Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2956(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-1159/2016

Razprave :

PV 26/10/2016 - 12
CRE 26/10/2016 - 12

Glasovanja :

PV 27/10/2016 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0422

Sprejeta besedila
PDF 179kWORD 54k
Četrtek, 27. oktober 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Razmere v severnem Iraku/Mosulu
P8_TA(2016)0422RC-B8-1159/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu (2016/2956(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku(1), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(2), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo, z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev(3), ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(4), in z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja t. i. ISIS/Daiš(5),

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIS/Daiš, z dne 14. decembra 2015 o Iraku, z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIS/Daiš, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIS/Daiš v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji ter z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju srečanja ministrov za stabilizacijo Mosula, ki je potekalo 20. oktobra 2016 v Parizu, na katerem se je zbralo 22 držav, OZN, EU in Arabska liga, in ki sta mu skupaj predsedovala Francija in Irak, da bi oblikovali načrt za zaščito civilistov, razdelili pomoč in obravnavali vprašanja o upravljanju z območji, osvobojenimi izpod nadzora ISIS/Daiš,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998 in njegovih določb o jurisdikciji za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je iraška vojska ob podpori svetovne koalicije za boj proti ISIS/Daišu, pešmerg kurdske regionalne vlade in sil paravojaške organizacije Ljudska mobilizacija začela operacijo, da bi Mosul, drugo največje mesto v Iraku, ter številna mesta in vasi v mosulskem koridorju osvobodili izpod oblasti ISIS/Daiša;

B.  ker je ISIS/Daiš v Mosulu vsilil krut režim; ker prebivalci, ki jim je nedavno uspelo pobegniti iz mesta, poročajo, da ljudje v mestu stradajo in obupano čakajo na osvoboditev;

C.  ker so Ninivska nižina, Tal Afar in Sindžar, pa tudi širša regija, domovina prednikov kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov in Asircev), jazidov, sunitov in šiitskih Arabcev, Kurdov, Šabakov, Turkmencev, kakajcev, sabejcev in mandejcev, pa tudi drugih, kjer so vse do začetka tega stoletja in okupacije ISIS/Daiša, ki je leta 2014 zavzel skoraj vso regijo, ter kljub obdobjem zunanjega nasilja in preganjanja, stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja skupnosti;

D.  ker je bil Mosul večetnično mesto, v katerem so večinski arabski suniti sobivali s pripadniki kaldejske/sirske/asirske krščanske skupnosti ter kurdske, jazidske, šabaške, kakajske in turkmenske skupnosti (šiiti in suniti); ker je bila tudi za območja v okolici mesta v preteklosti značilna etnično-verska raznolikost, s koncentracijo kristjanov v Ninivski nižini, jazidov okrog gore Sindžar in muslimanskih Turkmenov v Tal Afarju; ker je bilo leta 2003 v Iraku 1,5 milijona kristjanov, danes pa se je njihovo število skrčilo na 200.000–350.000 in mnogi živijo v revščini; ker je prisotnost kristjanov in drugih manjšin v Iraku tradicionalno pomembna za družbo, saj je precej prispevala k politični stabilnosti, in ker bo izginotje teh manjšin imelo dodaten destabilizacijski učinek na regijo;

E.  ker so se Evropskemu parlamentu, ki je 4. februarja 2016 ugotovil, da ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, pridružili Svet Evrope, zunanje ministrstvo in kongres ZDA, parlament Združenega kraljestva, avstralski parlament ter druge države in institucije v ugotovitvi, da grozodejstva, ki jih ISIS/Daiš izvaja nad verskimi in etničnimi manjšinami v Iraku, vključujejo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;

F.  ker je bilo po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) od leta 2014 približno 3,3 milijona Iračanov prisiljenih zapustiti domove zaradi vojne, v Mosulu pa je več kot 1,5 milijona ljudem grozi skorajšnja razselitev, kar je neposredna posledica operacije za ponovno zavzetje območja;

G.  ker ima urad UNHCR odprtih pet taborišč in lahko nudi zatočišče 45.000 ljudem, ki bežijo iz Mosula in z okoliških območij, organizacija pa namerava imeti v prihodnjih tednih odprtih 11 taborišč z zmogljivostjo za 120.000 oseb, če bo mogoče za to nameniti območje v varnem predelu, daleč od frontne črte; ker ima urad UNHCR za odziv na razmere v Mosulu trenutno nekaj čez 38 % potrebnih sredstev; ker je financiranje nujno ne le za začetne priprave, ampak tudi za odzivanje na obsežno razseljevanje, ki bi lahko trajalo vso zimo;

H.  ker bi bilo treba zagotoviti ustrezne varnostne razmere za vse, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali bili prisilno razseljeni, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino;

I.  ker se je Svet za sodelovanje v okviru sporazuma med EU in Irakom o partnerstvu in sodelovanju drugič sestal 18. oktobra 2016 v Bruslju, da bi razpravljal o nujnih izzivih glede humanitarnih razmer in stabilizacije v Iraku; ker je EU Iraku do sedaj zagotovila 134 milijonov EUR v humanitarni pomoči, od tega 50 milijonov EUR za Mosul;

J.  ker je treba zagotoviti varnost za vse skupnosti, vključno s Kaldejci, sirskimi kristjani, Asirci in drugimi ogroženim prebivalci Ninivske nižine;

K.  ker člen 2 iraške ustave zagotavlja polne verske pravice vseh posameznikov do svobode verskega prepričanja in prakse;

L.  ker člen 125 iraške ustave zagotavlja upravne, politične, kulturne in izobraževalne pravice različnih narodnosti, kot so Turkmenci, Kaldejci, Asirci in vse druge skupine; ker je iraški predsednik vlade Haider Al Abadi 15. aprila 2015 izjavil, da bo država razpadla, če ne bo prišlo do decentralizacije, in da po njegovem mnenju za to ni omejitev;

M.  ker bi čim večja samostojnost in neodvisnost ter varnostna zaščita skupnosti v Ninivski nižini ter v Tal Afarju in Sindžarju v okviru zvezne republike Irak ponovno vzpostavila in ohranjala temeljne človekove pravice, tudi lastninske pravice, avtohtonih prebivalcev te regije;

1.  odločno podpira operacijo, ki jo je Irak sprožil za osvoboditev Mosula izpod nadvlade ISIS/Daiša; meni, da ima ta operacija odločilno vlogo pri sedanjih prizadevanjih na svetovni ravni za trajni poraz ISIS/Daiša; je prepričan, da bo Irak v boju proti skupnemu sovražniku zmagal ter Mosul in druge dele države dokončno osvobodil ISIS/Daiša;

2.  ponovno potrjuje, da popolnoma podpira neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost Iraka ter njegovo pravico, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za njihovo ohranitev;

3.  je zaskrbljen zaradi nedavnih napetosti med regionalnimi akterji; poziva k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Iraka in neizvajanju vojaških ukrepov v Iraku brez soglasja iraške vlade; poudarja, da je treba spodbujati dialog med Irakom in drugimi državami v regiji, da bi vzpostavili varnejši Bližnji vzhod;

4.  želi spomniti, da morajo iraški organi sprejeti konkretne ukrepe za zaščito civilistov med kampanjo, vključno z učinkovitim vodenjem in nadzorom milic in vsemi izvedljivimi varnostnimi ukrepi za preprečitev civilnih žrtev in kršitev človekovih pravic med napadi; poudarja, da morajo sile na terenu med operacijami spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravo o človekovih pravicah;

5.  podpira Republiko Irak in njene prebivalce pri priznavanju politično, socialno in gospodarsko uspešne in trajnostne province na območju Ninivske ravnine, Tal Afarja in Sindžarja, ki bo skladna z zakonitim izrazom regionalne avtonomije staroselskega prebivalstva na tem območju;

6.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga iraške vlade uresničiti pravico do vrnitve razseljenih staroselskih prebivalcev, od katerih so mnogi razseljeni po Iraku, v domovino prednikov na Ninivski nižini, v Tal Afarju in Sindžarju, kar bi morala podpreti tudi EU, vključno z njenimi državami članicami, in mednarodna skupnost; poudarja, da bi bilo treba ob podpori iraške vlade in kurdske regionalne vlade tem prebivalcem znova v celoti priznati temeljne človekove pravice, vključno z lastninsko pravico, ki bi jo lahko prednostno uveljavljali;

7.  poudarja, da imajo staroselske skupnosti Ninivske ravnine, Tal Afarja in Sindžarja, tj. kristjani (Kaldejci, sirski kristjani in Asirci), jazidi, Turkmenci in drugi, pravico do varnosti, zaščite in regionalne avtonomije v okviru zvezne strukture iraške republike;

8.  ostro obsoja nasilje in množične usmrtitve, ki jih v Iraku izvaja ISIS/Daiš; je zelo zaskrbljen zaradi stalnih poročil o tem, da ISIS/Daiš uporablja otroke, ostarele, ženske in ranljive osebe kot ščit v sedanji operaciji za osvoboditev severnega Iraka;

9.  je seznanjen s pozivom humanitarnega koordinatorja OZN glede pomanjkanja ustreznega financiranja v primeru morebitne humanitarne stiske neslutenih razsežnosti kot posledice ofenzive na Mosul; pozdravlja delovanje EU v Iraku, zlasti njena pretekla prizadevanja za zagotovitev humanitarne pomoči in odstranitev improviziranih eksplozivnih naprav, saj bodo bistvenega pomena za hitro vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb; kljub temu nujno poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za stabilizacijo osvobojenih ozemelj;

10.  poziva iraško vlado in njene mednarodne partnerje, naj si za prednostno nalogo zastavijo mirno rešitev vprašanj, povezanih s spornimi notranjimi mejami v Republiki Irak;

11.  poziva vse strani v konfliktu, naj v času sovražnosti in po tem spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, v času konflikta pa načela sorazmernosti, razlikovanja in previdnosti; poziva vse strani v konfliktu, naj vzpostavijo humanitarne koridorje, da bodo civilisti lahko ubežali konfliktu in da se jim pri tem pomaga, da se prepreči, da bi ostali ujeti v Mosulu in bi jih ISIS/Daiš uporabil kot živi ščit, da se zagotovi dostop do varnosti in humanitarne pomoči ter da se v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi standardi civilistom med postopkom varnostnega preverjanja zagotovita pomoč in zaščita, predvsem pa poskrbi za to, da družine ne bodo ločene, otroci pa ne ogroženi, jih nadalje poziva, naj vzpostavijo mehanizem Združenih narodov za zunanji nadzor; zlasti poziva, naj se sprejmejo vsi previdnostni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da bodo otroci in njihove družine zaščiteni pred bombardiranjem, da bo smrtnih žrtev čim manj in da bo zaščitena civilna infrastruktura, predvsem šole in bolnišnice;

12.  poziva vse akterje, ki se v Iraku borijo proti ISIS/Daišu, naj oblikujejo trajno, dolgoročno in vključujoče politično sodelovanje in dialog, da bi Iraku zagotovili temelje brez radikalnih in ekstremističnih gibanj; poziva EU in njene države članice, svetovno koalicijo za boj proti ISIL, mednarodno skupnost in mednarodne akterje, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami Republike Irak za trajno varnostno rešitev v Ninivski ravnini, Tal Afarju in Sindžarju;

13.  poziva Evropsko unijo, Organizacijo združenih narodov in vso mednarodno skupnost, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami Republike Irak pri spremljanju ponovnega vključevanja vseh razseljenih Iračanov ter etničnih in verskih manjšin;

14.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in mednarodno skupnost, naj praktično in diplomatsko podprejo trajnostno in vključujočo strukturo regije po konfliktu, zlasti glede možnosti avtonomne province, vključno z Ninivsko nižino, Sindžarjem in Tal Afarjem, ki jo bodo politično predstavljali staroselski prebivalci regije; ponavlja, kako pomembno je, da se v usklajeno humanitarno dejavnost vključijo verske organizacije za pomoč, zlasti za razseljene etnične in verske manjšine;

15.  spodbuja EU in njene države članice ter mednarodno skupnost, naj iraški vladi nudijo tehnično pomoč pri izvajanju odločitve o vzpostavitvi pokrajine Ninivske nižine, v skladu s sklepom vlade z dne 21. januarja 2014, in pri nadaljnji decentralizaciji z vzpostavitvijo pokrajin Tal Afar in Sindžar, ter podprejo uprave novih pokrajin pri uresničevanju njihovega polnega potenciala;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v pogajanjih po osvoboditvi mesta ponudi svoje dobre usluge regionalni vladi Kurdistana in iraški vladi, da bi etničnim manjšinam v regiji, predvsem kristjanom (Kaldejcem/sirskim kristjanom/Asircem), jazidom, Turkmencem, Šabakom in kakajcem, zagotovili legitimne pravice in jih vključili v novi upravni ustroj, v upanju, da bi preprečili izbruh novih konfliktov;

17.  spodbuja države članice EU, naj v sodelovanju z iraško vlado na seznam sil, ki lahko prejemajo pomoč, vključijo tudi lokalne varnostne sile; meni, da bi morale slednje vključevati lokalne sile, ki si prizadevajo za zaščito zelo ranljivih etničnih in verskih manjšinskih skupnosti v Ninivski nižini, Tal Afarju in Sindžarju, pa tudi drugod, pred grožnjo salafističnega džihadizma;

18.  želi spomniti, da je reševanje življenj civilistov in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava pomemben politični temelj za spravo in razvoj, edini način za končanje sovraštva in delitve, in da je bistvenega pomena ne povzročiti dodatnih napetosti med skupnostmi, pa tudi postaviti temelje za stabilen in uspešen Irak;

19.  poziva vojaško koalicijo pod vodstvom Iraka, naj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za hrambo dokazov o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, ki jih je storil ISIS/Daiš, ter tako zagotovi, da bodo storilci za svoja dejanja odgovarjali;

20.  poudarja, kako pomembno je pravočasno in učinkovito poskrbeti za varnost, in sicer prek resnično varnih poti, na katerih je mogoče zagotavljati varnost, tudi z odstranitvijo min in ponovno vzpostavitvijo pravne države, pa tudi osnovnih storitev na osvobojenih območjih, kot so zdravstvena oskrba, elektrika in izobraževanje; opozarja, da bi se lahko – če ne bodo zagotovljene osnovne storitve, varnost in dolgoročna strategija za odpravo temeljnih vzrokov in če ne bo prizadevanj za socialno kohezijo – ponovno pojavile ekstremistične sile; zato poziva k močni povezavi med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem, da bi zagotovili kontinuiteto humanitarne pomoči za stabilizacijo, odpornost in razvoj Iraka;

21.  poudarja pomen Mosula za ves Irak ter poziva k zastopanosti manjšin v novi upravi Mosula; poudarja, da imajo etnične in verske manjšine legitimno pravico do sodelovanja v političnem življenju in da se jim morajo vrniti lastninske pravice; poziva k mirnemu sobivanju in polnemu spoštovanju pravic pripadnikov različnih etničnih in verskih manjšin, ki so, zgodovinsko gledano, močno zastopani in drug z drugim mirno sobivajo, zlasti jazidi v gorovju Sindžar, Kaldejci, sirski kristjani in Asirci v Ninivski ravnini ter Turkmenci v Tel Afaru in v nekaterih delih guvernata Kirkuk; poziva pa tudi k ukrepom za varen povratek razseljenih beguncev;

22.  poziva iraško vlado, naj s podporo EU in njenih držav članic zagotovi sredstva za odstranitev min na področjih, ki jih je prej zasedal ISIS/Daiš, in sodeluje z lokalnimi sveti, ki zastopajo manjšine, da bi zagotovili delujoče usklajevanje in se izognili zamudam, ki bi preprečile vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb;

23.  poudarja, da se je treba – tudi po osvoboditvi Mosula – še naprej boriti proti nadaljnjemu širjenju islamistično-džihadističnih ideologij v tej regiji in drugod, vključno s salafističnim džihadizmom, s pomočjo katerega ISIS/Daiš teološko in politično napeljuje k hudodelstvom; poziva države članice EU, naj si prizadevajo, da bodo genocid, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki jih je ISIS/Daiš storil v Iraku, Siriji, Libiji in drugod, obravnavani pred Mednarodnim kazenskim sodiščem;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
(2) UL C 234, 28.6.2016, str. 25.
(3) UL C 316, 30.8.2016, str. 113.
(4) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.

Pravno obvestilo