Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2059(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0278/2016

Predložena besedila :

A8-0278/2016

Razprave :

PV 24/10/2016 - 19
CRE 24/10/2016 - 19

Glasovanja :

PV 25/10/2016 - 7.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0406

Sprejeta besedila
PDF 459kWORD 58k
Torek, 25. oktober 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina
P8_TA(2016)0406A8-0278/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina (2016/2059(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina (COM(2016)0049),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080), in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju energetske strategije do leta 2030, kot je predstavljena v sporočilu Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM(2014)0015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2014 z naslovom Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (COM(2014)0520),

—  ob upoštevanju 5. ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) – poročilo delovne skupine I z naslovom Climate Change 2013: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe 2013: fizikalno-znanstveni temelji)

–  ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva(1),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklenjenega decembra 2015 na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 16/2015 z naslovom Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo s pomočjo razvoja notranjega energetskega trga: potrebnih je več prizadevanj,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti(2),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem (A8-0278/2016),

A.  ker utegne imeti plin v naslednjih desetletjih še naprej pomembno vlogo v energetskem sistemu EU, in sicer pri industrijski proizvodnji, kot vir toplote v stavbah in kot podpora obnovljivim virom, medtem ko naj bi EU uresničila svoje cilje glede emisij toplogrednih plinov, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter prešla na nizkoogljično gospodarstvo, v katerem bodo plin postopoma nadomestili čisti energetski viri;

B.  ker je zemeljski plin fosilno gorivo, ki lahko v svojem življenjskem ciklu (pri proizvodnji, prevozu in porabi) sprosti velike količine metana, če se z njim ne ravna ustrezno; ker je toplogredni potencial metana v dvajsetletnem obdobju občutno višji kot potencial CO2, tako da pomembno vpliva na podnebne spremembe;

C.  ker se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala raven emisij toplogrednih plinov iz leta 1990 za 80 do 95 %;

D.  ker naj bi se evropska odvisnost od uvoza plina v naslednjih letih povečala, v nekaterih državah članicah pa je že dosegla 100 % v primerih, ko ni alternativnih dobaviteljev ali dobavnih poti ali pa jih je malo;

E.  ker utekočinjeni zemeljski plin pomeni priložnost za Evropo, saj se z izvajanjem pritiska za nižanje cen zemeljskega plina povečuje konkurenčnost, pa tudi v smislu večje zanesljivost oskrbe; ker je zemeljski plin tudi prilagodljiv rezervni vir za obnovljive vire energije pri proizvodnji električne energije;

F.  ker bi uporaba zemeljskega plina v prometu (stisnjeni zemeljski plin in utekočinjeni zemeljski plin), kakor je določeno v Direktivi 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, prinesla velike koristi za okolje;

G.  ker bi si EU morala aktivno prizadevati za razvoj domačih konvencionalnih virov plina, kot so viri, ki so jih odkrili na Cipru;

H.  ker je EU druga največja uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina na svetu in bi morala zato na energetskem področju imeti bolj proaktivno vlogo v diplomaciji v mednarodnem prostoru;

I.  ker je pomembno spodbujati celovit predlog za uporabo domačih virov energije, kot so nahajališča zemeljskega plina v ciprski izključni ekonomski coni, in podpreti izgradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Cipru tudi za izkoriščanje nahajališč na sosednjih območjih;

J.  ker EU še vedno ni zmožna v celoti izkoristiti prednosti integriranega notranjega energetskega trga, in sicer tako zaradi nezadostnih povezav in usklajenosti kot zaradi nepopolnega izvajanja tretjega energetskega svežnja;

K.  ker je v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, določenih pet tesno povezanih vidikov, ki se medsebojno krepijo: energetska varnost; povsem integriran evropski energetski trg; energijska učinkovitost; razogljičenje gospodarstva; raziskave, inovacije in konkurenčnost; ker bi morala strategija poleg tega spodbujati dostopne cene energije za vse;

Uvod

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina; meni, da bo notranji energetski trg, ki bo v celoti vključeval utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina, imel pomembno vlogo pri doseganju končnega cilja trdne energetske unije;

2.  želi spomniti, da je strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina eden od elementov energetske unije, katere namen je hiter prehod EU na trajnosten, zanesljiv in konkurenčen energetski sistem, odpravila pa naj bi tudi odvisnost od zunanjih dobaviteljev plina; poudarja, da je eden od ciljev energetske unije, da bi EU postala vodilna v svetu na področju energije iz obnovljivih virov;

3.  ker je treba potrebe politike na področju plina v skladu s Pariškim sporazumom konference COP 21 prilagoditi sprejetemu cilju, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo; ker naj bi imel plin pomembno vlogo v energetskem sistemu EU vse do leta 2050, ko bi morali v skladu s Pariškim sporazumom in energetskim načrtom EU za leto 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov na vrednost 80–90 % predindustrijske ravni, zlasti v industrijski proizvodnji in kot vir toplote v stavbah; ker se bo pomen plina zmanjševal in ga je treba dolgoročno postopno odpraviti, da bo EU uresničila svoje ambiciozne cilje v zvezi s toplogrednimi plini, energijsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije ter prešla v trajnostno gospodarstvo;

4.  meni, da lahko energetsko varnost najučinkoviteje zagotovimo z boljšim usklajevanjem nacionalnih energetskih politik, vzpostavitvijo prave energetske unije z enotnim energetskim trgom, s skupno energetsko politiko in sodelovanjem med državami članicami na tem področju v skladu z načeli solidarnosti in zaupanja; v zvezi s tem meni, da bi moralo biti nadaljnje povezovanje energetske politike v korist državam članicam, v skladu s cilji EU, mednarodnimi obveznostmi in zastavljenimi cilji ter ne bi smela škoditi interesom držav članic in njihovih državljanov; podpira prizadevanja za oblikovanje skupnega stališča EU v večstranskih energetskih ustanovah in okvirih;

5.  meni, da morajo imeti vsi državljani EU dostop do varne in cenovno dostopne oskrbe z energijo; glede tega opozarja na sedanji razvoj dogodkov na svetovnih trgih utekočinjenega zemeljskega plina, kjer so se zaradi presežkov znižale cene, to pa je priložnost, da bi potrošnikom EU zagotovili razmeroma cenejšo oskrbo s plinom in s tem nižje stroške energije; poudarja, da je varna, dostopna in trajnostna energija osrednja gonilna sila evropskega gospodarstva in bistvenega pomena za industrijsko konkurenčnost; poziva EU in njene države članice, naj v okviru energetske strategije EU dajo prednost odpravljanju energetske revščine, oskrbo z energijo pa naj izboljšajo z izmenjavo primerov dobre prakse na ravni EU;

6.  poudarja, da mora biti strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin skladna z okvirno strategijo za trdno energetsko unijo in da mora torej podpirati večjo zanesljivost oskrbe z energijo, razogljičenje, dolgoročno trajnost gospodarstva ter zagotavljanje dostopnih in konkurenčnih cen energije;

7.  se strinja z oceno Komisije, da so države članice v regiji Baltskega morja ter v srednji in jugovzhodni Evropi in Irska – kljub velikim prizadevanjem za razvoj infrastrukture v nekaterih med njimi – še vedno močno odvisne od enega samega dobavitelja in so izpostavljene pretresom pri oskrbi in motnjam;

8.  priznava, da bi se z razpoložljivostjo utekočinjenega zemeljskega plina v teh državah članicah, med drugim tudi s podporo za plinovodno infrastrukturo, sedanje razmere glede zanesljivosti oskrbe znatno izboljšale, in sicer ne le v fizičnem, ampak tudi v gospodarskem smislu, saj bi to prispevalo k bolj konkurenčnim cenam energije;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo učinkovitejšo in boljšo uporabo obstoječe infrastrukture, vključno s skladiščenjem plina;

10.  opozarja na potencial tehnologije za pretvorbo energije v plin za skladiščenje energije iz obnovljivih virov in njeno izkoriščanje za ogljično nevtralen plin za prevoz, ogrevanje ter proizvodnjo energije;

11.  poudarja, da mora plinski sistem EU postati bolj raznolik in prožen, kar bi prispevalo h ključnemu cilju energetske unije, torej zanesljivi, odporni in konkurenčni oskrbi s plinom; poziva Komisijo, naj razvije strategijo za dolgoročno zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza plina, ki bo odražala njeno zavezo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 glede na ravni leta 1990, ter v zvezi s tem poudarja, da bi odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv znatno zmanjšali, če bi energetsko učinkovitost obravnavali kot osnovno načelo in postopno ukinili subvencije za fosilna goriva;

12.  želi spomniti, da je Parlament večkrat pozval k zavezujočim podnebnim in energetskim ciljem za leto 2030, in sicer najmanj 40-odstotnemu zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov, najmanj 30-odstotnemu deležu obnovljivih virov energije in 40-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti, ki bi jih uresničili prek ciljev posameznih držav;

13.  poudarja, da je treba pred podpiranjem novih terminalov za ponovno uplinjanje spodbujati uporabo obstoječih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki je najučinkovitejša iz čezmejnega vidika, da bi preprečili vezanost na določeno tehnologijo ali nasedle naložbe v infrastrukturo za fosilna goriva in zagotovili, da potrošnikom ne bo treba nositi stroškov morebitnih novih projektov; meni, da bi morala Komisija natančno pregledati svojo analizo povpraševanja ter ocene tveganj in potreb;

Dograditev manjkajoče infrastrukture

Infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin

14.  opozarja, da je v EU kot celoti dovolj terminalov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, in priznava, da je bila zaradi nizkega notranjega povpraševanja po plinu v zadnjih letih ter relativno visoke svetovne cene utekočinjenega zemeljskega plina izkoriščenost teh terminalov v EU nizka; poudarja, da bi morale imeti dostop do utekočinjenega zemeljskega plina vse države članice, zlasti tiste, ki so odvisne od enega samega dobavitelja, bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih držav članic;

15.  poudarja, da je treba v večini primerov dati prednost tržnim rešitvam in uporabi obstoječe infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin na regionalni ravni; vendar ugotavlja, da se rešitve lahko razlikujejo glede na nacionalne posebnosti in posebnosti trga, na primer glede na raven povezanosti, razpoložljivih možnosti za skladiščenje in strukturo trga;

16.  poudarja, da bi morali zato, da bi se izognili nasedlim naložbam, pred odločitvijo o uvajanju nove infrastrukture skrbno proučiti alternativne možnosti in rešitve za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom z regionalnega vidika in z vidika okoljske trajnosti, pri tem pa bi morali upoštevati podnebne in energetske cilje Unije ter načelo geografske uravnoteženosti, da bi povečali energetsko varnost in zagotovili čim učinkovitejšo rabo obstoječe infrastrukture;

17.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja pri gradnji novih terminalov in povezav za utekočinjeni zemeljski plin ter opozarja, da bi morale države članice z dostopom do morja tesno sodelovati z neobalnimi državami, da bi se izognile čezmernim naložbam v nepotrebne in negospodarne projekte; poudarja, da bi bilo možnih več rešitev za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom z bolj optimalno uporabo koridorjev sever-jug in zahod-vzhod ter izboljšano zmogljivostjo povratnega toka; meni, da bi lahko skupaj razvijali znanje in pridobivali informacije o vprašanjih, kot so zmogljivosti skladiščenja energije ter postopki javnega naročanja za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode; je trdno prepričan, da mora EU s svojo strategijo zagotoviti, da bo utekočinjeni zemeljski plin dostopen na regionalni ravni v vsej Evropi;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo strategije za podporo obratom, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje uporabiti za upravljanje prenosa in skladiščenja obnovljivega zemeljskega plina.

19.  poudarja, da bi morala strategija vključevati tudi uporabo utekočinjenega zemeljskega plina kot alternative razvoju infrastrukture za distribucijo in prenos plina na območjih, kjer trenutno ni stroškovno učinkovita; opozarja, da lahko mali obrati za utekočinjeni zemeljski plin zagotovijo optimalno infrastrukturo za večjo uporabo zemeljskega plina na območjih, kjer naložbe v plinsko infrastrukturo niso donosne, med drugim tudi za večjo uporabo plina pri proizvodnji toplote, s čimer se zmanjšajo emisije iz virov, ki so bližje tlom;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo ključne projekte skupnega interesa ter prednostno obravnavajo predvsem ekonomsko in okoljsko uspešne projekte, določene v treh regionalnih skupinah na visoki ravni; poudarja, da gradnja terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki so potrebni za izpolnitev povpraševanja po plinu in usklajeni z njim, ni dovolj in da je nujna podporna plinovodna infrastruktura z ustreznimi tarifami, da bi imele koristi tudi države, ki niso prejemnice;

21.  pozdravlja, da se pomembni projekti v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom (na primer koridor sever-jug) opredeljujejo kot projekti skupnega interesa; poziva Komisijo, naj v načrtovanje nadaljnje obnove plinovoda in vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) v celoti vključi balkanske države, da bi zagotovili ključno vlogo energetskega sektorja EU v regiji;

22.  podpira predlog Komisije v okviru potekajoče revizije uredbe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, da bi pregledali veljavna izvzetja glede povratnega toka za povezovalne daljnovode, in podpira okrepljeno vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v tem procesu; opozarja, da ima ta agencija na voljo premalo osebja in virov; poudarja, da je treba agenciji zagotoviti potrebne vire, zlasti dovolj osebja, da bi lahko izpolnjevala naloge, ki so ji določene z zakonodajo.

Infrastruktura za skladiščenje

23.  želi spomniti, da je geologija med pomembnimi odločilnimi dejavniki pri gradnji novih skladišč za plin, in opozarja na sedanje presežne zmogljivosti v evropskih skladiščih za plin; poudarja, da bi lahko z regionalnim sodelovanjem in ustrezno ravnjo plinskih poveza, pa tudi z odpravo notranjih ozkih grl, lahko pomembno izboljšali izkoriščenost obstoječih skladišč plina; poudarja, da je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi utekočinjenega zemeljskega plina zagotoviti spoštovanje najvišjih okoljskih standardov;

24.  poudarja, da je čezmejni dostop do skladišč plina eno glavnih orodij za izvajanje načela energetske solidarnosti v primeru pomanjkanja plina ali v izrednih razmerah;

25.  poudarja, da bo širša uporaba zmogljivosti za skladiščenje v Ukrajini možna le, če bo v tej državi zagotovljen ustrezen in stabilen gospodarski in pravni okvir ter celovitost infrastrukture za oskrbo ter če bo vzpostavljena zadostna raven plinskih povezav, da bo lahko čezmejni pretok energije prost in brez fizičnih ovir; poleg tega poudarja, da bo ukrajinski industrijski sektor, ki je odvisen od plina, kmalu spet začel rasti in da bo zato potreben uvoz dodatnih količin plina; meni, da bi morala EU Ukrajino podpreti pri prehodu od odvisnosti od ruskega zemeljskega plina na utekočinjeni zemeljski plin;

Povezovanje utekočinjenega zemeljskega plina in skladišč s trgi

26.  poudarja, kako pomembno je delo regionalnih skupin na visoki ravni, kot so skupina na visoki ravni za plinske povezave v srednji in jugovzhodni Evropi (CESEC), načrt povezovanja baltskega energetskega trga (BEMIP) in skupina za jugozahodno Evropo; meni, da je tovrstno prostovoljno regionalno sodelovanje zelo uspešno in pozdravlja podporno vlogo Komisije v njem; poudarja, da je treba odobrene akcijske načrte pragmatično in pravočasno izvajati in poziva k skrbnemu spremljanju izvajanja;

27.  poudarja, da je treba poiskati stroškovno učinkovite in okoljsko trajnostne rešitve za oskrbo z energijo, da bi povečali dolgoročno zanesljivost oskrbe za Iberski polotok, srednjo in jugovzhodno Evropo, baltske države in Irsko, saj te regije niso dovolj povezane in/ali integrirane z notranjim energetskim trgom in si zaslužijo popolno podporo EU v imenu načela solidarnosti; poudarja tudi, da je treba podpreti najbolj ranljive države, ki so še vedno energetsko izolirane, kot sta Ciper in Malta, pri diverzifikaciji njihovih virov in poti za oskrbo z energijo; v zvezi s tem poudarja, da morata utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina prispevati k odpravi vsakršne energetske izolacije držav članic in regij v EU;

28.  poziva k proizvodnji plina v Sredozemlju ter v Črnem in Kaspijskem morju, neobalne države v srednji in jugovzhodni Evropi pa naj se povežejo s temi novimi zmogljivostmi, da bi v teh regijah dosegli diverzifikacijo virov oskrbe; opozarja, da bo to omogočilo konkurenco med različnimi viri plina in nadomestilo uvoz zemeljskega plina na podlagi pogodb z indeksacijo nafte, s čimer se bo povečala pogajalska moč držav članic; poudarja, da z enim samimi virom energije nikoli ne bo mogoče izpolnjevati potreb EU po energiji ter da je raznolikost tako na domačih kot na tujih trgih bistvenega pomena; zato meni, da bi si bilo treba dejavno prizadevati za razvoj domačih konvencionalnih virov plina, ki so jih odkrili na Cipru;

29.  podpira namero Komisije, da bo nosilcem projektov zagotovila več informacij in pomoči v zvezi z različnimi možnostmi financiranja projektov, na primer v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, instrumenta za povezovanje Evrope in evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter v zvezi z različnimi tehničnimi rešitvami;

30.  opozarja, da bi morali kot ključno načelo pri doseganju optimalne rešitve na regionalni ravni in ravni EU najti stroškovno učinkovite in trajnostne okoljske rešitve, in poziva Komisijo, države članice in nacionalne regulativne organe, naj omejena razpoložljiva sredstva dodelijo razvoju kritične infrastrukture, da bi pritegnili zasebne naložbe v infrastrukturo in povezovalne daljnovode za utekočinjeni zemeljski plin;

31.  izraža zaskrbljenost, ker je bil uvoz plina iz Rusije v letu 2015 za 7 % višji kot leta 2014 in ker je v istem letu 41 % plina, uvoženega iz držav zunaj EU, izviralo iz Rusije; opozarja, da imata pri zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina poleg povečane učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije pomembno vlogo tudi utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina;

32.  izraža zaskrbljenost zaradi predlagane podvojitve zmogljivosti plinovoda Severni tok ter neželenega učinka, ki bi ga imela na energetsko varnost in diverzifikacijo virov ter na načelo solidarnosti med državami članicami; opozarja na geopolitične posledice projekta in temeljna načela v celoti povezane, varne, konkurenčne in trajnostne energetske unije in poudarja, da projekt ne bi smel biti upravičen do finančne podpore EU ali do odstopanj od prava EU; poudarja, da bi s podvojitvijo zmogljivosti plinovoda Severni tok eno podjetje zavzelo prevladujoč položaj na evropskem trgu plina, čemur bi se morali izogniti;

33.  meni, da če bi bil v nasprotju z evropskimi interesi plinovod Severni tok 2 zgrajen, bi bilo nujno treba oceniti dostopnost do terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in podrobno preučiti stanje v zvezi s plinskim koridorjem sever-jug;

Dokončanje notranjega trga plina: gospodarski, pravni in regulativni vidiki

EU kot privlačen trg za utekočinjeni zemeljski plin

34.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo tretji energetski sveženj in kodekse plinskih omrežij;

35.  poudarja, da imajo na trgih plina pomembno vlogo dobro povezana vozlišča za utekočinjeni plin in da bi ta zagotovila integriran enotni trg, ki bi omogočil prost čezmejni pretok plina v skladu s cenovnimi signali trga;

36.  poudarja, da velike rezerve plina v severnoafriških državah in nedavna odkritja nahajališč v vzhodnem Sredozemlju ponujajo tej regiji možnost, da postane dinamično središče omrežja plinovodov, ki bi dobavljalo plin v Evropo; meni, da bi nova zmogljivost utekočinjenega zemeljskega plina, ki se razvija v Sredozemlju, lahko bila podlaga za infrastrukturno vozlišče;

37.  vztraja, da bi dokončanje notranjega trga plina ter odprava regulativnih ovir bistveno izboljšala likvidnost trgov plina; poziva deležnike, naj čim prej dokončajo kodeks omrežij o pravilih za harmonizirane tarifne strukture za prenos plina;

38.  opozarja, da je pri čezmejnih naložbah potrebno aktivno sodelovanje med vladami, nacionalnimi regulativnimi organi in glavnimi deležniki, pri tem pa je treba poleg nacionalnih interesov vedno upoštevati evropsko perspektivo;

Skladiščenje plina na notranjem trgu

39.  poudarja, da je treba vzpostaviti harmonizirane tarifne strukture po vsej EU in povečati preglednost glede določitve tarif, da bi dosegli višjo izkoriščenost obstoječih skladišč za plin; meni, da bi bilo treba v kodeksu omrežij o pravilih za harmonizirane tarifne strukture za prenos plina upoštevati potrebo po harmonizaciji;

40.  podpira predlog Komisije, naj se omogoči uporaba biometana in drugih obnovljivih plinov, ki so v skladu z ustreznimi standardi EU za kakovost prenosa, distribucije in skladiščenja plina; priporoča, naj se pri tem upoštevajo tehnični parametri, kakovost plina, stroškovna učinkovitost, ekonomija obsega in možne rešitve v zvezi z lokalnimi ali regionalnimi omrežji;

41.  poziva države članice, naj začnejo v celoti izvajati tretji energetski sveženj, zlasti v zvezi z določbami o omogočanju dostopu biometana do omrežja in zmogljivosti za skladiščenje; v zvezi s tem opozarja na Direktivo 2009/73/ES, v skladu s katero bi morale države članice ob upoštevanju zahtev glede potrebne kakovosti zagotoviti, da bi imeli bioplin in plin, pridobljen iz biomase, in druge vrste plina nediskriminatoren dostop do plinskega sistema, če je takšen dostop trajno združljiv s tehničnimi pravili in varnostnimi standardi;

42.  spodbuja upravljavce skladišč in nacionalne regulativne organe za utekočinjeni zemeljski plin, naj ob upoštevanju veljavne zakonodaje EU razvijajo nove prilagodljive proizvode in storitve, da bi bilo ponovno uplinjanje in skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina privlačnejše in da bi se čim bolj povečala izkoriščenost obstoječih obratov in skladišč;

Optimizacija skladiščenja za zanesljivost oskrbe s plinom

43.  poudarja, da v nekaterih državah članicah skladiščenje plina omogoča takojšnje in zelo prilagodljive storitve, in opozarja, da je vloga skladiščenja pri motnjah v oskrbi drugačna kot pri utekočinjenem zemeljskem plinu, kjer se zaradi logistike v oskrbovalni verigi težko zagotovi enaka odzivnost;

44.  poudarja, da je pomembno odpraviti regulativne ovire za razvoj konceptov regionalnega skladiščenja; meni, da bi lahko nekatera skladišča ponujala mednarodne storitve po meri, tj. storitve skladiščenja skupaj s čezmejnim prevozom; predlaga, naj regionalne skupine na visoki ravni tesneje sodelujejo pri iskanju inovativnih rešitev za učinkovito uporabo strateško pomembnih sredstev na regionalni in evropski ravni;

EU kot akter na mednarodnih trgih utekočinjenega zemeljskega plina

45.  je seznanjen z globalnim trendom povečevanja zmogljivosti za utekočinjanje in njegovim potencialnim učinkom na evropske trge plina;

46.  meni, da lahko EU, ki se razvija v pomemben trg, prispeva k oblikovanju pravil za trgovanje s plinom, da bi dosegli večjo prožnost in konvergenco svetovnih trgov plina;

47.  podpira Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje pri njunem aktivnem prizadevanju v energetski diplomaciji, s čimer spodbujata oblikovaje preglednega in dobro delujočega svetovnega trga plina, ki bo deloval po pravilih;

48.  poudarja, da je zaradi skladnosti z ustanovnimi vrednotami EU in zaradi učinkovitosti zunanjega delovanja EU pomembno zmanjšati ali odpraviti odvisnost EU od uvoza plina in nafte iz avtoritarnih režimov, ki kršijo človekove pravice;

49.  poziva k večjemu zbliževanju in sinergiji institucij, zlasti k temu, da bi se prednostne naloge glede zunanje energetske varnosti bolj upoštevale v politikah, ki jih vodi podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko , in da bi podpredsednica/visoka predstavnica in pristojni komisarji delovali bolj usklajeno; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj skupaj z državami članicami okrepi obstoječe energetsko sodelovanje s sedanjimi dobavitelji in vzpostavi novo sodelovanje s potencialnimi dobavitelji ter tranzitnimi državami in drugimi ključnimi akterji; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament redno obvešča o izvajanju akcijskega načrta EU za diplomacijo na energetskem področju;

50.  poudarja, da je treba odpraviti vse ovire za prosto svetovno trgovino z utekočinjenim zemeljskim plinom, pri čemer mora biti njegova proizvodnja trajnostna; v zvezi s tem poziva oblikovalce politike v ZDA, naj okrepijo gotovost pri naložbah z uvedbo jasnih meril in rokov v postopku odobritve za izvoz plina v države zunaj območja proste trgovine;

51.  poudarja, da je treba ozaveščati o okoljskih in podnebnih vplivih ter socialnih učinkih uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina; zlasti pa poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo ubežne emisije metana čim nižje;

52.  poudarja, da bi se z uporabo utekočinjenega zemeljskega plina lahko tudi zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz pomorskega in cestnega prometa, pod pogojem, da bi sprejeli vse učinkovite ukrepe za zmanjšanje emisij metana v vsem življenjskem ciklu goriva, vključno v fazah proizvodnje, distribucije in zgorevanja; zato poziva, naj se sprejmejo ustrezni ukrepi, da bi emisije metana z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij v vsej verigi za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom zmanjšali na najnižjo možno raven, v ta namen pa naj se tudi zagotovi ustrezno financiranje raziskav in razvoja;

53.  poudarja, da ima trgovina osrednjo vlogo pri energetski varnosti in da so ključno orodje za to močna energetska partnerstva, okrepljena z vključitvijo poglavij o energiji v trgovinske sporazume EU; meni, da je izjemno pomembno, da se s trgovinsko politiko EU diverzificira oskrba energije v Uniji in državah članicah in tako zmanjša njihova odvisnost od uvožene energije, ki prihaja od premajhnega števila dobaviteljev; poudarja, da bi morala EU raziskati možnosti za nova partnerstva, pregledati obstoječa in voditi posebne energetske pogovore z drugimi partnerji na območjih, kot so osrednja Azija, severna Afrika in obe Ameriki, pa tudi drugje; meni, da bi morala EU zavzeti bolj proaktivno vlogo v mednarodni diplomaciji na energetskem področju; poziva k večji usklajenosti trgovinske in energetske politike EU; poudarja, da je treba povečati preglednost v mednarodnih pogajanjih o utekočinjenem zemeljskem plinu; meni, da bi morala sedanja in prihodnja pogajanja s partnerji, kot so ZDA in Avstralija, vsebovati močan energetski del; meni, da bi morala EU tesno sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi oblikovali konkurenčen in pregleden svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina;

54.  opozarja, da morajo EU in njene države članice za uspešno spoprijemanje s sedanjimi izzivi in za uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev glede na globalne omejitve na teh področjih skupaj ukrepati tudi na mednarodnem prizorišču (na podlagi veljavnih pravnih okvirov in večstranskih konvencij), in sicer z odpiranjem vprašanj energetske varnosti in trajnosti v okviru mednarodnih trgovinskih forumov, med drugim tudi s partnerskimi državami, ki so odvisne od uvoza plina; poudarja, da bi morala EU hkrati tudi podpirati in spodbujati energetsko učinkovitost;

55.  meni, da je še posebej pomembno, da trgovinska politika zagotovi dovolj možnosti za zasebna in javna podjetja držav članic EU na področju čiste, varne in energetsko učinkovite tehnologije, zlasti glede na vse večje svetovno povpraševanje po energiji; poziva, naj se v pobudi za okolju prijazno blago močno znižajo tarife za čisto tehnologijo, enako tudi v sporazumih EU o prosti trgovini, kjer je treba odpraviti netarifne ovire za trgovino z viri energije;

56.  poudarja, da je v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) v poglavju „Energija in surovine“ pomemben del o energetski varnosti EU; pozdravlja prizadevanja Komisije za odpravo omejitev pri izvozu plina iz ZDA v EU;

57.  meni, da 12,2 milijarde kubičnih metrov na leto, ki jih leta 2016 dal na trg obrat Sabine Pass LNG na vzhodni obali ZDA, skupaj z morebitnimi dodatnimi zmogljivostmi različnih ameriških projektov v obsegu 74 milijard kubičnih metrov pred letom 2020 pomenijo veliko priložnost za Evropo, da okrepi svoje energetske trgovinskih vezi z ZDA; meni, da bo zaključek dela na poglavju o energiji in surovinah v sporazumu TTIP znatno povečal možnosti za oskrbo EU s plinom;

58.  poudarja, da bi morali evropskim podjetjem na energetskih trgih tretjih držav zagotoviti delovanje pod enakimi pogoji, kot jih imajo domača podjetja; poudarja, da morajo podjetja tretjih držav, ki delujejo na evropskih energetskih trgih, delovati v skladu z evropskim pravom; poudarja, da morajo imeti ti subjekti pregledno strukturo, da je mogoče ugotoviti, kdo so njihovi delničarji.

59.  poudarja, da je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi utekočinjenega zemeljskega plina ter pri izkoriščanju domačih zalog in virov zagotoviti najvišje okoljske standarde, obenem pa spoštovati mednarodne delovne standarde o zdravju in varnosti pri delu; poudarja, da je treba ozaveščati o okoljskih in podnebnih vplivih in socialnih učinkih uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina; ponovno poudarja, da je treba vključiti lokalne skupnosti in se opreti na realne ocene o porabi in – v primeru gradnje – načrtovanju nove infrastrukture; poudarja, da bi lahko s prehodom na utekočinjeni zemeljski plin odpravili odvisnost pomorskega prometa od premoga; poziva EU, naj za tovrstne evropske projekte zagotovi finančno podporo;

60.  opozarja, da bi lahko glede na napovedi o rasti ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina v naslednjih letih to strategijo dopolnili z oceno potreb po plovilih za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina in ukrepi, s pomočjo katerih bi ladjedelništvo EU lahko izkoristilo to priložnost in tako prispevalo k cilju, da bi delež industrije do leta 2020 znašal 20 % BDP; poziva k določitvi varnostnih standardov, na podlagi katerih bi lahko nadzirali prevoz utekočinjenega zemeljskega plina in po potrebi zanj uvedli strožje pogoje v okviru ukrepov za preprečevanje terorizma;

Trajnost in uporaba utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva na področju prometa, ogrevanja in električne energije

61.  priznava potencial utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v cestnem in pomorskem prometu; poudarja, da bi širša uporaba utekočinjenega zemeljskega plina pri prevozu blaga, zlasti širša uporaba motorjev na utekočinjen zemeljski plin v pomorskem prometu, lahko prispevala k zmanjšanju svetovnih emisij CO2, SOx in NOx;

62.  poudarja, da je omrežje oskrbovalne infrastrukture osnovni pogoj za izdatno uvajanje utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometnem sektorju; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje Direktive 2014/94/EU o alternativnih gorivih, vključno z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za utekočinjeni zemeljski plin v koridorjih vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ter v pomorskih in celinskih pristaniščih, da bi ta plin zamenjal konvencionalna goriva, ki bolj onesnažujejo; poudarja pa, da utekočinjeni zemeljski plin ne bi smel nadomestiti obnovljivih virov energije, da bi zagotovili usklajenost s cilji glede trajnosti;

63.  poziva k vzpostavitvi pomorskih poti, zlasti v Azorskem otočju, ki bi lahko glede na svojo zemljepisno lego postalo ključna gorivna postaja za čezatlantske poti utekočinjenega zemeljskega plina; poziva Komisijo, naj v ta namen zagotovi sredstva za podporo evropskih projektov;

64.  Komisijo tudi poziva, naj skupaj z državami članicami in njihovimi regijami pripravi skupni projekt „modrih koridorjev utekočinjenega zemeljskega plina za otoke“ za pomorski sektor, vključno s pristanišči v vsem vseevropskem prometnem omrežju, da bi vzpostavili potrebno infrastrukturo za ta plin in to omrežje povezali z osrednjim delom vseevropskega prometnega omrežja;

65.  poziva države članice, naj poleg tega zagotovijo izvajanje Direktive 2014/94/EU v zvezi z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za stisnjeni zemeljski plin, da bodo motorna vozila, ki uporabljajo to gorivo, lahko vozila v mestnih/primestnih naseljih in drugih gosto poseljenih območjih ter vsaj znotraj obstoječega osrednjega dela vseevropskega prometnega omrežja in da bodo tako lahko krožila po vsej Uniji;

66.  poudarja, da je treba določiti skupne tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za utekočinjeni zemeljski plin za morske ladje, plovila za celinsko plovbo in motorna vozila, kot določa Direktiva 2014/94/EU; zahteva uvedbo strogih in usklajenih varnostnih predpisov in usposabljanja na področju skladiščenja utekočinjenega zemeljskega plina, oskrbovanja z njim in njegove uporabe na krovu v vsej Uniji ter da se omogoči tudi sočasno oskrbovanje z gorivom in pretovarjanje; ugotavlja, da bi bilo treba to delo izvajati v tesnem sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) in Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA);

67.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje raziskav in razvoja, da bi razvili boljše tehnologije za plovila za celinsko plovbo, morske ladje in motorna vozila s ciljem hitrega prehoda na floto z nižjimi emisijami ogljika, pa tudi za razvoj sistemov brez osebja za postavitev oskrbovalnih mest za utekočinjeni zemeljski plin; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude za razvoj plovil in motornih vozil na utekočinjeni zemeljski plin ali za njihovo naknadno opremljanje, da bi namesto konvencionalnega goriva uporabljala ta plin;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina po železnici, ker bi s tem razbremenili cesti promet in hkrati prispevali k okolju prijaznem in varnem prevozu goriva z nizkimi emisijami onesnaževal;

69.  poziva Komisijo, naj po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi oceni možnost, da bi poleg Uredbe (ES) št. 443/2009, ki določa standarde emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile, uvedla ekvivalent CO2 za emisije ogljikovodikov, tudi za namene obveščanje potrošnikov;

70.  ugotavlja, da bi uporaba tehnologije manjšega obsega za utekočinjenje zemeljskega plina na nekaterih področjih, na primer pri prevozu na velike razdalje ali pri industrijskih procesih visoke zmogljivosti, lahko ne le prispevala k ciljem podnebne politike, ampak bi lahko pomenila tudi pomembno poslovno prednost;

71.  ugotavlja, da je utekočinjeni zemeljski plin, zlasti stisnjeni zemeljski plin, izvedljiva rešitev tudi za javni promet, ki je že na voljo in ki lahko pomaga zmanjšati onesnaževanje zraka in onesnaževanje s hrupom, kar lahko izboljša življenjske pogoje, zlasti v mestnih naseljih;

72.  ugotavlja, da sta lahko utekočinjeni zemeljski plin in stisnjeni zemeljski plin sicer izvedljivi prehodni rešitvi za zmanjšanje vpliva prevoza na okolje, vendar bodo njune dolgoročne koristi uresničene samo, če bomo hkrati spodbujali nemoten prehod na uporabo utekočinjenega bioplina in drugih oblik obnovljivih virov energije, in sicer tako, da se zagotovi tudi interoperabilnost sistemov na utekočinjeni zemeljski plin in na utekočinjeni bioplin; poudarja, da mora biti strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin del širših evropskih podnebnih in energetskih ciljev in prednostnih nalog ter skladna s sporazumom COP 21, pri čemer naj bi bil poudarek na zmanjšanju povpraševanja, izboljšanju energetske učinkovitosti in postopni ukinitvi fosilnih goriv;

73.  poudarja, da je učinkovito omrežje oskrbovalne infrastrukture osnovni pogoj za izdatno uvajanje utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za razvoj tovrstne infrastrukture, da bi odpravili obstoječe vrzeli pri oskrbi in vzpostavili oskrbovalno omrežje na celotnem ozemlju;

74.  poudarja pomen infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin v morskih in rečnih pristaniščih za spodbujanje večmodalnosti, saj jo lahko uporabljajo tako morske ladje, plovila za celinsko plovbo in tovornjaki za nadaljnji prevoz po kopnem; poziva nacionalne in regionalne akterje, naj tesno sodelujejo, da bi okrepili večfunkcionalnost in možnosti izkoriščanja infrastrukture;

75.  meni, da je spodbujanje uporabe zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometu pomemben globalni izziv in poziva k sprejetju zaveze o doseganju zmanjšanja emisij v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

o
o   o

76.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, sekretariatu Energetske skupnosti in pogodbenicam Energetske skupnosti.

(1) UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

Pravno obvestilo