprečevanja in nadzora; meni, da je potrebna boljša usklajenost med Evropsko službo za zunanje delovanje in Generalnim direktoratom za mednarodno sodelovanje in razvoj pri njunem pristopu k učinkovitemu zatiranju korupcije v državah v razvoju;

80.  opozarja na pomen usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter poudarja, da je treba boj proti organiziranemu kriminalu vključiti v razvojne in varnostne strategije, s čimer bi ponovno vzpostavili stabilnost v državah v razvoju;

81.  poudarja, da je v boju proti kaznivim dejanjem, ki povzročajo lakoto in revščino, ključno spoštovanje pravice ljudi in vlad do odločanja o svojih prehranskih in kmetijskih sistemih; poziva mednarodno skupnost, naj se dejavno sooči s finančnimi špekulacijami z živili, kot so nakupi po nizkih cenah na velikih kmetijskih površinah ter prilaščanje zemljišč s strani velikih multinacionalnih kmetijskih družb, pri čemer je treba upoštevati škodljive posledice za majhne proizvajalce;

82.  države v razvoju poziva, naj kot del svoje protikorupcijske agende povečajo preglednost in odgovornost v pogodbah o virih, finančnem poročanju in revizijah družb ter pobiranju in dodeljevanju dohodkov;

83.  poziva EU, naj poveča pomoč, da bi državam, ki so bogate z viri, pomagala izvajati načela iz pobude za preglednost v ekstraktivni industriji o večji preglednosti in odgovornosti v naftnem, plinskem in rudarskem sektorju; močno spodbuja k vzpostavitvi učinkovitega pravnega okvira, ki bi družbe, ki sodelujejo v dobavnih verigah v naftnem, plinskem in rudarskem sektorju, podpiral pri pravilnem izvajanju pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

84.  naroča svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj nadaljuje s spremljanjem priporočil iz njegovih resolucij o boju proti korupciji; poziva ga, naj ob upoštevanju zgoraj omenjenih priporočil v dveh letih oceni zakonodajne ukrepe, ki jih je na tem področju sprejela Evropska komisija;

o
o   o

85.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 218, 14.8.2013, str. 8.
(2) UL L 127, 29.4.2014, str. 39.
(3) UL L 130, 1.5.2014, str. 1.
(4) UL L 151, 21.5.2014, str. 1.
(5) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(6) UL L 328, 6.12.2008, str. 28.
(7) UL L 141, 5.6.2015, str. 1.
(8) UL L 150, 20.5.2014, str. 93.
(9) UL L 319, 4.12.2015, str. 1.
(10) UL L 332, 18.12.2007, str. 103.
(11) UL L 317, 4.11.2014, str. 28.
(12) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(13) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(14) UL L 65, 11.3.2016, str. 1.
(15) ECLI:EU:C:2015:555.
(16) UL C 346, 21.9.2016, str.27.
(17) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0269.
(19) UL C 208, 10.6.2016, str.89.

Pravno obvestilo